DANES OB 11. URI VSI NA TRG PERUGINO, kjer bomo dokazali
svojo solidarnost s partizani in zahtevali spoštovanje mirovne pogodbe!
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV POZIVA VSE BORCE IZ NARODNO-OSVOBODILNE VOJNE, DA SE UDELEŽIJO DANAŠNJEGA VELIKEGA ZBOROVANJA, KI GA NA TRGU PERUGINO PRIREJA SIAU V ZNAK SOLIDARNOSTI S PARTIZANSKIMI BORCI, ZA PRAVICE NAŠEGA LJUDSTVA, ZA MIR IN ZA NEODVISNOST TRŽAŠKEGA OZEMLJA!
-eto iv. nena
15 lir -10 iugolir
2.50 din
TRST nedelja, 13. junija 1948
Poštnina plačana v gotovini
Mev. 922
3prdizione m abbon. postale
Borba
"ed imperialisti
tneriSki tisk označuje Veliko jo vedno bolj kot ebolno Glavni činitelj, ki za-l; 3 arne,r'£k& imperialiste, je !>i se ((likvidacijski prooes» f*1'iškega imperija znal razvi-reden bi aktivnost ZDA JpO napolnila praznino, ki bo !* nastala. Z drugimi beseda-bojijo se, da ne b‘ dediščina kega imperija zbezala iz * Streeta.
eriSki monopolistični kapi-'Se zaradi tega ie danes bori *Wovne trge in za vire suro-^ britanskegiu imperija. Ameri-povečuje svoj pritisk , ®titanske imperialne trge in razbiti sistem imperialnih iii	’ ^ so v ve^)avi v bri-
j	Cammo4HweaUhu. Kakor
J^no, so se na podlagi siste-li imperialnih preferenc, ki se 1 ^zdel na konferenci v Ottaivi l932, občutno utrdile gospo-
di
jjf6 vezi m-ed državami, ki se-britanski imperij. An-irtteriSki dogovor o posojilu, » ga sklenili leta 1945, pa koliki Britaniji, da oši-I m občutno zrahlja preferenčni ter da preneha s steher-Jftekriminacijo glede ameri-Uvoza, ker se tiče valute, tud j nalaga, da likvidira funta Sterlinga. i^riSfci kapital, M se zakrin-hu fraMmi uprost prometu in -i možnost in, misli podreti - o»ire, na katere naleti ob ,|.Po'i j; obliki carinskih prri-in drugih tovrstnih za-k Glede tega vprašanja je lan-‘efo priSlo do srdite borbe v ženski konferenci za medeno trgovino, kakor tudi na konferenci, ki se je , kratkim zaključila. V zame-rJ1 neznatno znižanje aarin-Jrj tarif v ZDA se je Velika uklcTčiila ameriškemu .% glede odprave preferenč-lj Imperialnih carin in se hkra-\tJ*>vedala vsem dvostranskem lqVom 2 drugimi državami, Je* imele namen doseči vsaj ktjj, Zmanjšanje potreb po čto-hj. ki je nastala v deželah, {"triih britanski krotiti.
je Anglija prisiljena ameriško suverenost na [(J1*- Pred vojno je imela bri-trgovinska mornarica 17 lJ°nov ton ladjevja, ameriška mornarica pa 12 mi-C®0- Leta 1947 je imela bri-•Sv3 trgov nslca mornarica IS C.TOflju tQn ameriška pa 46 \yn°v- Pred vojno se je spo-načelo enakosti med a-Vlc 'n britansko vojno mor-!*- °- Dejansko pa je bila bri-
^ na skupna taflaža je znaki^1 milijon in 200.000 ton v ^ rT* z milijonom ton aiperl-1) ^irmnrice. Leta 1947 je ime-^ ^--riSka mornarica 3,800.000
mornarica močnejSa, kaj-
Primeri s poldrugim mili-
1(W	.-------	«*-- ------
'jri c°n britanske vojne mor-
Se
kapital se nadeja, da ^9» fnoma spodrinil Veliko Vj ,!f/o na zapadni polobli. Ze V*"0 so Američani, izkori-lijj težak položaj Velike Bri-nJ1'vklenili S njo dogovor za \ fc*favo» 50 starih torpedovk. kjj ^t-ugi dogovora, ki sta ga > j. 'zt°m dni sklenili Amerika ^ada, lahko ameriške obo-šile Izkoriščajo kanadska bn Se posebno ona na S, kar je velike važnosti v S ^ znane epolarne strategija	•
\ypvnameriSki konferenci v Soj* So pripravili skupno re-\n glede posesti evropskih Sjjj, ? kateri se izraža želja a-držav, da sc odpravi \ a nt sistem na zapadni po-Hjb er se predlaga ustanovitev ^bri ''(>a odbora, ki naj preuči t^rnejie metode za lik-
\ J toga kolonialnega siste-učijo bodo postavili na
<ti
postavili na m prihodnje paJtnmerl-• \ rence f Penami.
Sj r*i,cl kapttaHstl iso srna-^jj svoj glavni temelj v \ plovni vojni ustanovitev ^imenovanega britanskega V.!'® na Bližnjem vžhodu, v (h/^e britanskih kolonial-'	protektoratov in
l Sr- fi^ročij, ki se raztezajo Indijskega ')e '}r drugi svetovni vojni \ S^nnska okupacija razte-S, a vse bivše italijanske ko-J b,^„Severni in Vzhodni Afri-?%!)(['"* skuša ameriški kapital 'V„ Britance z njihovih po-
/°>eL
j {Siti Privlačnost ima za a-iV^e«,(m®)erfa'‘žf7n Petrolej na \ISsfe	občilu. Prej so imele
I%p..e Petrolejske družbe tu Danes imajo Američani JJe	r°kah petrolejske kon-
'S'kQ	vsej Sauditovi Arabiji.
■J^u,n!nniia ie bUa prisUje-l'ti svoje petrolejske po-
</ttil,	iranu ter odstopiti a-
^ , . . .
Ugotovitve mednarodnega odbora za evropska vprašanja
Elementi miru
prevladujejo nad elementi vojne
Sporazum med stsrtmi velesilami o Nemčiji lahko ohrani mir - Nadaljevanje debate v francoski zbornici - Komentar moskovskega radia - Tudi v Londonu je dišalo po petroleju
LONDON, 12. — Mednarodni odbor za preučevanje evropskih problemov, ki ima sedež v Londonu, je nadaljnjem poročilu vladnim predsednikom in zunanjim ministrom zavezniških držav navedel »elemente miru in elemente vojne» ier navaja: nemir, ki vlada danes, ne pomeni, da je bližnja vojna v Evropi neizogibna. Vsekakor pa tvori borba glede Nemčije veliko nevarnost. Sporazum šil o nemškem vprašanju lahko ohrani mir, zlasti ker elementi miru predvladu-jejo nad elementi vojne.
Nato se imenovan; odbor sklicuje na izjave ameriških poveljnikov vojske in letalstva, ki zatrjujejo, da proizvaja Sovjetska zveza danes dvanajstkrat več letal kot ZDA in da imajo verjetno podmorniško flo-tiljo, ki je verjetno mnogo številnejša od vseh drugih- Na splošno so avtorji predmetnega poročila mnenja, da bi Sovjetska zveza v primeru vojne skupno s svojimi zavezniki primeroma naglo dosegla odločilne uspehe in prišla do obal Atlantika :in SJedozemija. Pri tem pa poročilo pripominja, da Sovjetska zveza nima interesa na vojn!, ker noče kompromitirati svojega napora, ki ga je zastavila za obnovo države.
Zunanjepolitična debata v francoski zbornici se je nadaljevala tudi danes. Sinoči je komunistični poslanec B!lloux v svojem govoru še poudaril, da bo prejela Francija samo tedaj nemški premog, če bo njegova produkcija višja od potreb same Nemčije. Londonski sklepi so po njegovem mnenju izraz ameriške strateške politike, ki zahfeva od Francije, da mora podaljšati vojaško službovanje in potrošiti zaradi tega letno 500 milijard frankov več in zvišati za ta znesek svoj proračunski primanjkljaj.
Danes je govoril Pierre Cot, poslanec republikanske zveze odpora, in dejal, da bo nadzorstvo Porurja v rokah Angležev in Američanov, med tem ko bo Franciji pripadla malo pomembna vloga. Sedanji londonski sklepi bodo vzrok nov; neslogi v Evropi in posledica bo, da bo imela Nemčija dve prestolnici. Obrnjen proti Bidaultu je Pierre Cot izjavil, da pade samo nanj odgovornost za ohladitev diplomatič-nih odnosov s Sovjetsko zvezo, česar sta sokriva tud; vlada in poslanska večina. S posebnim poudar-
kom je Cot izrekel besede, da bi morali francoski zapadni zavezniki razumeti in razlikovati med žrtvami Nemčije in samim krvnikom.
V imenu socialistov je govoril poslanec Amdre Philip, ki je priznaj da bi bilo treba o vprašanju politične organizacije Nemčije .doseč: na vsak način sporazum vseh zaveznikov, zlasti s Sovjetsko zvezo.
Nadaljevanje diskusije o londonskih sklepih bo prihodnji torek.
«Humanite» piše, da niso londonski sklepi izzvali nobenega navdušenja, ker poleg tega, da Francija ni dlobila reparacij ne jamstev za svojo varnost, je značilno, da razume ameriški gen. Clay ustanovitev zapadne nemške države ta ko, da je že rekrutiral okoli 50 tisoč bivših nacistov za svojo »industrijsko pofricijo», ki bo imela v prvi vrsti nalogio, da «nadzira nerede ljudskih množic*.
Beograjska «Borfba» komentira londonske sklepe v tem smislu, da
zveni iz njih ameriška ekspanzija, ki škoduje osnovnim koristim Francije in da je «Narodni svet zunanje trgovine* ZDA, ki združuje največje truste, dosegel posebne konces!je v francoskih prekomorskih deželah. Posledica tega je, da je francoska zunanja trgovina začela pešati in da postaja Fran. cija vedno bolj odvisna od ameriških monopolistov.
Tudi nemške stranke so zavzele odločno stališče proti sklepom londonske konference.
Tako je bila v Flensburgu-Bico-niji manifestacija, pri kateri je voditelj ljudske stranke Foerst zatrjeval, da je enotnost Nemčije vprašanje, ki se tiče izključno Nemcev in da rešitve tega vprašanja ne bodo preprečili niti tuji interesi.
V Hamburgu so socialdemokrati izglasovali resolucijo, ki zatrjuje, da ne pomentjo londonska «pri,poročila« Ktc drugega kot trajno zasedbo Nemčije in njeno trajno razkosanje
Da več kot je podrl vihar
zgradimo
tvoj pomore dar!
Za zgraditev novih zidov na našem kulturnem pogorišču
je daroval B. S.  .	.	1D0.D0D	n
Do sedaj nabrano... 590.561	lir
Ostale prispevke glej na III. strani!
v posamezne zasedbene cone. Resolucija pripominja, da ne pomenijo tudi spremembe mej, ki so bile predmet londonske konference, nič drugega kot oastopitev nemških petrolejskih ležišč, ki so v ozemlju tik nizozemske državne meje vzdolž reke Ems, Nizozemski. S to odsto-pitvijo, naj bi Nemčija izgubila okoli 9 do 12 milijonov ton petroleja, ki predstavlja vrednost od približno 300 do 400 milijonov do.ar-jev.
Danes je komentiraj londonske sklepe tudi moskovski radio in o-pozorij .na dejstvo, d® isti popolnoma ignofirajo Svet štirth zunanjih ministrov in madzaveaniSki nadzorstveni svet, ki sta v prvi vrsti poklicana za mirno in zakonito reSitev nemškega vprašanja. Komemtetor nadaljtPje, da se opi-‘.a ameriška politika na napadalne nemške kroge, na nemške monopole in da prispeva k obnovi .nemškega vojaškega ta gospodarske ga potenciala. Toda v Nemčiji
vsakdo ve, da je londonska konferenca, ne da bi zaslišala enega samega Nemca, izrekla nad Nemčijo smrtno obsodbo. Londonska «pri-pcfočilas so v. očitnem nasprotju z interesi yiseh evropskih narodov, z interesi miru in varnosti. Nemško vprašanje, tako je komentator zaključili svoja izvajanja, je mogoče rešiti samo tako, da se na-pravi iz Nemčije enotna demokratična država, ki bo slonela na oklepih Jaijte in Potsdama.
Po jutrišnjem zaključku referenduma za enotno Nemčijo bo Svet nemškega ljudstva zahteval od medzavezn iškega	nadzorstvenega
sveta uradno izvršitev ljudskega glasovanja o istem vprašanju. Krogi Sveta smatrajo, da Je njegova zahteva v smislu we!marške ustave, čim zahteva tako glasovanje vsaj ena desetina prebivalstva z glasovalno pravico, upravičena in da bo zahtevo po referendumu v primeru odklonitve predložil v rešitev OZN.
TUDI VOJAŠKA POLICIJA
sodelovala	p
Poleg policajev so zaprli ie 20 civilistov - Odpeljano blago vredno 18 milijonov lir Kako so „cuvaliu skladišče - Uradno bi radi zmanjšali obseg tatvin in krivdo policije
Včeraj opoldne je izdal policijski tiskovni urad svoje drugo poročilo, v katerem pravi, da so ukradeni železni in bakreni predmeti vredni od 3 do 4 milijone. Poleg včeraj omenjenih 9 policajev je zapletenih tudj 20 civilistov v to afero in so jih že zaprli. Prvič so kradli blago 25. aprila, drugič 24. maja in zadnjič so poskušali svojo srečo dne 30. maja, pa je tatovom nekaj »zasmrdelo* in tako so opustili svojo namero. Preiskava se še nadaljuje.
Do tu policijsko poročilo.
Prostor, kjer so tatovi razvijali svojo dejavnost, je obšežen štlri-kotnik, katerega vsaka stran meri nad 400 m in leži med železniškim
Kongres zg združitev obeh delavskih strank
Dosežena le enotnost
madžarskega delavstva
Izjave delegatov delavstva iz vseh držav
! tri*1 petrolejskim mcriopo-(!"■ vl!c,n de! iranskega petro-feS 5-J*h Britanija nadzoruje bNen,. Proizvodnje nafte na ‘ ,, Jn Srednjem vžhodu,
-i 36%-
A ksrvr *cuMs0ml angloameri-V3 bn ^ovnnja« »e odigrava ^kivT. med ameriškim imperializmom*
in
BUDIMPEŠTA, 12. — Danes se je slovesno začel kongres za ddru-atev madžarske sociaklemokratčč-ne ta komunistične etžanke. Vse uilce so okrašene* z zastavami.
M In1.ilirski; podpredsednik ta glavni tajnik komunistične stranke RAK.OSI Je izrazil svoje zadovoljstvo nad zamašitvijo ta poudaril, da je prava možnost razvoj® delavskega razreda začela šele danes.
S evoje strani je imeda social-demokmtična stranka svoj 37. in zjinj-l kongres. Glavni, tejnik SZAKASITSjZ je poudaril, da je bilo možno izvesti 'združitev po izvedeni epuraoijl stranke in spričo dobje volje kamuniistoy. PouidarU je, d« so s tem napravili korak pravih revoudonarnii socialistov in napovedali, da se bosta združiila tudi žensko ta mladinsko gibanje.
Kongresa so se udeležile tuidd tuje delegaiolje, med kat er mi delega-
diovlna naučila. Spominjati se moramo, da sta Daladier in Chamberlain oborožila Hitlerja z name nom, da ga napotita preti Vzhodu. Zaradi tega žel; francosko* ljudstvo demokratično in e.notno Nemčijo*.
Poljski delcga; PIECK je izjavit, da je proti razkosanju Nemčije in da poljsko ljudstvo ne mara zapadne Nemčije, ki bi služila kot vojaško oporišče imperializma.
Inozemski novinarji bo predvsem spraševali sekretarja nemške enotne stranke GROTEWOHLA Ll javil je, da je nemogoča revizija poljske zapadne meje, ker b; pomenilo kršenje potsdamskih sklepov. Dodal je, da želi nemško ljudstvo prijateljske odnese s Poljsko in da se samo tako služi interesu evropskega in svetovnega miru.
Mednarodni velesejem v Budimpešti
olje iz Sovjeitske zveze, Francije,
Velike Britanije, Italije, Grčije, BUDIMPEŠTA, 12. — Danes so Švice, Avtrije, Danske ta ljudakih , odprli mednarodni velesejem v demokratični h republik.	j	Budimpešti, ki je naj večji od vSeh
V BRdlmpešt; je bila ob navzoč- i £rc;iSrH;h	PoleS	Jugoslavije,
nosti ogromne množice manifesta-
cija delavske solidarnosti. Govoril je ministrski podpredsednik in taj-mjk komun stifne stranke RAKOSI ta obrazložil delovanje vlade it zadnjih šestih mesec.h.
Končno Je izjavil, da bo delavska enotncet, ki se je uresn čila, omogočila izvajanje _ triletnega načrta in vseh ostalih ’ načrtov v korist vsega madžarskega ljudstva.
Delegati, ki so se udeležili kongresa, so na tiskovni konferenc5 podali svoje izjave. Tajnik fran; coske komun'stine stranke DUC-LQS Je na vprašanje, kako gleda Jo Francozi na londonske sklepe, odgovoril:
«Izb*rati moramo med demokratično in enotno Nemčijo ali med m’Vitaristično zapadno Nemčijo, ki bi bila v službi imperializma!. Ne ■mamo pozabiti, kar na« Je igo-
Sovjetske zveze, Madžarske, Češkoslovaške ta Romunije razstavljajo tudi posamezne tvrdke ZDA ip zapadne Evrope.
Avstrijska KP proti ustanovitvi vojske
DUNAJ, 12. — Centralni komi-tet avstrijske komunistične partije Je taglasova. resolucijo proti načrtu ustanovitve avstrijske vojske. Ta načrt podpirajo socialisti in konservativci.
 ---
BUKAREŠTA, 12.	—	Ljudska
skupščina je danes soglasno odobrila nacionalizacijo industrijskih, bančnih, prometnih in zavarovalnih podjetji.
Nacionalizaciranih bo 1027 podjetij in med njimi spadajo tudi ro-munsko-ameriške petrolejske družbe.
tirom. Jn morjem. Po drugi strani meji na lesno pristanišče v pravem pomenu besede in sega prav pod Skedenjski hrib proti Ilvi. Ves prostor je obdan z visoko dvojno ograjo iz bodeče žice, v kateri sta bila puščena dva prehoda. Enega teh straži civilna policija, drugega pa Amerikancl
V notranjosti tega ograjenega prostora stoji več barak in vse skupaj je kot velikansko po-.kopališče za staro železje z neštetimi vozili, kosi železa, bakrenimi mrežami za vojake, sodi katrana itd. Na zunanji strani so bile razmeščene mečne luči, ki so razsvetljevale ves prostor menda zato, da bi tatovi lahko zbirali kaj bi se bolj splačalo odnesti.
Iz takih in tako zastraženih skladišč lahko tatovi odpeljejo blago edino na dva načina: Ali da ponaredijo izvozne listine, ali pa morajo podkupiti vse one, ki čuvajo skladišča. V teh primerih so izbrali d fugo pot, ki se j itn je zdela menda lažja, in tako so vozili cele kamione blaga, medtem ko je policija zamižala na eno — ali bolje kar na obe očesi, da ni videla, kaj so vozili.
Kakor vse tatvine, kjer je mnogo »sodelavcev*, posebno kadar so ti različnih narodnosti, tudi ta ni mogla dolgo ostati skrita. In ko je stvar prišla v javnost tudi preko tiska, policija ni mogla več molčati ter je morala vsaj delno priznati tatvino, čeprav skuša zmanjšati tako njen obseg, kakor tudi odgovornost policije. Vendar pa ima policija že nekako tradicijo in
pri vsakem večjem škandalu Tržačani kar naprej vedo, da imajo tudi poli$pji zdraven svoje tatinske prste.
Pravijo, da so pri nekem prekupčevalcu našli precejšnjo količino ukradenega blaga. Poleg civilne vodj preiskavo tudi posebna ameriška policija in bomo gotovo izvedeli še marsikaj novega.
Brezposelnost v Angliji
LONDON, 12. — V severovzhodnih industrijskih pokrajinah Velike Britanije zlasti v dolini Mersey znaša po zadnjih podatkih število brezposelnih 53.433. «Daily Worker» piše, da v strojniških tovarnah Lancashire in Manchester tri naj-pomebnejše tovarne odpuščajo svoje delavstvo.
Truman, 6evinv Churchill...
BERKELEY, 12. — Predsednik Truman je imel na tukajšnjem Vseučilišču govor, v katerem je zatrjeval, da se ZDA trudijo za utrditev svetovnega miru, kar naj dokazuje že to, da so se pred zaključkom vojne zavzemale za usta novitev OZN in da so bile pripravljene sporočiti tajnosti atomske energije ter nudijo velike vsote za gospodarsko obnovo Evrope. Ce se mir oddaljuje, po izjavi Trumana, niso krive ZDA. Nato ponavlja staro pesem, da Sovjetska zveza ni hotela sodelovati pri obnovi in na raznih mednarodnih konferencah. Zatrjeval je tudi, da nimajo ZDA nobenega napadalnega namena
proti Sovjetski zvezi, da pa je mo-
gičče rešiti številna mednarodna vprašanja sporazumno z vsemi in-tereslranimi narodi. Navaja/l je primer Grčije in Koreje, kjer naj bi bila Sovjetska zveza vselej prot! sklepom in priporočilom OZN. Truman je mišljenja, da bi Sovjetska zveza ravno v teh dveh vprašanjih lahko pripomogla do pomiritve.
* * *
LONDON, 12. — Bevin je. govoril v Sheffieldu med drugim- tudi o nacionalizaciji podjetij. Namesto da bi dal delavcem zagotovilo, da bo laburistična vlada izvršila program nacionalizacije, je rajši rotil delavce, da morajo produkcijo jekla zvišati od 14 milijonov ton na 20 milijonov ton.
»Vzhodnoevropsko Porurje«
PRAGA, 12. — Sestaj se je češko-slovaško-poljski stalni industrijski odbor. Odbor je poleg razpravljanja o socialnih problemih začel proučevanje vprašanja o izgraditvi industrijskih tovarn in podjetij, ki bi morala zasnovati jedro »vzhodnoevropskega Porurja*. Ta nov center težke industrije bo nastal med zgornjo Slezijo, ki je vključena v poljsko republiko, in severno-vzhodno Moravsko, ki spada pod C SR.
»Vžhodno-evropsko Porurje* bosta zgradili skupno obe državi in predvidevajo, da bo proizvajal letno 90 milijonov ton premoga in .4 milijone jekla.
Če je tako v Gorici
bi bilo v Trstu še stokrat slabše!
Dovolite, dragi čitatelji, da ■vem z besedami tište simpatične «Voce libera» (11. t. m.), ki je storila v4e, da je Gorica povpad-a k Italiji, prikažemo, kakšen je danes v devetem mesecu po tej priključitvi položaj v tej priključeni Gorici. Takole piše v t-fži-šk; izdaji Ust gospoda profesorja Furlanija pod naslovom «8.000 BREZPOSELNIH JE PREVEC ZA MESTO Z 32.000 PREBIVALCI)):
<(Osem t seč brezposelnih za mesto z 32.000 prebivalci je preveč. To je razmerje, katero — če ga prenesemo na industrijsko raven — lahko pomeni 30 ali 40% delovttlc sile vsega mesta. Po drugi strani, kakor vidimo, se ne sme preveč računati na ukrepe, ki so še v preučevanju. Zlg, pravijo, izvira v veliki meri iz mirovne pogodbe. Res je. Pravično bi bilo torej, da se to zlo po znanem principu nacionalne in državne solidanVosti razdeli na vso državo in da se država pobriga in pomaga mestu na noge.
Toda kako se to lahko zgodi?
Predpostavljamo, da treba v Gorici zadržati njeno sedanje prebivalstvo. Kot na prvo stvar mislimo na javna dela. Vemo, da javna dela lahko mesto olepšajo, ga napravijo bolj privlačnega, toda vseeno bo ostalo kot lepa hiša obubožane družine. Ne bi vedeli, kaj početi z asfaltiranimi cestami, s parki, spomeniki; toda nekega lepega dne, ko bodo javna dela najno dokončana, se bomo znašli zopet tam, kjer smo bili prej.
O industrijski coni nočem govoriti. Zrasli so Trst, Videm in Tržič in malo, zelo malo goričkih kart brez vrednosti je bilo prekošeno. Nekdo je govoril, da treba iz Goriške napraviti turl-$H’čno cono. Nihče ga ni šel vprašat, s kakšnim programom, in tako kaže, da naj bi se Gorica zadovoljila * turističnim uradom, k,i bi končal kot vsi podobni u-radl, ki so svrha sami sebi, da
bi zmešali še tisto malo turizma, kar ga je.
Nekega lepega dne pa se je rodila ideja o SVOBODNI CONI. Zdji se, da je bila to pobuda nekega VZVIŠENEGA NEZNANCA. Toda hitro se je našlo mnogo pretendentov za njeno očetovstvo, tako je namreč stvar bila na videz lepa in donosna: mesto je v zmešnjavi. Vsi gledajo sedaj skozi prizmo te svobodne cone. Toda nekega grdega dne, zdi se, da bo vlada, ki je odpotovala v četrti brzini, hotela napraviti «macchina indietro».
Članek pa se zaključuje (potem, ko je člankar prišel do zaključka, da ni nobenih možnosti rešitve problema, takole:
«Zadnja možnost je možnost emigracije, toda pri tem se moramo vdati v usodo in zmanjšati prebivalstvo mesta za so do 40%. Toda tudi pri tem ni misliti, da bo zadeva tekla gladko. Možnosti ni mnogo, medtem ko je nemalo, zaprek. Nezaupanje delavstva; absolutna revščina je tako očitna, da jim preprečuje tudi samo smelost, da bi se pojavili na vrar tih urada. In zadnje čase smo priča gotovi, temu nasprotni kampanji Delavske gornice, ki se je n. pr. pokazala v primeru, ko so iz Belgije zahtevali rudarje, ko je tukajšnja Delavska zbornica protestirala, ko je urad za delo demantiral vesti o pogojih rudarjev v Belgiji, češ da so neresnične in tendenciozne.
In sedaj — naj se vrnemo ponovno na začetek in krepko povemo, da je za Gorico 8000 brezposelnih preveč in menimo, da je čas še dodati, da — če ne moremo ravno upati na mano (kajti mnogo je ljudi, ki upajo, da se bodo čudeži vrnili) — treba začeti misliti resno na lastne sile. In sicer misliti z razumem ne samo s srcemn.
Menimo, da ni treba posebej poudarjati, kakšen bi bil šele položaj Trsta, če bi biZ priključen nekega «grdega dne» zopet k Italiji....
Da se pa to ne bo zgodilo nikdar, bomo danes dopoldne manifestirali na trgu Perugino.
Napad na enotnost delavstva Italiji
Strateški načrti s bidroelektričniml centralami
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 12. — Danes so demokristjani skupno s «tretjo silo* izvedli prvi organiziran napad na sindikalno enotnost. Listi, ki so neposredno vezani na velike veleposestniške banke in na Conflndustrio, so posebno poudarili vest, da so se sestali voditelji treh manjšinskih struj v CGIL: poslanec Pastore za demokristjane, Sarri za republikance, Canin; za saragatovce skupno z namestniki predsednikov treh strank. Na koncu seje so izdali poročilo, da se je osnovala «Zveza za enotnost ta neodvisnost sindikatov*. Menijo, da se bo odbor sestal prihodnji mesec ta da bo sestavil skupen akcijski program. Vsi udeleženci so soglašali, da je potrebno ((osvoboditi sindikate od vsakršnega strankinega vpliva, za*o da se rešujejo v prid delavcev vsa vprašanja delovne politike*.
Vprašali smo mnenje 'ajnika CGIL Bitossijji o tej izjavi in o tem
»Nobčne spremembe ni bilo v osnovni politiki...*, pravi gen. Airey v 3. poglavju svojega poročila OZN.
General A!rey je terej dobro izpolnil direktive ameriških imperialistov, grobo in protidemokratsko potisnil v* stran ljudstvo, klical na svojo «upravo» »vodilne tržaške civilne krege...*, vse t'ste ljudi torej, ki prodajajo naše mesto tujemu gospodarju, ljudi, ki pišejo «sareb-be era di finiifa con tutto questo parlar Slovenc* (saj jim je sam on dlal pctuiho, da stopnjujejo svojo rasistično propagando, ko izjavlja še vedno v svejem poročilu, da dvomi o potrebi slovenskih š-cl v Trstu), ljudi, ki jim je žal, da je polk. Valerio obesil Mussolinija, ljudi, ki »e prepirajo na sejah »krajevne uprave* za zgraditev kopalnice policijskemu oficirju.
To je torej smisel generalovega stavka «Nobene spremembe ni bilo v osnovni politiki...*
Ne moremo zahtevati sprememlb predstavnikov vlad, ki jih vodi politika podlpcre pekoljev (Grčija), fašizma (Španija), najostudaejše srednjeveške diktature (Kitajska). Ne moremo čakaV* sprememb na boljše od tistih, ki zasledujejo cilj zasužnjevanja vseh narodov sveta, da polnijo trdnjavo Kncx z zlatom, ki so ga iztisnili iz žuljev vsega delovnega ljudstva kapitalističnega «raja in svobode*.
Navajamo tudi danes nekaj primerov iz IV. priloge spomenice SIAU Varnostnemu svetu in bomo lahko takoj videli, kaj pomenijo besede, da se ni nič spremenilo:
t Okrog BI. ure je krožilo približno BOO ^mladeničev* po ulicah središča mesta e italijansko zastavo in prepevali «Dalmacija ali smrt» (sLavoratbre*, 15.9.19^71,
IZ SPOMENICE SIAU VARNOSTNEMU SVETU
‘Nobenih sprememb...*
. pravi gen. Airey
To sc pravil gospodarska sabotaža in teroristične akcije se nadaljujejo I
Ravnatelj (Voce libera* Furlani je imel v Redipugli ob romanju, v ta kraj govor sledeče vsebine: «Začenjam svoj govor s toplo zahvalo parlamentarni skupini epro Trieste*, katera govori v imenu Rima (sui ca 11 i fatali... gospod Furlani t, op. ur.) in vsega naroda». Ko je govoril o Legi Nazio-nale je dejal: «To velika italijanska družina se je znova rodila in pristopilo je k tej družini vse pravo tržaško ljudstvo; nastala je is petrebe kot odpor (v obliki bomb, streljanja in pretepanja, op. ur.) proti krivični mirbvni pogodbi, ki nas hoče odtrgati od domovine. Da je ta parlamentarna skupina dala izraz svojemu pristanku, pomeni, da je ves narod solidaren in da ni pozabil Trsta, in da ga tudi nikoli ne bo pozabil*. (»VOee libera*, S.11.19Š 7).
Lega Nazionale, kot tolmačioa \tseh italijanskih združenj, je objavila naslednji proglas: (Meščani, ljudje iz Julijske krajine! V Re-dipulji se dviga beli breg, kjer sb pokopani noši junaki in na vrhu so tri/« križi kot na gori Kalva-
riji. Bila je kakor zla slutnja, če smo prišli do namena počastiti naše mrtve za našo svobodo, ko mu-čeništvb ni še kronalo čela naše domovine, in sioer ne z lovorikami, temveč s palmo. V znamenju križanega boga se dviga tam blizu nove krivične meje, kot priča glasu, kij se dviga iz zbora padlih, pokopa-1 nih u tem bolesti polnem vrhu: Ni nas prisililo poželenje po■ kršni sko-l li Krasa, nas, sinove sredine mesta, da smo se žrtvovali. Nismo j hlepeli po imperiju, temveč smo1 si želeli svobodno Italijo, ki naj bi bila svobodna po• vseh njenih zenu Ijah in po vseh njenih morjih. Danes je prvi praznik zmage in naj bi bil tudi zadnji, ki ga preživljamo točeni od domovine. Poln žalosti je za one, ki so to zmago doživeli, spomin na oni 4. november, ki je privedel Italijo do njenih meja. Toda ta domovina ni umna in živi ne Samo v naših sroih, na našem nebu in na našem morju, ki nam ga nočejo priznati, ampak živi kot delovna sila 46 milijonov bratov, živi v svoji zgodovini, ki je naša zgodovina, živi v svoji sla-
vi, ki je naša slava, živi v svojih mučenikih, ki so naši mučeniki. Kateri popisan papir bo lahko uničil toliko vrednosti t
Ne slava, tako je napisal pesnik, orožje se dviga kot zubelj iz pokopališča. Ostane to, kar je neizbrisno, in sioer pravica. Za nas velja: vrnila se bo mati in bo zopet objela hčerko in zopet se bodo vile na ta dan naše zastave in na Julijskih Alpah, ki bodo svobodne, bodo prenehali sovražit i*. («Voce libera*, 4.11.1947).
Otvoritev krožka Oberdan, (ki so ga sami okupatorji pot&mi zaprli, ker je bilo preveč nekonspira-tivno njegovo teroristično delovanje): «V vzdušju Ognjevitega patriotizma je bil včeraj odprt krožek «Viljem Oberdan* v ulici Gin-nastioa. Mnoge osebnosti, ki so se udeležile te otvoritve, so bile prijetno iznenadene od umetniških stenskih okraskov, ki so bili zelo pomembni: Zemljevid Italije naslonjen na grad Sv. Justa.
Zborovanje je otvoril Enzo Verbi, eden izmed ustanoviteljev, kateremu je sledil prof. Gaeta, ki je z jasnimi potezami predeči; osebnost Viljema Oberdana. Stavil ga je za zgled mladim in je na koncu prebral mučenikovo oporoko. G. Gaeta ki pripada krožku (Felluga*, je izročil nato s toplimi voščili in z željo, da bi tudi drugi okraji otvo-rili zbirališča za naše mlade ((mladeniče* t, op. ur.), trobojnico no vemu krožku. Ce bodo mladi še vnaprej ljubili svoj krožek z enakim navdušenjem, kot so ga ustvarili, olepšali in opremili, ne bo mogla izostati plodonosna in srečna bodočnost*. ((Voce libera*, S. 11. J847/.
[sestanku. Odgovoril nam je: «I,o-gično je, da skušajo isti ljudie, ki so razbili politično enotnost, ki je vzrasla v narodnoosvobodilni borbi in ki bi lahko postala Jamstvo za novo neodvisno Italijo, brez kai-pltalističnih struktur, razbiti tudi delavsko enotnost. Oni ne predstavljajo delavcev, toda špekulirajo z domnevno naivnostjo delavstva in pripravljajo nov korak k razbitju sindikalne enotnosti.
«Vendar — je zaključil -Bitossi — je italijansko delavsko gibanj« enotno in bo tako ostalo ter ga ne bo razbila nobena «zveza».
Ameriški poslanik Harrlman, ki je včeraj prispel v Rim, je imel tiskovno konferenco, na kaber* Je podal nekatere izjave o uporabi italijanskih hidro-električnih central. Govoril je o možnosti, da Italija poveča svoje hidro-električne v re v njen dobrobit ta dobrobit drugih! dežfl. V rimskih političnih krogih se poudarja, da so te izjave slične onim, ki Jih je podal Sforza ob svojem povratku z londonske konference o Marshallovem načrtu. Sforza je takrat izjavil, da je Itai-lija pripravljena: dati na razpolago svoje hidro-električne bazene Frartciji, Švici, Avstriji In Porenju. 2e takrat je postalo Jasno, da ima vse to izključno strateške namene, tako da -e lahko prisilijo k pokorščini udeležene države.
• • *
V kratkem bo odpotovala v Beograd italijanska komisija, ki jo bo vodil minister Vecchietti ta ki se bo razgovarjala z jugoslovansko vlado o nepremičninah onih oseb, ki so :n bodo optirale za Italijo.
E. MILIC
m KRATKE VESTI mm
| BEOGRAD, — V Beograd je pri-I šla skupina madžarskih vojnih invalidov, ki bodo ostali nekaj dni y okrevališču za invalide na Lopudu ! pri Dubrovniku.
j BEOGRAD,	— Jugoslovanska
ivlada je sklenila organiziranje po-isebnega odbora, ki bo skrbel za : pospešenje turizma v FLRJ. Odbor bo načeloval	vsem turističnim
: podjetjem in hotelom. Skrbeti bo mora! tudi za razširitev turističnih podjetji.
SOFUA. — Bolgarska telegrafska agencija poroča, da je danes ljudska skupščina ratificirala bolgarsko-poljsko pogodbo o prijatelj«' stvu, sodelovanju in vzajemni pomoči. Skupščina Je ratlfirirala tudi pogodbo o blagovni izmenjavi med obema državama.
PRIMORSKI DNEVNIK
13. junija 1943
Klerikalna špekulacija
ie propadla
Nekako pred italijanskimi volit-
vami so začeli pisariti o Številnih Marijinih čudežih po Italiji. Tedaj so pravili, da se je nek Marijin kip kar pomikal na neki cerkvi. No volitve ao se končale in teh novic O takih zadevah Je bilo konec na veliko jezo seveda nekaterih špekulantov. Kaže pa, da sc taki čudeži mislijo preseliti sem v Trst, Tako se je kierJkBtoo časopisje v petek rarp.sa.o, da se prikazuje Marija nad Ricmanji. Vendar pa da se vidi ta reč de ob 17. upi, im Sicer le s Sv. Pantalona nad Zavljami. Se to pa so od tam videli le otroci in žene. Podjetne klerikalne «Ulti-mlssime* so takoj pristavile, da se je v tej zvezi zgcdil ze en čudež.
Mahnili smo jo v vas. Medtem ko smo iskali vaščane po senožetih to njivah, smo spraševati ljudi, kaj je s tem prikazovanjem. Ljudje so nam v smehu pravili, kako so nekateri razgreti tržaški novinarji tekali a fotografskim aparatom, da bi ulovil; prizor, o katerem so vaščani šele tedaj zvedeli, ko je iz mesta v vas prispela vest o tem, kar je kvasil kronist onega revol-verskega klerofašisticnega večernl-ka, ki nosi ime «Ultimlssime». Mlajša tovarišica pa, ki nas je spremljala, nam je ponovila izjavo, ki jo je dala vročičnim kronistom, da o čudežih tu ne moremo govoriti, ker se tj baje običajno pojavljajo samo v Dtaliiji. Pri Domju 60 ljudje prav tako zvedeli o zadevi le potem, ko je klerikalno časopisje začelo pisati o tem. Isti odgovor smo dobili pri Sv. Ani in okrog sv. Pantalona, ki pa so skoraj že pozabili na zadevo. Pač pa se tu Srtjo glasovi, da so vest o Marijinem prikazovanju lansirali nekateri krogi pri. Sv. An;, ki bi si želeli okrepiti svoje politične postojanke, oziroma da mislijo celo na neko kapelico sv. Pantolonu.
Pri vsem tem je zanimivo da se Marija prikazuje prav z one strani kjer so »Litini*. Razgrete špeku-lantske klerikalne buče pa so se zaletele. Ker pa je bil njihov prostaški manever takoj razkrinkan, *o včerašnje «Ultimiss!me» takoj napravile korak nazaj; poslale so svojega posebnega dopisnika na teren. Pomislite kar v Ricmanje. Temu so pa k sreči domačini zbistrili glavo. Tako je klerikalni manever, ki naj bi dosegel svoje določene cilje, dosegel prav nasprotno. Zato so morali klerofašistične muče to bombastično vest, ki so jo sami začinili, tudi sami pojesti.
TRŽAŠKI D N E V N I K
Naj bo kongres za združitev vse delovne mladine
v široki fronti za uresničenje vseh njenih zahtev
Zaka) toliko jeze?
Ce se razburjajo in repenčijo Kani kro&ka nFellugan nad dejstvom, da si je uupal an mladim izraziti zahtevo m voljo po enotnosti vse trZaike delovne mladine, je to vsem popolnoma jasno. Bolj se pa budimo, da jih je njihova nestrpnost privedla tako daleb, da so zagnali takten krik in vik ter poslali celo protestno pismo.
V prvi vrsti so protestirali bet, da je bil kongres delovne mladifie protiitalgartska manijestacija. Da se lahko vsakdo prepriča o neresničnosti te obtožbe, naj samo na htatko precta govore in izjave, ki :'jih je mladina podala na tem kongresu: nihče ni flo tem kongresu spregovoril niti besedice proti Italiji; vsi pa so Se prav poselimo naglasili potrebo po tesnejših prijateljskih stikih z vsemi narodi. Vsi sg poudarili potrebo po skupni borbi vseh demokratov sveta za mir, delo in napredek. Kje so, torej našli člani krotka eFellugan podatke, ki naj bi dokazali, da je bil kongres protiitalijanska manifestacija? Mogobe v tem, da istovetijo ti «mladeniči», Italijo z vebnimi prepiri, bedo in revščino? C: je taka Italija ki si jo oni želijo, potem je po vsem razumljiva njihova nestrpnost in jeza. Toda naj ne pričakujejo, da bi našli med mladimi tržaškimi delavci take, ki bi njihovo pobetje odobraval‘ ter se fim morda celo pridružili.
Komaj teden dni je od tega, kar se je vršil v Trstu prvi kongres delovne mladine, ki je postal tiadi na j več ja mam festacija vsega delovnega ljudstva Tiržhdkega ozemlja.
Ta kongres, ma katerega se je naša delovna mladina pripravlja Ja s tol.kčm navdušenjem, je pokaaall vsemu svetu povezanost vsega demokratičnega ljudstva Tržaškega ozemlja z borbo delovne mladcne; pokazal je vao simpatijo in ljubezen, ki jo čutijo vsi pošteni demokrati do mlad h delavcev in delavk, ki vodjo odločno borbo za dosego prav.o vsega delovnega ljudstva in za uresničitev vseh njihovih zahtev. To svojo ljubezen je tržaško ljudstvo pokazalo na samem kongresu, ko je prineslo delovni mladini pozdrave, darila in dememe prispevke ter ji zefleCo obilo uspeha pri delu. Da je tržaško ljudstvo piavjino ra zame« pomen borbe delovne mladine, nam je jasno pokazalo tudi veliko javtno zborovanje, ki se je vršilo na predvečer pred kongresom in katerega so se u-de-ležit* vsi demokratični prebivalci Trsta, ki so z zanlmamjem sladili govorom, v katerih je je bili orisan današnji položaj delofne mladine (n našteti vsi njeni problemi.
Uspeh, ki ga je doživel komgfes delovne mčBdime, navdušenje delegatov, 'ki so si ob tej priliki začrtali pot. po (kotenj bodo dosegli one dlje, za katere se danes Tx>i» vsa mladtori, razne resolucije, ki jih je mladina soglasno odobrila, in se piav posebno 'izjava o pravicah delovne mladine, so najboljši dokaz o vztrajni borbi, ki jo vodi delovna mladima protii svojin izkoriščevalcem.
•Prvič v Trstu je bila mladina tista, ikž, je sprožila idejo in nato crganzjrala široko gibanje delovne mladine, katerega glavna nailoga je rešiti vse njene probleme. Na svojem kongresu je delovna mladina izvolila tudi Odbor kongresa delovne mladine, ki bo more.il uresničiti. vise zahteve delovne mladine, zbrane v zaključni izjavi. Ta odbor. ki bo vodil delo in borbo mladine za evoje prayice. Je važen prav posebno še zato, iker bo pomagal v borbi vsemu delovnemu ljudstvu Tržaškega ozemlja za obrambo svojih pravic to za uresničenje svoj h zahtev.
Kongres dedovne mladine je fe-sr/čno zdiU-fci vse mlade delavce in delavke, ne glede na njihovo politično pripadnost; predstavniki slovenske, italijanske im hrvatske delovne mladine so Skupno raz-
oooocooocooooooooooooo
Vinogradniki in živinorejci
Vinogradniki in živinorejci se obveščajo, da ima Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu vedno v zalogi in po zelo ugodni ceni železno ali zeleno galico. Ta galica je najboljši pripomoček za popravo ali ozdravitev zemlje, kjer trte in tudi druge rasiljne bledijo in rumenijo. Za živinorejce je pa zekna galica razkužilo najbolj po ceni in pobija slabokrvnost pri domači živini sploh. Potrebna navodila za pravilno uporabo tega važnega sredstva dobite pri Imenovani zadrugi, oziroma pri vašem živi-nozdravniku. Za one, ki ne poznajo še naslova Kmetijske zadruge, naj si ga zelbelčžijo iz oglasa v Primorskem dnevniku, oziroma naij si zapomnijo, da je njena prodajalna v Trstu, ul. S. Mercadante št. 4
ALI SI ŽE NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
4Cuit
KNJIGE - GLEDALIŠČU - KONCERTI ‘UhCL RAZSTAVE -FiLMI-KRITIKE-DROBTINE
Večer ljudskih popevk
V SKEDNJU
Ze pred 50 leti sta škedenjsko pevsko društvo «Velesilay> in mag-dolensko pevsko društvo «Slavus organizirali natečaje in koncerte ijuthskih popevk z namenom, da paralizirata vpliv tujih melodij. Z velikim uspehom sta nove popevke tudi popularizirali med najširšimi plastmi.
In sedaj sta isti društvi z istim hvalevrednim imenom priredili drugo izdajo takega natečaja. 8. t. m. sta nam pa v škedenjskem uKulturnem domun s sodelovanjem *Zmttgc» s Kolonkovca zapeli nekaj za natečaj predloženih popevk.
Prve tri — za mešani zbor — sta Ham zapela združena zbora «Zma-ga» in «S!ava». Združeni zbor je pod vodstvom tov. Fabrisa prav lepo zvenel. Prav toplo bi jima priporočal, da ne zamudita nobene priložnosti tali da je tudi poiščetaj za skupne nastope. Združena predstavljata vse kaj drugega nego ločena.
Zenski zbor sVelesilan nam je zapel dve pesmi s spremljcvattijem klavirja. Zenski zbor je Ze tako Številen in lepo ubran, da bi lahko nastopa! tudi samostojno. Ako bi se tov. Pertot posvetil tudi variaciji zbora, bi prinesel v enoličnost ncith mešanih zborov malo blagodejne izpremembe.
Na koncu je združeni zbor «Zma-ga-Slava» zapel še nekaj pesmi domoljubne vsebine.
Res hvalevredna je iniciativa organizatorjev tega natečaja popevk, ki so sl nadeli nalogo na ta način pomagati reševati našo na pol odtujeno mladino. In Skoda, da pobuda ni našla tistega razumevanja, ki ga zaslužil Število predloženih pesmic je skromno, in Se te niti niso prave popevke. Prireditelji pa
naj se zuad i nezadovoljivega ti*
speha ne plašijo. Prihodnjič bodo bogatejši na izkušnjah, gotovo v večji meri dosegli svoj namen. Za njihovo iniciativnost in pridnost jim moramo le čestitati.
V U.
KINO OB MORJU
Njih trinajst
Deset sovjetskih vojakov se je vračalo leta 1926 iz neke vojaške postojanke v Sibiriji domov. Pot do železnice je vodila skozi puščavo Kara Korum. Z njimi je bil poveljnik z ženo in še en sovjetski raziskovalec.
Trudni in žejni so prišli do zapuščenega zavetišča sredi peska, kjer so odkrili tudi vodnjak. Toda voda je zelo pičla, komaj da kaplja. Tedaj pride v bližmo tudi tolpa zloglasnega bandita, ki ga vojaki že dolgo zaman zasledujejo. Med tri-najstorioo in veliko razbojniško četo se vname borba za vodo na življenje in smrt. Vsi vojaki, razen poveljnikovega namestnika in sla, ki je šei po pomoč, so padli v borbi. V zadnjem trenutku pride pomoč in sovjetski vojaki rešijo oba preživela in uničijo razbojnike.
Film je bil izdelan v delavnicah Mosfilma. Vglavnlh vlogah so No-voselcev, Kuzmina in Cistjakov. Zelo dobro je režija Romanova, ki nam včasih zelo nazorno prikaže zanimive puščavske pojave in grozoto mrtve narave.
Sledi filmska reportaža e lanske halkaniade v Ljubljani. Film je delo tTriglava» id Ljubljane. Za nas je še posebno zanimiv, ker nam poleg bglkansklh pokaže tudi te-lovadoe iz Trsta, ki so tudi nastopili in lahko vidimo izvajanje na krogih našega najboljšega telovadca Miloša Strgarja. Zelo zanimive so točke orodne telovadbe in proste akrobacije, v kateri so prednjačili Madžari. Balktniadi je prisostvoval tudi 'maršal Tito.	j
pčavljaiU o svojih problemih ter jim skušah najdi pravilno rešitev. Na tem kongresu sa bili izvoljeni tudi tudi 'deiegutije, kj se bodo udeležili mednarodne konference delovne mladiki e v Varšavi, kjer bodo predstavniki mladine vsega sveta razpravljali o najbolj perečih vprašanjih delovne mio din e v državah, tki so pod imperialističnem jarmom in o položaju delovne mladine v Sovjetski zvez ta drugih državah nove ljudske demokracije. Priprave za to konfefenco, kakor tudi arma konferenca so torej za vso mladino velikega pomena; saj bo pomenila nov korak k zmagi vsega delovnega ljudstva za zagotovitev miru in boljše bodočnosti.
DANES DOPOLDNE
ob 11 uri
v s s
na trg Perugino
kjer bodo govorniki razpravljali o UVELJAVLJANJU MIROVNE POGODBE Z ITALIJO V TRSTU.
Z AM prejela pismo
Združenih narodov
Zvčza antifašistične mladine je prejela pismo., ki ga je poslalo glavno tajništvo Združenih narodov in ki se glasi:
Glavno tajništvo Združenih narodov javlja, da je prejelo vaše j}'.smo z Ane 3. aprila, v katerem je bilo govora o ohranitvi miru v svetu.
Tržaški mednarodni vzorčni velesejem
Tudi delavci in kmetje naj bodo zastopani!
Kakor smo že poročali, je vojaška uprava z ukazom št. 233 z dne 21. maja t. 1. osnovala usta novo «Tržaški mednarodni vzorčni velesejem*, a pred nekaj dnevi je predsednik ocne imenoval predsedt-nika in glavnega ravnatelja ustanove ter je po slovesnem prvem sestanku ustanova začela.z deCom,. V ustanovi so predstavniki upravnih cblasji, Trgovske zbornice, Javnih skladišč, zavoda za turizem, industrijskih združenj, združenj pa-ro pl ovni h družb, kreditnih družb, trgovci, obrtniki, inženirji itd. Le predstavnikov našega delavstva in kmetov ni nikjer omenjenih. Pa tudi predstavnikov edinega slovenskega
Nabrežinski kamnoseki
odločni t svojih zahtevah
Stavbinskim delavcem nočejo podjetniki plačati dnevnice za ,.praznik" 2. junija
Delavstvo v nabrežinskih kamnolomih je poslalo posameznim delodajalcem pismo z določenimi zahtevami glede na nagrade za večji delovni uspeh. Po nekaj dneh so delavci dobili odgovor, v katerem delodajalci odbijajo njihove zahteve. Kamnoseki in sploh vse delavstvo v kamnolomih niso takoj izvajali posledic, zaradi takega odgovora od strani delodajalcev in so predale ves problem strokovni sindikalni organizaciji, ki naj stopi v stik z delodajalci in sicer na osnovi njihovih zahtev. Delavstvo zahteva rešitev do torka 15. t. m., ker bi bilo v nasprotnem primeru prisiljeno stopiti v odprto gibanje in brezkompromisno borbo.
Pripomniti je treba, da se smatrajo delavci nabrežinskih kamnolomov pri vsem tem, da delajo eno najtežjih del, le kot težki delavci in ne najtežji. Poleg tega pa se smatrajo kot delavci na podeželju in dobivajo zato 5% nižjo osnovno plačo ter 10% nižje doklade, torej precejšen odstotek manj dohodkov, četudi vsakdo ve, da blago in vse življenjske potrebščine v Nabrežini stanejo enako kot v Trstu ali celo več zaradi prevoza iz Trsta v Nabrežino. Poleg tega pa uporabijo delavci v kamnolomu ogromno obleke, ki jo raztrgajo pn svojem težkem delu.
Popolnoma razumljivo je, da iz teh razlogov delavstvo nabrežinskih kamnolomov rie more ostati ravnodušno nasproti negativnemu odgovoru, ki ga je dobilo od delodajalcev, in bo zato odvisno od odgovora delodajalcev na zahteve strokovne Zveze enotnih sindikatov ali bo prišlo do sporazuma, ali pa da s 15. t. m. stopijo v odkrito borbo za svoje pravice.
Med stavbnimi delavci je živo zanimanje in nerazpoloženje glede na to, da delodajalci še do danes niso izplačali dnevnice od 2. junija, četudi je bil od tukajšnjih oblasti razglašen ta dan k8t prazničen dan. Na intervencijo enotnih sindikatov Je uprava del splošne koristi izjavila, da ne namerava plačati, z druge strani pa niti urad za delo ne da nikakega odločnega odgovora. Razumljivo, da vlada med stavbnimi delavci nerazpoloženje, ki bo privedlo verjetno do odločnejših korakov.
Posledice shoda jezuita Rotondija
V petek je bilo tržaško okrajno sodišče nekam izredno zastraženo. Vse t® varnostne mere pa so pod-vzeli zato, ker so sodili skupino Sentjakobčanov, ki jih je policija aretiria 29. maja t. 1., ko je hotel Jezuit Rctondi napraviti svoj shod v šentjakobski cerkvi. Na zatožni klopi so b;lt Tulilo Blasizza, Josip Sargatti, Miro Bradetič, Mario Lipar in Danilo Oek.
Petek razprave je pokazal, da so obteženi prišli na zatožno klop samo zaradi tega, ker je policija v svojem besnem ravnanju pograbila prvo osebo, ki ji je prišla pod nos, ne glede na to, ali je kaj zakrivila. Izjave prič so dokazale, da ni mogoče potrdit; obtožb, katere je policija naprtila obtožencem. Te. ž’lec dr. Battino je vseeno predlagal, naj sodnik spozna cbtoženoe za krive, češ da so sodelovali s hujskaško skupino. Zato je pred1 laigal za vsakega obtoženca po tri mesece ječe. Posebej pa še nekaj
KINO
KINO OB MORJU. 16 00: «Krvave arene*.
ROSSETTI. 16.00: »Zmajev rod*, Katherine Hepburn, W. Huston.
PENICE. 16.30: »Grand hotel Asto-ria», Ginger Rogers, Lana Tur-
SUPERCINEMA. 15.30: »Buffalo BM1», O’ Hara, Linda Darnel.
FILODRAMMATICO. 16.00: «Pleši z menoj*, F. Astaire, E. Povvell.
MASS1MO. 16.00: »Slavna pustolov-ščina*, Gary Cooper.
ALABARDA. 16.00: »Gospa Mlnl-včr* G. Gargcn, W. Pldgeon.
ARMONIA 15.30: »Sramota v družini*, Georg Brent, Lucille Bali.
IDEALE. 16.30: «Morski vc'lk», E. G. Rovi riso n, J. Lupino.
NOVO CINE. 16.00:	»Izdajalec
morja*, Edward G. Robinson ln Victor Mc. Laglčn.
GARIBALDI. 16.00: »V Brooklynu j« raslo drevo*, Dorothy Mc Gi> ze in James Dunn.
IMPERO. 16.00: »Velika ljubezen*, Jean Louis Barault.
ITALIA., 16.00: »NInočka*, Greta Garbo ln Mi. Douglas.
VIALE. 16.00: »Lov na človeka*.
KINO V LJUDSKEM VRTU. 21,15: «Ncooj in vsako noč*, Rita Hay-worth, Ml. Douglas.
KINO V NABREŽINI. Danes:
■eVesg&a
mesecev ječe za obtežbo, da so nasilno postopal* proti organom javne varnosti. Po govorih branilcev, ki so zanikati trditev, da bi obtoženci sodelovali v hujskaški skupini, je sodnik dr. Rossi obsodil vsakega obtoženca pogojno na tri mesece ječe, oprostil pa obtožbe, da bi nasilno postopali proti jav* nim organom.
Istočasno bi se morala pred okrožnim sodiščem vršiti razprava proti drugi skupini Sentjakcbča-mov, ki so bil; prav tako aretirani zaradi jezuita Lombardija. Ti pa so obtoženi bjegeskrunstva. Raz> prava pa je bila odgodena do 16. f. m.
Tramvaj je prevrnil kamion
Včefaj dimoldne okrog 10.30 je tramvaj St. 7, ki je prihajal od postaje, zavozil v uii. Ghega v kamion Upa Dodge, ki je pfečkal cesto. Vozi sta priletela skOpej s tako slo, da se je kamion prevrnil. Veznik tramvaja je takoj ustavil to potniki so brž skočili iz voza, da bi videli kaj se je zgodilo šoferju kamiona, o katerem so MM prepričani, da, mora biti težko ranjen. če že ne celo mrtev.
Ko so se ogledovali okrog razbitega kamiona pa je počasi pn leže! iz razbite kabine šofer Pa&juali Giordano, ki stanuje v ul. S. Ser-gio 9. Safer ni imel niti najmanjše poškodbe in tudii drugi so odnesli od Incidenta sam0 nekaj Strahe. Tako je bil tdkfat avto Rdečega križa brez posta in se je vrnil pražena domov.
DA NE PRIDEJO IZ PRAKSE
Kljub temu, da ima zadnje dni pri tatvinah, vsaj pri onih milijonskega obsega, glavno besedo o Vilna to vojaška policija, vendar niso tudi tatiči navadnega kalibfa popolnoma brez posla.
Talko so prejšnjo noč nežnanci s ponarejenimi ključi odprli stanovanje Ludvika Deo ča iz ul. Capel-lo 19 in mu odnesli 49.000‘lir gotovine.
Včeraj Se je pritožil na policiji tudi 45-letn; BernabA Adejc-hi s trga ©v. Frančiška 8, da so mu neznano, odnesli njegovo lepo harmoniko, ki je bila vredna 40.000 Ur. V Obeh primerih so prišli policaji prepozno, da bi lizskidtll zmikavte.
Mladinci in pionirji,
kupujte časopis »GLAS MLADIH* s stalno prilogo »Mihec in Jakec*.
MLADINCI, PIONIRJI! Kupujte, čitajte, širite «GLAS MLADIH*!
VABILO ZVEZE PRIMORSKIH PARTIZANOV
Zveza .primorskih partizanov vabi vse borce narodno-osvobo-dilne vojne, da se kompaktno udeležijo velikega zborovanja, id ga je organizirala Slovansko italijanska antifašistična unija za pravice našega ljudstva, za mir in neodvisnost Tržaškega ozemlja. Zborovanje danes ob 11. uri na trgu Perugino.
KAMPANJA ZA PROMET
Kakcif smo *e javili je polto ja pred nekaj dnevi zopet začela kampanjo za promet. Šoferje opozarjajo, da je prepovedano rabiti zvočne signale v mestu.
gospodarskega združenja, ki šteje blizu tisoč članov in ki bi tudi s svojimi predstavniki v ustanovi prav gotovo mnogo doprinesli, niso v ustanovo vključili.
Prva prireditev velesejma je odrejena za september t. L, to se pravi, da je prav za prav malo časa na razpolago za izvršitev obširnih priprav, ako se hoče, da bo raz stava dobro uspeCa. Pri tem pa je treba poudariti, <Ja zavod še vedno ni razposlal nikakršnih vabil in navodil za to septembrsko razstavo. Vsekakor pa se v dosedanjem počasnem tempu ne sme več nadaljevat'., ako se noče ustvariti vtis, da mogoče ni dovolj dobre volje za prireditev takšnega vzorčnega velesejma v Trstu, kakršnega po obsegu in kakovosti, posebno pa po številu zainteresiranih držav. Trst po vsej svoji prirodni mednarodni legi mora imeti. Zato smo mnenja, da prostor, kjer Je bila razstava prirejena lani, čeprav bi se mu dodal še grad Sv. Justa, ne bi bii] zadosten in bi bilo potrebno poiskati predvsem večji in primernejši prostor.
Kolikor smo mogli do sedaj izvedeti, se nameravata velesejma udeležiti obe sosedni državi, od katerih se Jugoslavija pripravlja, da bo razstavila še mnogo več kot lani, poleg njiju pa bo se izrazile za udeležltev še Češkoslovaška, Avstrija, Švica in druge.
Poljedelci zahtevajo
povrnitev škode, ki so jo prizadejale okupacijske čete
Naši poljedelci se lahko ponašajo z res vešiko potrpežljivostjo, če po treh letih še vedno čakajo, da jim vojaška uprava p.a&i vso škodo, ki so jhn jo prizadele okupacijske čete. Ne morejo pa dobro razumeti, če je vzrok tej <unajhm zamudi«, že vsem dobro poznana angleška flegma, aiii pa dmamizem ameriške birokracije. Prvi kot drugi so namreč že neštetokrat zagotovil, da bo škoda v čim krajšem času povrnjena. Od teh obljub je poteklo že mnogo vode...
Ne moremo pa trditi, da b: med tem časom vojaška uprava ne storila ptav ničesaf; o da, vsi dokumenti; so že pcepotovaJi nešteto uradoy. Bili so v Tre-vlslt, celo v Benetkah in končno še v Vidmu. Po v em tem kroženju so na kar na jepem izginili; izginili tako, da jih ne morejo več najti.
Sedaj se aa stvar zanima urad za deilo. Naj poudarimo, da je v tem uradu polkovnik, ki je na razne zahteve s strani Zveze enotnih sindikatov za poljedelce, da bi vojaška uprava končno plačala škodo, ki so jo povzročile anglo-ame-riške čete, odgovoril s pismom, v katerem je naznanil, da bo poslaš &a k aj čimpreje tehnika za poljedelstvo ter da bo takoj za tem sle-' dUo izplačilo škode.
Vsi poljedeici so bili kajpak prepričani, da bo ta tehnik pfišel v nekaj dneh; toda minil je mesšec in o njem n: ne duha ne sluha. Poljedelci, 'naveličani čakanja, zahtevajo, da polkovnik končno izjavi, če misli prenehati s tem odlašanjem ter končno rešiti to zadevo. Ce morajo poljedelci čakati na povračilo škode, ki je bila storjena leta 1945, predstavljajmo si koliko časa bodo marali čakat', na povračilo škod ki je bila povzročena šele prejšnji mesec.
Neštetokrat smo imeli ze pfiliko opaziti, da vojaška uprava zelo hitro posluje, če je treba postavti nove davke, pošiljati nestvarna poročila OZN, ali podobne Hvari to
L
Zasluzeni zmagi v odbojki za
in Arzenala »Poletni pokal"
Po nedavnem končanem prvenstvu v košarki:, je neumorna sek-c;ja ZDTV organizirala turnir za »Poletni pokal*. Na tem turnirju sodelujejo poleg že znanh ekip tudi še ekipa novo ustanovljenega Dijaškega f.zkulturnega društva, k; upa na precejšen uspeh.
V petek sta bili dve tekmč za imenovani pokal. Zenski ekipi Magdalene in Col Ilva Sta se spoprijeli vender se je zmaga upravičeno nasmehnila boljš. in hitreA ekipi Magdalene, ki je nasprotnice premagala z 12:10. Vendar je Col ILVA oedala sodniškemu zboru pritožbo, ki najbrže ne bo sprejeta.
V drugi tekmi med mošk ma e-klpame Arzenala -n Col. Ilve, nam
je Arzenal pripravil nemajhno presenečenje. Po dodatnih č.isih igre
je premagal Col ILVO s 29 proti 27, Nihče mi pričakoval zmage Arzena/la nad bivšimi pr V n k. Tržaškega ozemlja, ki so pa morali v letošnjem letu prepustiti mesto odličnim igralcem Tomažiča. Kakor kaže, bo v tem turnirju borba izredno ostra in polna presenečenj.
Fizkulturni dan v Miljah
ZDTV v Miljah vabi prebivalstvo na velik telovadni nastop ob priliki «Flzkulturnega dne*, ki bo v Miljah s sledečim sporedom!: ob 8 velika kolasifske tekma Sv. Sobo-ta-MillJe-Debeli rt-MUje s prihodom v ul. Roma.
Ob 8 tekma v hlltni hoji lapred Ljudskega doma na progi Debeli rt-M Ije s prihodom v ul. Rom i.
Ob 10 povorka telovadcev in ApoijUkib dkip no musnib ulicah.
Ob 10.30 telovadni nastop na trgu tč. L. Slgrolo.
Ob 12 orodna telovadba.
Nato bo sledilo obdarovanje telovadcev jn zmagovalcev tekem.
Košarka in odbojka v istri
Danes 13. t. m. se bodo ob 9 srečali na -giOlšču v Kcpru žr,rske e-klpe Meduze ln Ižole ter moške ekipe Partizana ln Aurare.
Sportn krogi v Kopru zelo premišljujejo o izidu tekem, saj bo ižolanska ekipa popolna, medtem kq 'bo ekipa Meduze občutila pomanjkanje Lonze.
V odbcjlc, pa se bodo arcčald v prav ostr. borbi Zaščita iz Buj, J. A. ce Kcpra, Olimpija iz Pobegov in koprska sindikalna reprezentanca. Tetkme se bodo začele ob 14.
Baikonsko-srednjeevrcpske igre Tržaška kolesarska reprezentanca odpotuje danes ponoči
Po dolgem to resnem treningu naših kolesarjev je končno pr šel dan, ko bodo morali zapustiti Trst to oditi v tujino, da na balkansko - srednjeevropskih igrah pokažejo ves razvoj našega športa. Mladi in res nadebudni kolesarji bodo pokazali in dali vse, da sl pftdobe čaistno mesto v tako ostri mednarodni konkurenci. P azza, Start kolesar za runde, Bartoli, Česen, Sešič, Kraivos in Slabet so imena, ki nas bedo zastopali in se bo-blli za barve našega mesta.
da je še bolij hitra, če jih Je treba izterjali. Dobro bi blo, če bi to naglico uporabila tudi p»i izplačevanju povzročene škode.
KOLEDAR
Nedelja 13. junij
Anton, Zvonko Sonce vzhaja ob 4.11, zahaja ob 19.56. Dolžina dneva 15.45, Luna vzhaja ob 10.49, zahaja ob 0.15.
Jutri 14. junija Zdislav, Vasja
Wt
Spominski dnevi
1811 se je rodil V. G. Belmskl, veliki ruski kulturni delavec literarni kritik in revolucionar. Umrl je leta 18Jj8.
1943 so sile NOV in POJ prebile nemški obroč v V. ofenzivi ter prešle cesto Fočd-Kalinovik,
PRESKRBA
Razdeljevanji otrobov za perutnino. Naznanja se kmetovalcem, da se bo s ponedeljkom 14. t. m. pričelo razdeljevanje otrobov za perutnino ter se bo nadaljevalo, dokler bo trajala zaloga. Kogar zanima, naj se zglasi za nakazila pri občinskemu uradu kmetijskega nadzorstva v ulici Roma 20 1.
Razdeljevanje dodatnih nakaznio za bolnike. V ponedeljek 14. t. m. bodo začeli v občinskem uradu za razdeljevati bolniške dodatke za julij-oktober 1948.
Za prebivalce Rojana (ul. Gine-stra 9), Opčin in Proseka bo razdeljevanje dodatnih nakaznic pri krajevnih prehranjevalnih uradih začenši s 16. t. m.
Ob predaji novih nakaznic mora biti predložena navadna živilska nakaznica in pa osebna izkaznica. Urnik razdeljevanja je .od 8 do 13.
Razdeljevanje moke in fižola. V ponedeljek 14. t. m. se bo začelo v mestu in podeželju razdeljevanje 1 kg bele moke na odrezek XV živilske nakaznice ter po 1 kg fižola na vpisni odrezek XVI 31 odžezka živilske nakaznice. Konec razdeljevanje 30. t. m. Cena v mestu za belo moko 33, fižol 48 lir za kg, v podeželju 35, fižol 50 lir za kg.
ODBOR ZA KONGRES DELOVNE MLADINE
Danes 13. t. m. ob 9. uri zjutraj Ima odbor za kongres delovne mladine svoj prvi sestanek v ulici Im-briani 5, I. nadstr.
Člani odbora naj se sestanka udeleže.
Zborovanje pomorščakov
Danes 13.. t. m. ob 10. dopoldne bo v Kinu ob morju zborovanje pomorščakov s sledečim dnevnim redom:
1. Razmete pomorščakov v Trstu;
1. Razmere pomorščakov v Trstu; brezposelnost;
3. delovna pogodba ter zaostam ki za moštva, vkrcana na ladjah izpod 500 ton;
4. slučajnosti.
DAROVI IN PRISPEVK
Ob ptfvem obhajilu male Luc-j Ličen derujejo družine Kodrič * lojzij, Kariž, Ličen :n Rakar lit za Dijaško matico to 1000 -l
za počitniške kolonije	.
Za politične preganjance s° “ rovali sledeči trgovci z Opčin:
Zadruga zelenjave, Guštin M* 1 Škabar Josip, Kette Albin, Pera; Cok, Skerlavaj-Sajna po 1000 * Lukša Ivan, Kobec Ema, Zaife, Piva. Žagar Marjan, Vremec ' ja, Žerjal Rudolf, Peschiar l'e“ Rauber Silvester, Sosič Nada, » te Mirko, Daneu Celestin, Hro tin Angel, Komar Jakob, C°rv-Marčelo, Daneu Hermini ja-Val£t;' po 500 lir; Sosič-Jugovec 400, • Ban Herman, Sosič Jožef, ®o91iL lojz, Simonič Karel po 300 lir; h
vatin Alojz, Podobnik Josip.
Sin>;
Bernarda. Sosič-Malalan po 200 1" Taučer Jožef, Vremec Angela 11 100 lir. Skupno 16.100 lir.
1
PROSVETNA DSUSTV*
VI,
ter Ma iik iar, la, V?
I
Me
»na
Po
vie
*a/,
ne
kar
9o{
fe
ni/c
Se;
le
ta
Prosvetno društvo v SkeiJ javlja, da bo prva skupna P®” vaja v torek 15. t. m. ob 20.» Domu kuKure.	.
Prosvetno društvo v $ javlja, da bo tretji občni zbor v nedeljek 2L t. m. ob 20.30 V kulture.
Prosvetno društvo «Drago-V°. Gabrovec pri Proseku javlja, priredi danes 13. t. m. J4' ples. Za prigrizek in pijačo bo skrbijeno. Cisti dobiček je bt njen za obnovo Prosvetnega do®* Pripravljalni odbor sloveMŠVl I
Dih
kie
m
r
Hj)
žfft
k
i*0
Fe
ki
kij
ie
prosvetnega društva pri Sv. *in javlja, da bo prireditev, ki bi ju W
J -r*i tt 1/U	11	CullC	Vf	hu	,	.j
rala biti v četrtek 10. t. m.. na četrtek 17. t m. ob 20.30.	^	i*
V dvorani P. D. SkamperUt W ftj sredo 16. t. m. ob 20.30 velik l*1® ?
koncert v organizaciji Centra I.Ldsko prosveto.	. J*
Prosvetno društvo Simon GreK čič v Gornji Skorklji javlja, “i* v sredo 16. junija ob 21 predava» N Vabij-enl vsi člani in Slovenci ji>n Gornje Skorklje.
Prosvetno društvo sSlmon
Gr?
gorčičs na Skorklji priredi V » «
16. t. m. v društvenih	m
članski sestanek s pestrim »u j,' dom. Slovenci, udeležite se 8a ^ JJ1 no^te vjlno.	!l
'S
Pomagajmo ji,
da popolnoma ozdravi
Za tov. Bruno Unašič
Namesto cvetja na grob mame Ljudmile Piščanc daruje prosvetno dtuštvo eV&avan 2.000 fir in Fer-luga Ivan 2.000 lir.
Brišček Jožefa s Konkonela je darovala 10.000 lir, Boštjančič 300 lir; Zakrajšek Zora je prispevala 500 in družina Polli 100 lir.
USTANOVITEV
FOTOGRAFSKEGA ODSEKA PRI PLANINSKEM DRUŠTVU V TRSTU
Pripravljalni odbor vabi vse ljubitelje fotografije in vte one, ki se za stvar ^nimajo, na pripravljalni sestanek fotografskega odseka, ki bo v sredo 16. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih na trgu Fonteros-so št. 6-n.
IZLETI
Kulturni krožek pri Sv. Soboti javlja, da sprejema do 14. t. m. prijave za izlet na Bled in Reko. Izlet je samo za člane kulturnih krožkov.
Rojstva, smrti in poroke
12 Junija se je rodilo 15 otrok, umrlo je 11 ljudi in porok je bilo 9.
CIVILNE POROKE. Ing. Paul Woodford in uradnica Giorgina Bendoricchio.
UMRLI: 37-letni Josip Skrinjer, 68-letni Alojz Marilli, 39-letni Dante Grass!, 56-leini Eligio Pontel, 69-letna Antonija Pečar, 72-letni Karl Mikolič, 52-letna Marija Bartoke, 45-letni Ivan Fonda, 54-letni Josip Darls, 57-letnn Alma Dlehl in 64-letna Gorob Evlalija.
RadMski sporedi
TRST II (m 203.6, Kc 1474)
v nedeljo 13. junija
7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila. 8.00. Jutranji glasbeni spored. 9.30. Kmetijska oddaja. 10.00. Maša iz sv. Justa. 11.15. Iz Vivaldijevih skladb. 11.30. Pridiga. 11.45. Nedeljska glasba. 12.45. Napoved časa in poročila.
13.00. Glasba po želji. 14.00. Pregled tiska. 14.15. Češke operne arije. 16.30. S pesmijo po slovenski zemlji. 17.00. To. kar vsakdo rad posluša. 18.00. Sprehodi po našem po-deželju. 18.15. Odlomki iz violinskih in klavirskih koncertov. 19.00. Ali že veste? 19.15. Lahka glasba. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Madžarska simfonična glasba. 20.40. Operetne melodije. 21.00. Vesela oddaja. 21.30. Orkester Howard Bar lov. 21.54. Verdi: «Traviata» -2. dejanje. 22.30. Lahka glasba.
23.00. Ritmična klavirska glasba.
MALI OGLASI
STAVBENO PARCELO približno 2000 kv. m prodam; naslov pri upravi lista.
ISCEMO dva samostojna knjigovodja bilanc'sta. Ponudbe na upravo Prim. dnevnika pod št. 370.
KOLICE za paradižnike nudi Ge-lča, viale Scnnino 24.
V PONEDELJEK 14. Junija se v BOLJUNCU, Tržaška cesta št. 211, na novo odpre TRGOVINA STAVBENEGA MATERIALA, OGMA IN DRV za okraj Dolina
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO MIZARJI!	MIZARJI!
[
ln macesnove, trde vrste lesa, vezane plošče raznih debelin.
GALEA . Viale Sonnino it, 24 Telefon 90-441
00000000000000000O000O
Odg. urednik STANISLAV	„
So
Tisk Stabillmento Tip. Tr!«
11. t. m. Je zaključil svoje življenje, posvečeno deli*
VINKO TROBEC
učitelj v pokoju.
Na željo pokojnika se objavlja ta vest po že izvršb nem pogrebu,
Trst dne 13. junija 1948.
ŽALUJOČI OSTALI
popolnoma nov za 12.000 lir, drugi pogrezljiv, prodam. Sprejemam vsakovrstna popravila s popolnim jamstvom po zelo ugodn; ceni.
Coslovich, Trst, ul. Manzont 4
N ICC H I
POZOR! REDKA PRILIKA!
Zaradi odhoda prodam kompletno
zakonsko spalnico
z vzmetmi ln žimnicami za 68.000 lir, samsko spalnico za 38.000 lir žimnice z vzmetmi, štiridelno orna ro. Kuhinjo z marmorji za 45.000 lir. Šivalni stroj Singer, moderne zastore, štedilnik, motorno kolo, preproge in radij, aparat za 15.000 lir.
BO U
šiva, veze, krpa, obliva luknje, prtžlje gumbe ln čipke brez PLETILNI STROJI DUJ
Tullio Mata!«
TRST - Raffaele Sanzio 20, I.
TRST Ul. C. Battisti 12, te!.
Podružnica v T R Ž 1 ^ Konto
Vse z a kmetijstvo na drobno in na debelo
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
% o. j v TRSTU
Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 — Tel. 94-3*«
Ari a 1_n lno 1» 11' tč CJT1 T, , , 1 c? tvj n n J ,, »,» „ zi a	rt'	n 1 RS
Prodajalna v TRSTU: ul S. Mercadante št. 4 — Tel. Prodajalna v Miljah: u3. Mazzini št. 1
CENE UGODNE	KAKOVOST	ZAJAMČE^
• n
fc*
*0!,
St
f0»,
It,
%
\l
v
*i<r
■«S t
s,
s
V
predvaja samo še DANES v NEDELJO 13 L m z začetl«^ ob 16 url veliko mojstrsko delo Walta Disneya za male
5fSS*»SlPOSTRŽEK (Pinti*11!
Pripeljite vaše malčke!
Oglejte sl <7<U
pomota^boga tsahg*
TA ZEMLJA JE MOJ?
V SREDO ln ČETRTEK veliki vojni film....
Prihodnjo SOBOTO ln NEDELJO zopet velefilm iz- MjJdpedin roHl^
K/*"
redne lepete
Med tednom ob zadovoljivem vremena otvoritev NA PROSTEM.
GOSTILNIČARJI
Za nabavo NAJBOLJŠIH
ISTRSKIH VI*
KRAŠKEGA TERARIJ
in VIPAVC*
se obračajte vedno na VAS ICONZOl^
gl-**
■
I
a*1
S
TRST — UL. SLATAPER 1, I. nad. — TELEF,
*PI«WP
mumorskj dnevnik
15. junija 1948
za iiodo povzročeno po l/ojašli/n
Pomanjkanje sena, krmil, se-in gnojil je že precej stara toUoga kraškega kmeta. Glede •Sme«, in zlasti umetnega gno-jtt» se je že kmet tako ali tako Okopal, tzda slasti zaradi vpra-,<Utja sena, najglavnejšega krmi-k *a živitbO, je bil naš kmet ved-** v zagati.
Predvsem je to pereče vpraša-v dolinski občini. V Dolini, fe‘benkui in Boljuncu itd., »<-*W;o sena in pa zlasti ne stelje 2(1 živino. Niši ljudje 30 hodili I’0 steljo, dokler ni bila, začrtana '"■-h med FLRJ in STO-jem, v ll-edje, kupovali so te potrebšči-Po vaseh, ki so onstran mčje, ™r jim je sedaj zaenkrat nemo-S^le. Toda vprašinje krme in ste-
* je danes najbolj pereče v Zgo-*®!u, Malim Repnu in Velikem ~eP»n. Do nedolgo tega so Ijud-
* trpali vse, kar jim je rabilo 85 njihovo kmetovanje iz njiho-
vih
posestev v hribih nad vasjo,
i*r imajo ljudje svoje travnike, in gozd.
.f^d nekaj tedni je anglo-ame-*fca vojaška uprava poslala v ff°ttik ukaz, da morajo kmetje J* nedoločen čas prepustiti vso zemlja ob vznožju Volnika jugoslovanski meji, ki gre ^ globoko do več kilometrov, -°joškimi enotam, ker bodo to bar * Potrebovali za vojne vaje.
da je od Zgonika pa vse ™ do Malega Repna in Velike-J® Repna, na ozemlje, ki meji I °esto vzdolž vznožja Volnika ^okoliških hribov in dolin, nar-r*1 kmetom pristop prepovedan.
pa je, da je prav v teh "Kejnih vaseh ob vznožju hri-jj^tega dela Tržaškega ozemlja predvsem ljudstva, od do-ki jim je prinašala in Prinaša živinoreja.
Vojaška oblast in toblast*, ki ie postavila anglo ameriška uprava v zgoniški obči-Jj* ukrenila ničesar, da bi na-kmeta rešila tega težkega toložaja.
Jasno je, da bodo kmetje brez ^>ma prisiljeni, da prodajo O-?*0> če bo tih trajalo posebno v poletnih meseoih, ker ne bo-imeli krme in stelje za vedr-
a^n OHKOVT
40
So
60
fip:
0%
SOLATA >BAPrt
parki po raznih pašnikih, <ikot-skega lova», lova na .tlisicop, kar pomeni za anglo-ameriške edini-ce brezskrbno tekanje po obdelanih njivah in nasadih.
Samo v Sdmatorioi, majhni kraški vasioi, je bila prizadejana Slada s strani vojaških enot oe-njena na 534.500 lir.
Kmetijska strokovna zveza enotnih sindikatov je že večkrat zavzela potrebne korake, da bi sS ta pereča vprašanja naših kmetov rešila. Sprva so odgfivcme oblasti odgovarjale, da bo morala vso to škodo plačati italijanska vlada ter so pošiljali njihove prošnje v Benetke, iz Benetk v Treviso in od tam v Videm.
Dne 3. maja so dobili Enotni sindiktt pismo, v katerem je odsek za kmetijstvo pri ZVU povabil Enotne sindikate, da obvestijo kmete, naj prijavijo vso škodo ter da bo skrb tega odseka, da se bo škoda kmetom čim bolj omejila.
Baš istega dne pa je d®spela vest iz Baze vice, da se tamkaj in v okblici pustošijo polja naših kmetov z vojaškimi vajami, da anglo-ameriški tanki teptajo vse vprek obdelana polja naših kmetov, rušijo zidove itd.
Kaj namerava s tem vojaška uprava t
Naš kmet bo težko plačeval težka davčna bremena, zlasti za leto 191)8, kajti uničevanje obdelanih zemljišč, neizmerna škoda, ki se dnevno povzroča našemu kmetu in še davčni pritisk spravlja našega kmeta v nemogoč, brezupen položaj.
Z druge strani mora kmet kur povati umetna gnojila po zelo zvišani oeni in kljub obljubam odseka za kmetijstvo vc-jaške uprave, doslej še ni bilo ničesar v tem podvzeto, da bi vsaj mali, revni kmetje dobivali umetna. gnojila po nižji, to je njim dostopni oeni.
Tako se je n. pr. amonijevemu sulfatu oena zvišala od leta 1943 do leta 1945 za t80% ter leta 191,5 do 1948 za drugih 165%, to je skupno od leta 1945 do leta 1948 za 900%.
Kalcijev nitrat se je podražil od leta 1943 do leta 1948 za 705% ter ccloro potassioo» za 590%.
Tudi o tem, kar naš kmet pridela, kolilm ga ta pridelek stane
iO%
SOinT/e*
K Ant c sr ar
tso
03 f*A.
KAD/C PRV/C
1*0 n SP/fi/AČA
IS Ufc
k^AFIKOM PRIKAZUJE RAZ JfcftJE MED CENAMI, PO j^TERIH MORAJO KMETJE ^ODAJATI SVOJE PRIDEL-^ IN MED CENAMI NA TRGU
s
nje živine. Dejstvo je, da ne
tfj
d h
več nobeden kmet v svoj gozd, na pašnike in trav-l(i ' ker jim je to zabranjeno označeno s posebnimi mejni-koli, preko katerih je prepo-prehod. ' l^icer pa se «i škoda pojavila ih°b eadnjem ukrepu voja-Ij ^ oblasti, že oelo zimo se pritožujejo zaradi nešte-^ primerov povzročene škode. t Malem Repnu se je dogajalo J*?** 'marcu, da so anglo • j, 'riški vojsški oddelki obstre-* minometi kar križem po * Uh in gozdu. Kmetje so z bo-j, 0 žico ogradili svoje njive, da "^jajtvo ne 3lvjalo s konji po 'nem polju. Dogodilo pa se
(j,<ia Je vojaška komanda teh poklicala policijo- ter dala ^^šiti in prestriči vse vgrade. jJ^Zflronifcu Samem je s tem pri 90% kmetov, v Velikem i■ ?nu pa je na približno 80 po-sf,iikov prizadetih 60. j{® vsemu, temu se pridružuje ^ Vprašanje škode, povzročene z fitvij° nove vojašlte strateške jj ®. škodot, ki še danes po ve-l0v_n* bila povrnjena našim kme-
Se škoda povzročena » imenovanimi tankovskimi
HLtKO
in po koliko on to svojo blago proda, je zelo zanimivo zapisati nekaj vrstic.
Ze od fašističnega režima smo podedovali natančne predpise glede odkupa pridelkov od kmč-t-Ov, glede odstotkov ,ki si jih sme zaračunati trgoveo na debelo in branjtvlca.
Ti fašistični zakoni namreč prepovedujejo kmetu, da bi sum svoje blago prodajal na trgu< In kakor si je izapadna demokracija» prilastila marsilcateri zakon, tako si je tudi tega in se ravna po t:h predpisih. Kakor so ostali zvesti marsikateri bivši praksi, tako• so hoteli ostati tudi tej, prav posebno pa še zaradi tega, ker se to nanaša na naše slovenske kmete, ki so vrdno bili in bedo skupno z delavskim razredom steber odpora proti fašizmu prej In proti imperialističnim špekulacijam sedaj.
Tako se je v teh zadnjih tednih dogajalo, da je prodal kmet svoje blago pošteno na trgu pri Sv. Andreju, n. pr. radič po BOO lir kg — isto• blago smo našli dobro uro potem na trgu, kjer se prodaja na drobno po 48O lir kg, to se pravi, da1 se je cena blagu zvišala k'r za 140%.
Stari radič je prodal kmet po
80 Ur kg, na javnem trgu pa fe bil isti prodan po uradni oeni po 200 lir kg, to je za 150% več.
Špinačo je prodajal po 75 Hr kg, na trgu pa se je prodajala po 100 lir, to je s poviškom 33%.
Kapus je prodajal po 25 lir kg, na trgu pa se je prodajal po 60 Ur kg, kar odgovarja poviSJdu 145%.
Na ta način seveda mOra delavec bhugo plačevati za enkrat ali dvakrat dražje kot ga je naš kmet prodsl.
Pri tem vidimo, do kakega absurda, vodijo stari fašistični zakoni, in z druge strani pa, koliko prinašajo koristi kmetu in delavcu razne kmetijske prodajne z'druge, kakršne je ustvarila ljudska oblast v. jugoslovanski oeni Tržaškega Ozemlja, v katerih dobi deldveo blago po. mogoče do 5% zvišani ceni kot je QdJcwpila zadruga pridelek od krnitaw
i '
■mm.
_ -s*-—
1
UR
PREJŠNJI ZNESEK . 590.561 VOLČIČ ZDRAVKO . .	500
ZACCHIGNA JOSIP . .	100
BRAJKOVIC MATIJA .	100
PROSVETNO DRUŠTVO «VESNA* SV KRIZ PRI TRSTU .	1.000
MAKOR AVGUST ...	200
VNBIRALi ZOPUA » .	400
RESINOVIČ FRANC .	1.000
SKUPAJ 593.861 '{Nadaljevanje objavljanja dosedanjih darovalcev sledi).
• * *
OPOZORILO. Prispevki v sklad «za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogori-£ču» se sprejemajo: v ul. Machiavelli št. 1-1., pri vseh slovenskih in hrvatskih, prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju *» pri upravi «Primorskega dnevnika> Goldonijev trg št. l-I. Za prispevek v znesku nad 100 Ur prejme darovalec začasno potrdilo, na podlagi kat er ega pa ČASTNO PRIZNANICO glasečo se na njegovo ime.
Felika obletn ica
VELIKA OBLETNICA SOVRAŽNIKOVE OFENZIVE. BITKE V KATERI SE JE ODLOČALA USODA NARODNO OSVOBODILNE BORBE
Te (SRi poteka pet let od tiste usodne bitke, ki se Se danes imenuje peta sovražnikova ofenziva in ki je v resnici peta velika bitka narodno-osvobadiine vojne, t>itka, v kateri se je odločalo o usodi narodno-osvoboiUne borbe sploh, peta velika ofenziva naie vojske in njena peta velika zmaga.
Pet let je poteklo od pričetka te velike bitke na proštom Tare, Pive in Sutjeske, na katerem se je znašla v železnem sovražnikovem obroču glavnina naie Ca. rodno-osvobodUne vojske. Duh te borbe je danes prisoten v vsem, kar danes delamo, v vseh naiih naporih, neomahljivosti in odr loinosti, da ohranimo in razvije-mo tisto, kar smo izvojevali, v nalem ponosu in v na Sem novem jugoslovanskem patriotizmu.
Peta ofčnziva je bila odločilna prelomnica v naši vojni. Imeli smo vojsko, ki je ŽS položila zgo-
BOLGARSKA DUHOVŠČINA
E PRVA PODPRLA DOMOVINSKO FRONTO
(ZANIMIV DOPIS. DOPISNIKA PRIMORSKEGA DNEVNIKA IZ BOLGARIJE)
Neko jutro sem se peljal z avtomobilom po stranski cesti približno 30 km od Sofije. Na neki tofiki me je znamenje del na cesti prisililo, da sem moral zapustiti asfaltirano cesto in nadaljevati po stranski poti. Asfaltirana cesta je bila del nove ceste, ki Jo gradijo prostovoljne delovne brigade, medtem ko stransko pot počasi nadomešča nova asfaltirana cesta.
Ko sem vozjl mimo gradbišča, sem videl mladince brigaanike v majicah in kratkih hlačali, ko so hiteli z delom. Na nekem vagonč-ku je sedel mladinec, ki je z igranjem harmonike, dajal takt delu. Valjar je s svojo težo tri kamenje in asfalt je vrel v velikih kotlih.
Samo majhen pogled, ki je objel vso sliko, in nato sem nadaljeval svojo pot.
Istega večera sem se vračal po isti poti nazaj. Približno 100 m cd kraja, kjer se nova cesta loči od .stare, sem vidci dolgo vrsto ljudi v črnih oblekah;, ki so se približevali kamionu na stranski cesti. Ko sem Se približal, sem videi, da so to ml adi du;-hovniki, okrog 200 po Številu. Zares, pravi, navadni duhovniki, seveda pravoslavne vere, s krampi, lopatami in podobnim orodjem. To so bili mladinci prostovoljne delovne brigade, ki sem jih zjutraj videl, ko Sem se peljal v nasprotno smer.
To je dejstvo, ki v Bolgariji popolnoma nič ne vzbuja začudenja, kar bi pa pri nas vzbudilo pri najbolj optimističnem človeku osuplost. Toila tukaj v Bolgariji je življenje drugačno in duhovščina je razumela, da je sodelovanje z vlado ljudske fronte za obnovo zemlje obenem dobro za Bolgarijo, za bolgarsko ljudstvo in za dobro same cerkve. V Bolgariji je položaj cerkve ln vsega verskega življenja oaličen. To dokazuje, da so razmere, v katerih živi oerkev in vera, pravilne in da je možno sodelovanje med cerkvijo in vlado, kakor tud; med vero in ljudstvom, kar tudi privede do pomirjen ja duhov, ki bi bilo v deželi kakor je Bolgarija, kjer so razširjene štiri glavne veroizpovedi, nekaj nemogočega.
V Bolgariji je namreč štia-i milijone in pol pravoslavnih, 7t)0.000 je muslimanov, 60.900 katoličanov, 50.000 židov ter nekaj manjše število evangelistov in drugih manjših ver. In vendar žive v Bolgariji v popolnem soglasju duhovščina ln verniki vseh teh veroizpovedi, žive v popoln; svobodi ter neodvisnosti In vsi brez izjeme sodelujejo e vlado, kateri na čelu je Georgij Dimitrov. Ko ravno govorimo o veri, bi lahko rekli, da je to čudež, vendar je po mojem mnenju le uspeh vlade in verskih voditeljev.
Cerkveni voditelji so namreč
prikazuje letošnji tradicionalni sprevod po sofijskih ulicah na dan
J^v^ILA IN METODA. NEKATERI SLOVENSKI DUHOVNIKI PA MOLČIJO, KO SKOF SAN-NJEGOVI PODREPNIKI PREPREČUJEJO SLOVENCEM, NOSITI V PROCESIJI ZASTA-s SLOVENSKIM NAPISOM: «SV. CIRIL IN METOD PROSiTTA ZA NAS», KAR SE JE ZGO-l<ETOS PRI SV. JAKOBU NA DAN SV. RESNJEGA TELESA, POTEM PA SE BLEBECEJO
V	O	VERSKI	SVOBODI!
_ ... -----------------------------------
takoj uvideli, da je prva dolžnost vsake vere ta, da uči svojega vernika najprej za poštenega državljana svoje države, poštenega člana svojega ljudstVa, svoje skupnosti. V štirih letih vlade ljudske fronte so sami lahko ugotovili, da ni nihče niti mislil napadati oziroma omejevati verske svobode, nasprotno, da je država dokazala svoje zanimanje in voljo, da bi dala popolno svobodo izživljanju Ijo&tva v materialnem in v du-hotoem smislu. Vse to je tudi pod zaščito 78. člena ustave, ki določa popolne versko svobodo ter obenem prepoveduje Izrabljan# cerkve v politične namene-ter izključuje politične stranke z versko podlago.
To realistično ravnanje ln odkrito ravnanje z obeh strani je privedlo do današnjega stanja, ki je najboljše, ki lahko obstoji v neki državi, in jasno tudi, da je najboljše za bolgarski' narod.
Več dni po dogodku, ko sem videl duhovnike brigadmke, sem preživel med popi in rabini, med duhovniki, muezinii in pastorji. Ogledal sem si na desetine in desetine templjev in sinagog, cerkev in mošej (džamij), med zvoki orgel in petjem; vernikov voeh
ver, med vonjem kadila in sveč ter med dišavo vrtnic. Odkril sem se, potem se zopet moral pokriti, hodil sem bos po starih te-pihih v džamijah ter pustil svoje nove in preveč zapadne čevlje pri vhodu.
Stlrl in pol milijomov Bolgarov živi v pravoslavni veri-. Stirl in pol milijonov vernikov Svete sinode, s tisoči popi in stotinami in stotinami velikih in majhnih cerkev. On; so bili prvi, ki so po 9. septembru 1944, po izjavi eksar-ha podprli domovinsko fronto. Postavili so se na stran vlade in kot dobri pravoslavci pričeli prav tako pomagati pri obnovi in pri utrditvi ljudske oblasti.
Na dan Sv. Cirila in Metoda, med vsakoletno parado bolgarske mladine, sem videl eKsarha Alekseja z dolgo belo brado in pokončnim klobukom, kako je najprej v imenu vlade pozdravil tuje diplomatske, predstavnike, nato pa se je smejoč vsedel poleg Georgija Dimitrova ter prisostvoval paradi, v kateri so hodili mimo častne tribune univerzitetni dijaki in dijakinje, vojaki ljudske vojske, pravoslavni duhovniki, muslimanski muftiji, katoliški duhovniki, m nune. Vsi so nosili napise in vzklikali obnovljeni Bolgariji.
Za toiiko ljudi oekaj nemogočega ! K sreči sem imel pri sebi fotografski aparat.
Katoličanov v ostalemi nj mnogo v Bolgariji. Kljub temu pa imajo, ker jih je 60.000, eno in osemdeset oerkev, tri škofe in 1400 duhovnikov. Pcvedali so mi mnogo zanimivih stvari, predvsem da bodo vedno podpirali domovinsko ljudsko fronto pri delu za obnovo, v gospodarstvu in v politiki.
Ko je prišiia na oblast do mo vinaka frcnita, so katoličani razumeli, da so pred alternativo: sodelovati za blaginjo Bolgarije, sprejeti pravice in dolžnosti u-stave in tako Iti z vsem ljudr stvorn, ali pa 'pričeti s sovražno politiko proti vladi in proti vsemu ljudstvu.
Niso (misli nobenlhi skušnjav ter so zdiružil; vero z državn'Tnd interesi. Danes so srečni, da so izbrali tp pot, ki je bila edina I>ra vilna.
2nlosten pa je bil pred 9. sept tembrom položaj muslimanov. Od viseh prejšnjih vlad so bili izkoriščani. Držali so Jim v nevednosti, ker so predstavljali versko manjšino ter »o Turiki, torej tudi na redna manjšina. Zarad* tega niso imeli latih pravic kot ostali državljani. Ko pa je pre-vaeflo oblast v roke ljudstvo, ee Je položaj Jakoj spremenil. Z vso ljubeznijo Je 700.000 muslimanov pričelo sodelovati z domovinsko fronto. Z hitrim tempom je bila ustanovljena pa-va akademndja za muslimansko vero (islam), Nu-vap, kjer mladi Turki študirajo koran (turško sveto pismo) ter tudi druge predmete. Ko končajo itudij, se lahko vpišejo na univerzo. Ustanovljenih je bilo 500 ljudskih šol im srednjih šol v krajih, kjer predstavljajo Turki narodno manjšino, v vsakem kia-
Ju, kjer živi več kot 50 musCi-manskih družin^ so se ustanovili kolektivi e široko avtonomijo.
Danes, leta 1948 imajo Turk! 3 svoje časopise, katerih najvažnejši je «Yenj Tsik», ki ga vedi sam veliki mufti Bolgarije.
Muslimanska mladina je pridna pri delu in pri učenju. In letos se je prvič v zgodovini bolgarskih muslimanov vpisalo na univSrzo 200 muslimanskih, dijakov .Interese manjšine pa zagovarja v parlamentu 7 poslanoev, med njimi 6 komunistov in 1 agrarec.
Potem je 50.000 Zidiov, ki predstavljajo najbolj vestno versko in antifašistično skupnost v vsej Bolgariji. V osvobodilni borbi proti nacizmu so dali na desetine in desetine žrtev.
Zidovska kultura v Bolgariji je velika: poleg velikega števila šol, imajo ljudsko univerzo, knjižnico z 8000 dragocenimi knjigami, filozofsko in znanstveno srMiSce ter institut za zgodovinski študij.
2idovski pevski zber jn sionsko gledališče sta poznana po vse™ Balkanu. Zidovski časopis, ki izhaja v boigarš&lni in ne v španščini (jezik, ki ga govorijo bolgarski Zidi), berejo v vsej državi ter je med najboljšimi in najbolj informiranimi.
Ne morem pozabiti prvega dne, ko so letala panarabske vojske, ki so jo oborožili Angleži, bombardirala Jeruzalem. Nemogoče je pozabiti jok plovdivskih židov-
skih žena, žalostne obraze starih Zidov, ko so poslušali besede rabina, ki so se komaj slišale v templju, medtem ko so 3 vseh oken visele židovske bele zastave-z modrimi črtami in šesterOkra-ko sionsko zvezdo. Stari rabin je govoril o Oswieczynu, o Buchert waldu, o Belsenu in o milijonih! In milijonih Zidov, ki eo pomrli od gladu, mučenja in plina po nacističnih taboriščih. Govoril je o preganjanju, lci se še ni kon-čalo.
MZnister JJijev mi je dejal, da predsodki, ki jilh vržejo tujoi, ne morejo ovirati realističnega in odkritosrčnega sodelovanja, kakršno je danes v Bolgariji.
Danes je zaradi tujcev pravoslavni svet vznemirjen^ Vzrok tega vznemirjenja prihaja od daleč, točneje povedano z onstran oceana. Hoteli bi odstaviti carigrajskega patriarha Maximosa in na njegovo mesto postaviti njuv jorškega patriarha Atinagorasa. Arierlkanci, ki podpirajo grške monarhofašistične tolpe, bi radii odstavili Maximosa, ki ga obsojajo, da simpatizira v Markosom. Jasno je, da bi bil amerikanski patriarh pogodu Sofulisu.
Pravoslavni pa so drugačnega mišljenja In nočejo, da bi Truman podrl stoletno tradicijo. Nobenega dvoma ni, da bo Max -mos, podprt od svojih vernikov zmagal proti amerikanskemu po-iitlkantu Atinagorasu.
N. T.
ISMTKE Tmn
Jpurscija" znanstvenikov v ZDA
iz atomskih delavnic
NEW TORK. — List «New York HeraikJ Tribune« poroča, da so od-’pust'i;ii iz atomskih dettavnic v Oaki>!dgeu dva znanstvenika zaradi <meiojainosti do države*. 'Zveeni urad je poklican na odgo-vior tiri druge znanstvenike. Menijo, da se bo iKoraiio v kratkem zago-va^at1: pred komisijo za «prcti-ameriško delovanje* driugih trideset znanstvenikov itz Oaikridgea. Obtožnice sq zelo smešne. Eden od teh se bo morail zagovarjati, ker Je leta 1943. imeti v arhivu revijo «New Massess, medtem ko se bo duKigi moinail zopet aagovarja-fli, ker je bili (njegov sorodnik aktiven dan odlbora za amiUfašiStlfcne begunce.
List «MP.» piiše, da so prisilMI InkUjamoe severne Dafkote k «pro-d«}i» 150 f sočev hektarjev najbolj plodne zemiilje oib reki MisSouri. V teku teta 1-952 se bodo morati Indijanci umakniti iz tega ozem-tja, ki jim je bilio zajamčeno po
pogodbi teta 1851. Takoj po podpisu pogodbe je mot£anji minister Kruip, izjavil da bodo Indijanci dobiti samo delno odškodnino za «prodajo» poija.
40 milijonov din za ebnovo Zadra
ZADAR. — Letos so m obno vo mesta določili 40 milijonov dinarjev, to je 40% več kakor lansko leto.
Reguiaeijskj načrt predvideva razdelitev mesta na dva raziična sektorja.: staro in novo mesto. Nove zgradbe bodo izvršili po najmodernejših tehničnih načelih in bodo opremljene z vsem komfortom.
Nacionalizacija v Romuniji
BUKAREŠTA. — Romunska vlada je odločila nacionalizacijo glavnih Industrijskih, bančnih^ rudniških, prometnih in zavarovalnih podjetij. Vlada je danes pred) ložila zakonski načrt ljudski skupščini.
dovinske izpite, Imeli smo osvobojena ozemlja in ljudsko oblast, razvit je Vil te splošen upor z točno izraženimi cilju Vse to je hotel sovražnik uničiti. Ne samo nemškQ.'italijanski osvajalci, temveč tudi vladajoči krogi zapadnih zaveznikov so bili prepričani, da je naSa osvobodilna borba prišla v položaj brez izhoda, da je «epi-zodan naie «herojske gesten likvidirana. Upor se je do velikih obsegov razvil v vseh krajih na. ie države s sodelovanjem vsega naroda. V vseh krajih so se borile edinice narodno-osvdbodilne vojske, ljudska oblast se je Sirila — usoda vsega pa se je odločevala na sorazmerno majhnem prostoru, kjer je bila glavnina naše vojske e glavnUrt Štabom. Edinice naše -vojske in partizanski odredi v vseh krajih Jugoslavije so se odzvali pozivu glavnega Štaba, naj z vsemi mogočimi akcijami rasvlečejo in oslabijo udarno šilo sovražnika. Štiri divizije, na katere se je vrgel sovražnik, so bile samo del fiaSe vojske. Ali te Štiri divizije so bile glavnina naie vojske in vsak njen borec, ranjenec in bolnik je slutil in vedel: tu se reiuje usoda in prihodnost Jugoslavije.
Zmaga naše vojske v položaju, ki se je zdel Se brezupen, je e-dem. od «Sudeiev», ki pa ima eno. stavno obrazložitev.
Triumfirali sta borbena zavest in sila našega narodno-osvobodll-nega pokreta, triumfirala je pra. Vilna linija nepremagljive komunistične partije, ki je vodila ves narod, triutfifiraTl sta modrost in neomahljiva prodornost tov. Tita.
Koliko skupnih in posameznih
usod v tem sploSnem tragično-
veličastnem dogodkul Koliko snovi'za književnika! Vsem borcem štirih divizij je bilo jasno, da se mora en del vojske žrtvovati za reiitev celote in bodoče države. Kateri dej bo to, ali prva ali druga skupina divizij? Kateri bo težje, ali tisti, ki bo prva pre-ptjoda obroče, ali tisti, ki se bo prebijala za njo? Kaj bo s tisoči ranjenci in bolniki, ki so predstavljali največji problem i* največ j o težo in ki so bili obenem tako dragoceni? Tifusmi bolniki, ki so se komaj vlekli, bodo kmalu zopet postali prekaljeni in hrabri borci. In v vsej tej vojski ni bilo niti trohice omahovanja. Kapitulacija rti padla na um niti tistemu, ki je blodil v tifusni mrzlici. Tu ~ni bilo borcev in neborcev: vsi so bili borcu
V teh neprestanih Vitkah na frontah, v zasedah, v tem neprestanem lomljenju sovražnikovih obročev se je opazila neke vrste demoralisaoija in to ravnodušnost do smrti pri enem delu borcev. Treba je bilo med borbo voditi neumorno akcijo proti tej ravnodušnosti do smrti pri nekaterih in okrepiti borbeno voljo v duhu, da je treba ostati prt življenju. Kajti ni Slo za gesto, temveč za zmago! Vsak mora biti pripravljen mnreti, vendar pa se ne sme nobeden niti za tre. nutek pomiriti s tem, da bo umrl. Ne umreti, tenhveb premagati sovrasmika. Posamezniki so naveličani, ne ime pa se naveličati vojska.
Koliko je ostalo mrtvih na tej slavni poti, ki nam bo svetila skozi vso n d So zgodovino. Ko so se preživeli borci mnogo kasneje vračali na isti teren, našli svoje tovariše v tistih položajih.
Tržaška delovna mladina
I
^	i
NA I. KONGRESU DELOVNE MLADIJilE, KI JE BIL V NEDELJO V POMORSKI POSTAJI V TRSTU; DELEGACIJA ZENA IZ SV. ALOJZIJA, SV. IVANA IN LONJERJA PRINAŠA POZDRAVE KONG RESISTOM
MEDNARODNI KARTELI
največji sovražniki demokracije
Kakor ljudje Imajo tudi knjige svojo usodo. Ce bi avtorja del «Mednarodni karte.i» In «Medma-rodni karteli v ekonomiji in politiki* Wende!l Berdge in Cor-vin D. Edwards hotela sedaj ia-dati v Združenih državah, Amerike material, ki sta ga zbrala o zločinski delavnosti mednarodnih kartelov, poisebno še o ame-kansklh monopoiih. potem bi ti dve knjigi težko zagledali bedi dan.	•
Ko sta VVendell Berdge in Car-vin D. Edwards leta 1944 izdala svoji deli, prav gotovo nista mislila, da bo njun bogat material In njuna zb’rka postala nekaj let pozneje obtožba proti ameriškim desničarskim krogom, ki podpirajo in vodijo politiko monopolov.
N: nepomembno, da sta se na knjižnem trgu pojavili knjigi Beidgeja in Edvvarsa. Kakor Je znano, monopoli ne ljubijo publicitete in plačajo ogromne vsote, da ostanejo skriti njihovi črni posli. Kljub vsemu pa so med drugo svetovno vojno priš.e na dan mnoge skrivnosti. Na
1 najvidnejši način se je označilo nevarno važnost monopolov in monopolističnih enot pri pripravljanju svetovnega oboroženega spopada, Javno.t pa je izvedela o tesnih in intimnih vezeh med ameriškimi in nemškimi monopoli..
Ameriška javnost se je vznemirila. Wendell Be.dgo Je s pomočjo svoje funkcije —bil Je pomoči nik državnega tožilca in funkcionar antitrustovske zveze pravnega oddelka — zbral ogromna dokazil nega gradiva o aktivnosti mednarodnih kartelov in ameriških monopolov. Prav tako je Corvin D. Edvvards lahko pregledal in zbrad material senatorske komisije Kllhora.
Toliko Berdge kakor Edwarda seveda nista Imarksista. Njuna kritika monopolov nima nič skupnega z marsizmom. Monopole kritizirata z utopističnega stališča in zagovarjata povratek predmonopolističnega kapitalte-ma, povratek svobodne konkurence ter ne razumeta popolnoma kolesa zgodovine. Kljub temu pa sta knjigi zelo važni za-
radi bogatega materiala.. Zelo zanimiva je na. pr. Berdgejeva ugotovitev, da karteli direktno ogrožajo obstoj demokratične vlade. Ce upoštevamo, da danes vso amer,ško politiko vodijo amerikanski monopoli ln imajo dominanten položaj v svojih mednarodnih kapitalističnih zvezah, potem si ne moremo otresti misli, da so ameriški monopoli v resnici največlji in najaktivnejši sovražniki demokracije.
Deli Bergeja in Edwardsa nista zanimivi in važni samo zaradi tega, ker vsebujeta bogat material o mednarodnih monopoli-stičn'h zvezah, o njihovi politiki in z.očinski delavnosti, o njihovem usodnem vplivu na gospodarstvo in politiko, temveč tudi zaradi tega. ker iz teh del epoz namo, da je politika ZDA navdahnjena cd magnatov iz Wall Streeta. Vsakodnevna dejstva nam potrjujejo, da deda ameriška vlada na tem, da še bolj okrepi ameriške monopole ter podpira ponovne mednarodne vezi med kapitalisti in ameriškimi monopoli.
v katerih so padli. Tu je padel legendarni komandartit Sava Kovačevič, ki je na čelu svoje divi. zije jurišal na sovražnika. Tu ob Sutjeski je ostalo telo borca z orožjem in peresom Veselina MasleZe. V teh dneh, ki bo do ostali slavni in svetli skozi vsa stoletja, so padli pesnik Goran Kovačič, znanstvenik Sima Miloševič id mnogi drugi, od katerih je vsak primer človeka in borca.
Za književnike je tema o peti ofenzivi v prvi vrsti tema o na-Sih ljudeh, tema o tem, kako so rasli heroji in novi ljudje, novi ljudje naie nove Jugoslavije.
Ta tema, v kateri se prelistuje vsa sila komunistične partije pod vodstvom tovariša Tita in najboljših sinov naSega flaroda, zahteva svoje tolmače in pevce. Pet let od tedaj se nam zdi že zelo daleč. Tri leta od popolnega» osvobojenja v razvoju književno, sti ni mnogo. Za ustvarjanje dobrih del pa obstajajo v tej temi vse rtbžnosti. To je tematika naSe osvobodilne borbe, ki pa ne trpi površnosti in Šablonskih frai. kajti redko kdaj se v zgodovini prikaže življenje v taki mnogoVhosti, kaiti nikdar prej nisifD močneje občutili, kako 'je velika in ponosna stvar biti človek in koliko je človek vezan s svojim narodom, kakor baS v teh najtežjih in 'najslavnejših dfieh osvobodilne borbe in narodne Zjodovine.
JOVAN POPOVIČ
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 4 —
13. Junija 194S
>!W.
fmgšmš
■Z 'v' žJ
.«■r/y. . > &&&■•&&
• r‘i4S»iS*
Bernard S3iaw
obtožuje
Ravnokar nam je dospela
NOVA POŠILJKA
UIVOD
•najmodernejših Zenskih, moških In otroških
ČEVLJEV v veliki Izbiri
TREVISAN • Trst, ul. Vosart 10 • TREVISAN
UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD — POSREDUJE VSE VRSTE POSLOV S TUZFMSTVOM IN INOZEMSTVOM
TRST« ul. Cicerone 8
TELEFON 80-00 - 29-306 - 56-38
Festival narodnih nos
9t let »tari prsti G. B. 8hawa so pred, nekoliko dnevi napisali članek, ki je naletel na glasen odmev po v&m svetu. SitM 8haw je ponovno najenergičneje obsodil . delo britanske vlade in njeno nazadnjaško in protisocialistično prakso. Ne samo, da laburistična vlada ni socialistična, pravi v t$m član ku 8haw, marveč si prizadeva boriti se proti vsakemu pravemu sodar lizmu. Shavo obtožuje ministrskega predsednika Attleeja kot začetnika nevarne borbe proti komunizmu, njegovo akcijo čiščenja državnega aparata pa imenuje nerazumno.
V istem članku je Shav) še enkrat izrekel svoje veliko občudovanje gene-ralisimu Stalinu, ki ga imenuje najmodrejšega državnika in resničnega socialista.
Morda bo ta napad na Attleeja in Bcvina dvignil njun ugled in ceno na Wall Streetu, vendar bo gotovo znatno doprinesel k temu>, da se zruši njuna propagand na papirnata zgradiba. Nemara je Bevinu <n Attleejiu všeč, ako jima 8haw očita da nista socialista, vendar jima zaradi volivcev ni dra go, ker trdi, da sta bolj reakcionarna od samih kon servativoev.
Ni pr\Hč, da G. B. Shau: prihaja do spora e britansko reakcijo. Ker je vse svoje življenje kritiziral razvade in napake angleške družbe, so ga napadali in celo preprečevali razširjanje njegovih
V evezi s festivalom neuradnih noš v Lonjerju prinašamo nekoliko ilustracij in kratek opis oblačil naših dedov in bubio.
Za pravilno spoznavanje in ocenjevanje pristnosti vsega narodnega blaga, posebno še narodne noše, moramo poznati predvsem njen izvor t. j. dobo in kraj nastanka in drugič razmere in vplive, pod katerimi se je razvijala in izpopolnjevala. Za tržaško narodno nošo lahko trdimo z vso gotovostjo, da je slovanskega izvora ter prastara po svojem naši anku.
Sedanja narodna noša se je prigalodila posebnim klimatskim in gospodarsakim razmeram, v katerih je Živelo slovensko ljudstvo v Trstu in okolici. Bogata oprema v zlatem nakitu in dragocenih tkaninah govori o tem, da so bili naši predniki trdni kmetje svobodnjaki in da so razpolagali s svojimi pridelki, ki so jih prosto prodajali v takrat lepo razvijajočem se prisianiškem mestu.
2ive barve in prevladujoča bela barva pričajo o ugodnem podnebju in živahnem temperamentu tržaških Slovencev. Sami motivi na peči kot na naglavni ruti in na opleči govorijo o tem, da so ljubili naravo, saj prevladujejo predvsem rastlinski motivi: poljske cvetlice, listi, vijuge itd. Baš pestrost v kombinaciji motivov je posebna odlika tržaške narodne noše, ki se prav zaradi tega razlikuje od vseh ostalih slovenskih narodnih noš. Zaradi njene lepote so jo v svojih delih ovekovečili pisatelji !n slikarji? zlasti Saša Santel in Gaspari sta ji posvetila posebno ljubezen v svojih slikah. Številne razglednice so se razširile zlasti v tujini Jer so govorile o pristnosti slovenske tržaške narodne noše in samoniklosti kultu re tržaških Slovencev.
Med tržaškimi narodnimi nošami se jasno ločita dva osnovna tipa in sicer škedenjska narodna noša ter okoličanska ali «mandrijerska» narodna noša, ki jo nosijo predvsem prebivalci tržaških predmestij od Kolonkov-ca do Barkovelj ter v vaseh zgornje tržaške okolice.
Skedeniska narodna noša Je inačica čičke narodne noše, saj je Skedenj in ves Breg spadal svoj čas v upravnem pogledu pod Istro in so južna tržaška predmestja dobivala dotok prebivalcev predvsem la Istre. Ko so se pred štiri sto leti naselili v vsej Istri, Bregu in delno tudi v Skednju Uskoki, ki so pribežali iz Bosne pred Turki, so verjetno prinesli
Poleg tega je tudi način oblačenja isti. V teku stoletij se je ta noša razvijala v svojo smer tako v svoji prvotni domovini kakor tudi v Skednju, kjer je tudi prevzela nekatere značilnosti okoli-čanske mandrijerske narodne noše.
Skedenjejka narodna noša se sestoji iz iehle delov: iz srajce, ki je iz bombaževi ne. Na rokavih ima lepo vezan vložek «tavelco», ki sega od ramen do zapestja. Prvotno so žene same vezle ta-velco; rvale so nitke ter vezi« vanjo različne vzorce, pozneje pa so kupovale čipke. Običajno so bile to idrijske čipke. Na zapestju je črna bordura «pisanje», ki je obrobljeno z ažurjem «pi-kavenco» ali «bekavenco», nakar slede ena ali dve črni vijugasti porti. Kadar obleče Skedenjka narodno nošo, prepaše srajco z belim spodnjim krilom (včasih so jih oblekle tudi po dve do tri, da so bile bolj košate), ki je široko nabrano. Nato sledi beli pli-siran kamižot, ki je brez rokavov. Ta ima na ramenih vezene črne križe. Preko tega obleče žena črno, dekle pa belo krilo «kamižot» tudi «kuomžot», na re-menih bogato okrašen v razn:h barvah; prevladujejo zelena in rdeča barvo. Na vse pripaše svilen predpasnik, ki je lahko različne barve in na katerem so vezane majhne cvetlice, katerih barva harmonira s svilo predpasnika. Na predpasniku je spodaj par centimetrov od roba prišit 8 do 15 cm širok svilen trak, pri žen; temnejše, pri mladenki pa svetle barve.
Okoli vratu nosijo žene bele, z narodnimi motivi vezene rute, imenovane opleča. Okoli rute so čipke, katerih pa pri plesu niso nosile. V zadnjih 50 letih nosijo često namesto rute «krepone», ki jih imenujejo tudi «turke». To so svilene rute s črtami v barvah ali z vzorci vezenimi na stroj in z redkimi dolgimi resami. Kre-poni so benečanskega izvora, nakar kažejo rese in vzorci. Včasih pa nosijo žene tudi rute japonske izdelave, ki so jih prinašali s seboj mornarji. Vendar pa nosijo krepone le tedaj, če niso na glavi «gor pa krite*.
Na glavi imajo belo bogato vezeno «pečo, fečov ali glavnik*, ki je obrobljena z bolj ali manj širokimi čipkami. Fečov je po navadi vezen v istih motivih kot
IZBIRA RADIJSKIH APARATOV NAJBOLJŠIH tTA' LIJANSKIH ZNAMK — POPRAVILA IZVRŠUJEMO ZELO TOČNO — POTREBŠČINE ZA RADIJSKE APARATE — OLAJŠAVE PRI PLAČEVANJ1
ŠOFERSKI TEČAJ
v BOLJUNCU, TREBČAH in na PROSEK^
Tečaj bo trajal 30 d/nJ. — Lekcije večerne in ob praznih ’	^
Izpiti se vrše na licu mesta. — Stroški za posameznika	t
nika 6000 Mr. — Patent zajamčen. — Vpisovanje v BOLJU** v	,
10. t. m. v gostilni Sancin Danilo; v TRKBCAH 11. t. *n' trgovini Pahor; na PROSEKU lt, t. m. v gostilni pri KonH'
ZADRUGA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii . /
PRODAlALCčV
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^^
M U It IVA .
liilllilllllllllllllllllllllllllllll iiliiiiiiiiiiiiiiiiilliilliiiiiiliiiiiiiiiiiiiii
URAD: Ulica delle Milizie.
SKLADIŠČE: Ulica delle Milizie (MontebeW'
Dobavlja po svojih članih:
oglje, trboveljski premog in drva
književnih del. V svoji noveli *Nezrelost» pravi Shau) da se je rodil *kot komunist, brezbožnik ali quaker» in da takim ljudem tne more prijati katoliško - konservativna sredina južne Irske, zaradi česar je pobegnil na Angleško. Tu pa je zadel na atmosfero reakcionarnega angli-kanlzma*.
Bilo	je	mnogo veljavnih
ljudi na položajih v Angliji na Škotskem., v Irskem, Walesu in v Ameriki, ki Shaivu nikdar niso mogli odpustiti zasmehovanja. Želeli so, da bi propadel, zgodilo pa se je obratno. Občinstvo je z užitkom gledalo Shatvova gledališka dela, pri katerih se je odlično zabavalo, kritična nota pa, ki je zlasli	n aglašena v knji-
ževnem Shawot>em delu, je puščala	sledove tudi
v čitateljevi zavesii. Pod vtisom Shautovih gledaliških del je pričela angleška gledališka publika razmišljat1 o mnogih stvareh in običa jih, ki jih je do tedaj smatrala za tprirodne*.
Ker angleška reakcija nt mogla uničili Shau>a, je po klicala na pomoč cenzuro Skoro 50 let je bila onemogočena uprizoritev njegove komedije tPoklio gospe M Vir ren». Toda Shaw je znal na duhovit način zasmehovati tudi angleško oenzitro, ki je Imenoval tnajbolj bedasto vseh cenzur». Cenzorji so postajali smešni, občinstvo pa je s še tem večjo vnemo kupovalo njegova dela.
JBUHSKi
1ANA LU1ZA, STRONGU
Zlat nakit je bistvena sestavS na tržaške narodne noše. V ušesih 30 nosile žen« uhane «orli-ne», ki so bili izdelani na ko-Šarce «kašiči» in na «rožete» ter «morče», to so uhani, na katerih so biti v zlatu izdelani črni zar morčki. Morči so ket raakit novejšega izvora. Na rokah so imele Skedenjke prstane z vdelanimi majhnimi biseri, ki so jih Imenovale pečatnike.
Kot je. lepa in značilna ženska n&rodna noša, prav tako so tudi meški n<sili narodno nošo, na katero so bili zlasti ponosni. Na Žalost pa je moška narodna noša vse prej izginila kot ženska ter se umaknila modnim novotari,-jant Moški so nosili kratek suknjič brezrokavnik «telovnik», poleti navadno iz temnomodrega pfatna, pezimi pa iz doma tkane raševine. Hlače so imeli do kolen in so bile enake barve kakor suknjič. Ob straneh eo bile nekoliko pristrižene. K noši so no-
N 0& "J«
A
čanke so si na primer ob VrRlS\l V kih in ob nedeljah pripenjale prsi živobarvne šopke vrinio drugačnega cvetja, iz	%
so se svetlikale zlate veriil^ 'o drugačen ovratni okras.	K
V
STARA SKEDENJSKA
ZIMSKA NOSA SLOVENSKE MLADENKE IZ SKEDNJA PRI
TRSTU
s seboj iz prvotne domovine tudi nošo. Tako je postala ta noša narodna noša vseh Breščio in Brežanov. Skedenjke so kmalu prevzele njlhovio narodno nošo, zato v mnogočem sliči stari bosanski, in predvsem čički narod-dni noši. Z razvojem gospodarskih in socialnih razmer ter zaredil spremembe podnebja in družbenega okolja se je ta noša razvijala in se spreminjala, vendar pa je na njej ostalo še vedno nekaj značilnosti, ki pričajo o njenem izvoru.
Tako kot čička narodna noša ima tudi škedenjska spredaj odprt ali plisiran ali, kot pravijo domačini, tna orgle narejen* kamižot brez rokavcev. Prvotno so nosile Skedenjke kot Cičke predpasnik, prepasan^ pod kamiižotom, sedaij pa imajo predpasnik. Kakor pri Cička1;! tudi pri Skedenj-ltah prevladujejo žive barve.
opleče. S pečo popolnoma pokrijejo lase in jo zavežejo v dva ogla; enega puste, da visi, drugega pa podvežejo pod ruto. Spredaj je peča nalahno oškrob-Ijena. K noši nosijo posebne bele nogavice z nabirki, ki se imenujejo tudi »nablrkanci ln nabirk-nice». Prvotno so bili čevlji iz črnega usnja z veliko pentljo tako imenovano «ušešca», v novejšem času pa so nosili čevlje iz blaga imenovanega «brunela». Na koncu čevljev je «kapca» iz črnega žameta ali pa vezena z rdečo, rumeno ali modro barvo. Ob straneh so čevlji prešiti a usnjem. V rabi so bile vedno nizke pete.	»
Jeseni ali na pomlad' so nosile Žene in dekleta preko kamlžota kratko jopico «flanelco» iz plav-kastega, skoraj belega sukna s srebrnimi gumibl, okrašenimi z raznimi motivi. Spredaj je bila
Avtopodjetje “ADRIJA(C vKopru
naznanja vzpostavitev NOVE NEDELJSKE AVTOBUSNE V02NJE na naslednji progi:	.
Sv. NIKOLAJ - KOPER - PORTOROŽ
Proga bo delovala trikrat dnevno ln pričn« v NEDELJO 13. JUNIJA ob otvoritvi kopališča. Urnik bo objavljen naknadno.
Nedavno je naredno-osvjbodilna vojska Kitajske ponovno osvobodila Jenan. S tem v zvezi prinašamo zanimiv odlomek iz knjige Ane Luize Strong.
flanelca podložena s črno svilo; rokava ob zapestju je krasifi «škr-lat» to je našitek iz živobarvne svile. Prevladovala je. rdeča barva, obrobljen je bil z zlatimi nitkami.
Na zimo ao nosile žene preko
sili za vsak dan. modre, ob praznikih pa bele visoke nogavice in nizke odprte čevlje z zaponko. ^ Poleti so imeli na gCavi slamnik s širokimi krajci in s tremi pa- | vovimi peresi v narodni.! barvah.
Za ples so imeli svilene ali žametaste dokolenke, ki so se tesno prilegale nogam, in enak jopič rjave ali modre barve. Jopič, im*" nova n tudi telovnik, je bil pripet | z dvema vrstama srebrnih gunir tov, na katerih so bili leP°J*" J delani narodni motivi. Srajca p°®	1
Ravnokar so ns** POZOR!	dospeli češkoslo*
OBIŠČITE NAS!	vaški RADIJSKI
APARATI
.TESLA
TRST UL. BATTISTI 2® Telefon štev. 29-85»
Jenan, ki je 12 let glaivno me-s o kitajskih ikomOnistov, lea: ir.:d golimi fardi sevemozapadne K tajske v zaostali pokraj’ru z nrpiodng zemljo.
Jena« je bil svoj 5aa gem zon-sko mesto, izpostavljeni položaj proti pustinjskim napadalcem. Na mestu, kjer so se stekale tri doline, je stalo a zidom obdano mesto, katerega pegoda je hila vidna 2e od daleč. Posestniki :n majhni trgovci so se nastanili tu, da bi se zaivarovaii pred razbojniki. Trgovci sq zalagali z drobn m blagom obdelovalce zemlje, medtem ko so kovači služili karavanam s svojimi primitivnimi kovačnicami. Komunisti sq pr šii v mesto 1933 leta in si ga postavili za prestolnico. Nekaj let kasneje je mesto ‘.zginilo pod japonskimi bombami.
Z uničenjem utrjenega mesta Se. 'je le malo spremenilo delovanje Jenana. Ljudje so aapustili fuševine in se razkropili po naravnih dolinah, zakopali so se v pečine na način kakor kmetje iz okolice, ki so od vekov tako živeli. S časom so postavili manjše sta/vibe na ravnicah poleg ru-fievin z edom obdanega mesta. Jenan je ostal pfestolnlca obmejne oblasti Sen-Kan-Ning-a, in je do 1947 leta bila najmanjša in najrevnejša od 7 osvobojenih pokraflin. Pomen Jenana iz 1947 je bil v tem. ker so bili v njem še vedno vod:teiji centralnega ke-miteta komunistične partije in generalnega fitflba narodno-osvobodilne vojske, katerih poldrugi milijon borcev Je vodilo operacije v 12 pokrajinah. Toda Jenan ni bil več sedež vlade. Služil je kot zatočišče, kraj za poučevanje in ustvarjenje politike.
Kot prebivališča imajo pečine tudi svoje dobre strani. Pol e M so hladne in pozimi tople. Glavni razlog pa je njihova cenenost no le v pogledu denarja, marveč tudi ke£ zadeva les in kovine. Gradbeni les v severni Kitajski je najti le redko kje, ker bo gozdovi po giičih 4e zdavnaj izsekani. Se redkejše so kovine, ki 5ih zaradi blokade ne morejo dovažati v Jenan. Ko so padale bombe, so ljudje zbirali kovinske ostanke in jih ocenjevali, da-li so vredni več ali manj od škode, ki so jo povzročili. Jasno Je, da Je Spričo tega koristno imeti tak dom, za katerega je potrebnih le nekol ko letew, nekaj papirja in apna.
Jenanška pečina stane komaj 10 ameriških dolarjev, ki jih izda lastnik za metefial. Pri nekem kmetu sem videCa pečino z dvema prostoroma, ki jo je bil kupil za 2 bušla žita. Celo bolje grajene pečine, tlakovane 3 kamenjem, stanejo le nekaj ve*. Bil© je tudi manjše etevilo pečin, v katerih je btl uveden ogrevalni sistem. To Je bila najprijetnejša toplota, kar sem Je kdaj koli občutila. V teh prostor Ki se je meglo sedeti z odprtimi okni in vrati in to v svežini zimskega dne, ne da bi vam bilo pri tem hladno. Toda za take pečine je potreben dena? in mnogo oglja. Zdravniki in prijateljska ambulanta so 1-meli take pečine. Mao-Ce-Tung ^e ni Imel.
Nekatere pečine so bile zelo prpravne kot zaklonišča pred bombami; med seboj so hlle povezane S predori, ki so bili izvrtani pod gričem. Kajpada je b'l v teh preidorih pozimi neprijeten prep;h. In tako je Mao-Ce-Tung govofeč o «nepravolnih tendencah v partijah* dejal:
«One pri -nas več ne prevladujejo na nečtn, kakor zimski veter, ki zapolni ves prostor, marveč so bolj podobne onim šibkim prepihom iz zaklonšč pred bombardiranjem)). Vsakdo v Jenanu je z razumevanjem ln nasmeškom vzel na znanje dobro primero.
Pečine Jenana so bile razmetane po raznih dolinah. Kjpčile so se okrog centralnega komite-ta, glavnega stana, vlade obmejne oblasti, univerze itd. Južno od starega z zidom opasanega mesta, ki zaradi ruševin ni bilo več sred šče, se je nastanila na No-ivem trgu vlada obmejne oblasti s svojo banko in gostinsko hišo. Sevefno od porušenega mesta je bilo ameriško naselje, zgrajeno aa vojno skupino, ki Je drsala zvezo v času japonske vojne z «radio bregom* in vojnim glavnim stenom z one strani reke Jen. Bolj proti severu1 je vodilo do partijske šole in do vasi rod-b ne Jan nekaj slabih poti, k; so šle dalje do bolnice »Mednarodnega miru» in faznih naselbin, v katerih so a veli vodeči komunisti. Od Cu Deove skupine pečin na severu do Eksperimentalnega zemljiškega imetja na juga je bilo najmanj 10 milj. Nekoliko vodij in dva ali trije Američani iz naselja so si pomagali B jeepom, zdravniki ln dfugi funkcionarji so uporabljali konje, večina meščanov pa je hodila peš. Večji del ljudi je živel tam, kjer Je delal, ker je bilo
TAKO SO SE OBLAČILI PRADEDJE IN PRABABICE DANA8* NJIH TRŽAŠKIH OKOLIČANOV
n«5e dolgo črno volneno suknjo do peta, na isti način vezeno a raznimi motivi okrog vratu in spredaj ter plisirano kot kamižot. Suknja je spredaj podložena z rdečo svilo. Zapestje krasi obp robek s pisano svilo, ki je obšit z 33’Jatimi nitkami. Kadar so ime>-le oblečeno suknjo, niso nosilo «peče», poč pa pisano, 15 cm široko rilto oranžne barve. Poudariti je treba, da vezenin pri narodni noši niso izdelovale Skedenjke, marveč zlasti v novejšem času vezilje v Ricimanjth, Borštu in Dolini, kar zopet priča o tem, da so Skedenjke prevzele od njiii tudi nošo samo.
jopičem je bita iz belega in s črno pentljo pod vratom. zimi so imeli na glavi lcaI>^or blaga ali kože imenovane ft® dež in preko obleke kožuh.
V zvezd s pestrostjo naroto-noš so imeli naši dedje in ^ številne lepe navade, ki 80 , pestrost še Doživile. Mlade olc
zaradi pomanjkanja ttansportniii možnosti potovanje otežkočeno.
Vodo so dobivali iz vodnjakov. Razen v bližini ameriškega na-SeCJa. kjer je generator skrbel za razsvetljavo nekoliko hiš v bližini in večjih dvoran za sestanke, so se posluževali sveč in gazolinskih svetilk, obešenih na tramove. Razsvetljava je bila mečna, vendar Je tu in tam luč razneslo, kar je povzročalo veselo jazpoloženje.
V tem primitivnem življenju je reka Jen predstavljala tipično nerodnost: delila je Jenan na dva dela. Njena gladka zaledenela površina je pozimi Služila jeepom kot najboljša pot. Ko prebije prvi jeep led, je pričakovati pcmlad. Običejno se njena motna gKb'na meri le s centimetri. Tako jeepi kakor konji in ljudje so jo z lahkoto prebredli. Po nevihtah v gofnjih dolinah pa je pr hrumel v dolino naval vode dovoy močan, da bi odvlekel kamion. Toda to je trajalo !e nekaj ur. Pri opazovanju tega nenadnega hudournika sl človek šele lahko zamisli bes velike Rumene reke, ki nosj v sebi moč stotih podobnih rečic.
Hitrost se je v Jenanu slabo počutila. Tam so se znašli prostor !n čas. Znašli sta se zemlja in
Ameriški „doktorji“ in mazači
DEŽELA POVPREČNO SLABIH ZDRAVNIKOV. KJER SO ŠE VEDNO MOŽNI NAJRAZLIČNEJŠI EKSPERIMENTI S ČLOVEŠKIM ZDRAVJEM
V. G. RELINSKI, UTEMELJITELJ RUSKE NAPREDNE LITERARNE KRITIKE, KATEREGA STOLETNICO SMRTI SMO OBHAJALI LETOS
lagodni ritem letnih dob. Celo v zimski (Borbi, ko so HfivCung-Nanove čete napedale mejo, so ljudje uživali v gostih nametih snežnik. Nadvse pa je zajel človeka občutek širokega težkega prostranstva kitajske zemlje 'In počasnega neprekinjenega poteka
zgodovine. In tako je Jenan kijuib vojni, evakuaciji im, bombardiranju, postal y moji duši kakor pribežalšče nepojmljivega miru. Zdravje se mi je izboljšalo ln nadejam se, da bom dalj časa živela, prav zaradi onega me*-seca, k; sem Iga tam prebila.
Zdravniški stan se je razvil razmeroma pozno iz čarovniškega, ki se miu je v srednjem veku pridružilo še nekaj drugih poklicev. Zdravljenje ljudi pa je postala resna zadeva šele tedaj, ko je začelo prodirati spoznanje, da je medicina znanost, zato pa naj bo vsak zdravnik znanstveno šolan. Tudi v srednjem v^ku in še prej so ljudje mislili, da mora človek, ki naj bolnika ozdravi, nekaj znati. Iz znanja mora nastati znanost, ki pomeni kritično zbrano znanje. Ta znanost mora sloneti na dognanih dejstvih in se od tod razvijati k neznanemu. Zdravniška znanost mora prirodo dobro poznati in Izključevati vsako vmešavanje nadprirodnega. Tako se je zdravilstvo otreslo Čarovnije in prazne vere, izmotalo se je zaostalosti in prešlo k tistemu razvoju, ki ga zaznamuje v današnjem stoletju.
Dr. Jaroslav Hulka, ki je pred leti pisal o ameriški medicini, pravi, da imaš ondi na izbiro specialiste vseh vrst, ki zahtevajo za navaden pregled pet do sto petdeset dolarjev, kar zavisi od tega, v kateri ulici ordinirajo in h kateri cerkvi se štejejo; potem imaš kirurge, doktorje medicine, električne doktorje, allo-pate, homeopate, osteopate, zdravnike, ki se ukvarjajo z «natur-nim» lečenjem, take, ki zdravijo samo s sugestijo in hipnozo, potem take, ki jim je višek medicinske učenosti predpisovanje diete. Imaš pa tudi krščanske vra-žarje, ki preženejo najhujšo bo<-lezen z božjo besedo, ter dolgo vrsto drugih mazačev, ki imajo najrazličnejše učene nazive. Mno gi se ponašajo z naslovom doktorja In pristavljajo svojim imenom kratice, ki pomenijo učena društva, katera jih štejejo med
svoje člane. Afneriško zaslužkarstvo in nizka duševna kultura dajeta posebno dobra tla takemu zdravilstvu. Američan je sila zaupljiv in lahkoveren, verjame reklami, sprejema navdušeno vsako senzacijo in se da z lahkoto ugnati v kozji rog. Ameriška vseučilišča so po kakovosti zelo različna. Ponekod dosegajo evropsko višino* drugod pa stoje pod povprečjem.
Zato torej cvete tam šarlatan-stvo, ki ima cele struje. Šarlatan je človek ki skuša brez strokovnega znanja in vede ali nevede sleparsko zdraviti bolezni. Ce je tak šarlatan imel učence, ostane za njim cel kult. V evropskih deželah se šarlatanstvo kaznuje, ker ga redi po večini sleparstvo ali pa neumnost. Ne tako v Ameriki: tam se lahko razvije v medicinski kult; ta pa se vidi ameriškim zakonodajcem enakovreden medicinski struji. Praktično pomeni to: v o>čeh ameriških oblasti ima pri smo jene c, ki proglaša po svojih listih, da j'e bolezni kriva preobjedenost in da se dado ozdraviti s postom, enako znanstveno veljavo kot jo ima znanstveno izobražen zdravnik, čigar znanost in spretnost sta rezultat mučnega iskanja prirodnih zakonov in znanstvene resnice. Zakaj aimeriški zakoni o zdravniški praksi potekajo iz časov, ko Amerika ni poznala znanosti, ker je ni sama tvorila. Dolgo časa so Američani sprejemali izsledke Evrope, ki so jih vseučilišča hitro, površno, a vedno s praktičnega stališča vcepljala dijakom.
Z izjemo države New York je doktorski naslov v Ameriki nezaščiten. Doktor lahko postaneš na vseučilišču, pa tudi v raznih šolah, oeto po večernih ali pismenih tečajih. Kakšno predizobraz-bo ima doktorski kandidat, tega nihče ne vprašuje. Treba je le, da plačuje takse In poravna ceno doktorske diplome. Za zadevo se ne znemljo ne posamezne države niti federalna vlada. Potemtakem so Zedinjene države edina dežela z evropsko omiko, kjer je bil doktorski naslov globoko degradiran. Kriva so tudi ameriška vseučilišča, ki bi hotela iz vsake obrti napraviti vedo.
Vse do leta 1908 sploh ni bilo državnih zdravniških izpitov. Za izvrševanje zdravniške prakse je zadostovala diploma zdravniške šole. Nihče ni nadzoroval, kako ta šola deluje, kako »o usposobljeni učitelji in učenci. Okrog 1900 jih je bilo v Zedinjenih državah okrog 140. Nekatere so zahtevale diplomo vseučiliŠčnega koleža, dočim so se druge zadovoljile, ako je znal mediefnec čl-tati in pisati. Na tej so študirali dijaki dve leti, na oni štiri leta. Nekatere pa so prirejale samo večerne tečaje. Do pred kratkim so praktični zdravniki potekali po večini iz teh Sol. Mnog; so dobri praktiki, a ne umejo znanstveno misliti in ne gredo z razvojem medicinske vede. Sedanji zdravniški naraščaj je znatno boljši, ker danes Američani polagajo že več kot nekoč na znanstveno višino univerz. NI dvoma da bo šarlatanstvo v doglednem času tudi v Ameriki potisnjeno I v slepo ulico.