Ali so zadruge potrebne v vseh obrtih
Ceprar so bili v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno kršenje predpisov, stor-jeni zaki>nski ukrepi, aas sili ocena po-slovanja zadrug po tržni inšpekciji k sklepu. da to ni dovolj. Na temelju opi-sauih prtmerov se lahko vprašamo. koliko so take organizacije, ki so pravzaprav iz-ven slstema upravljanja v fo&podarstru, potrebne na doseženi stopnji razvoja go-spodarstva. Težatn-o bi bilo ^erjeti, da so koristne za vse vrste obrti, posebno pa, da se tako izrazimo. za konjunkturne obrti. To zato, ker tu tudi ni kaJišnih proble-mov glede preskrbe suro^-in in materiaia, prodaja prek zadrug pa je. kai med dru-gim potrjuje tudi praksa, preeej somljiva. Zdi se pa, da so obrtne nabavno prodajne zadrug^e še vedno prijnerne in za tržiiče koristne organizacije za za^o.ovitev suro-vi-n in prodajo končnih izdelkov pri neka-terih specifičnth obrtih, predvsem pri ti-stih, ki jih prištevamo med domaoo obrt (drobno delo).
Ne glede na to je nujno, da status tei zadrug uredimo natančneje s f>redipisi. Po-stavlja se tudi vprašanje vključitve orga-nizacij socialističnega sektorja v te za-druge, kar je bilo doslej redek primer. Prav tako je aktualno tudi, da proučimo vpralanje upravljanja v teh zadrugah. Na-sprotno od dosedanje prakse bi morali za. ifotoviti v organih upravljanja zadrug so. delovanje stalnih delavcev m aslužbencev, Ni dvoma. da je važno tudi vprašanje družbene kontrole, kar rsiljuje sklep. da bi bilo potrebno podvreči organizacije teh zadru? ^talTiei^emu nadzorst^i finatičnih, f^nih in drugih inšpekcij.
Večino zadev lahku pač po položaju re-iijo sami ljudski odbori.
B. Štimac