revija Zveze tabornikov Slovenije ¿ gi >1- ■ of irtf -i-J S E_T-l^ t -S revija O februar 2016, letnik LXI iS ! Wi 'J» fe J? - Knjigožer: Moja družina in druge živali TJ W £S ) Boljši svet v2.0 revija Zveze tabornikov Kolofon Glavna in odgovorna urednica Nina Medved (revija.tabor@taborniki.si) Urednik fotografije Matic Pandel (matic.pandel@taborniki.si) Urednica sklopa Igra Petra Grmek (petra.grmek@taborniki.si) Oblikovanje Igor Bizjak (igor.bizjak@taborniki.si) Lektoriranje Zala Šmid (zala.smid@taborniki.si) Spletna urednica Jerca Trček (jerca.trcek@taborniki.si) Novinarji in sodelavci Jure Ausec, Miha Bejek, Jaka Bevk, Eva Bolha, Vesna Bitenc, Gašper Cerar, Borut Cerkvenič, Petra Bregant, Teja Čas, Tea Derguti, Mojca Galun, Tomaž Horvat, Martin Justin, Primož Kolman, Frane Merela, Katarina Miklavec, Jona Mirnik, Urša Može, Boris Mrak, Anja Novljan, Živa Novljan, Tadej Pugelj, Lucija Rojko, Tadeja Rome, Tomaž Sterniša, Zala Šmid, Domen Šverko, Blaž Zupančič. Naslov uredništva revija.tabor@taborniki.si Izdajatelj Zveza tabornikov Slovenije Einspielerjeva 6, Ljubljana 01/3000-820, pisarna@taborniki.si Predsednik izdajateljskega sveta Igor Bizjak Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Schwarz print d.o.o., Ljubljana Naklada: 6750 izvodov Revijo Tabor sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. Revijo Tabor prejmejo vsi člani Zveze tabornikov Slovenije s poravnano letno članarino. Članarina in prejemanje revije sta vezana na koledarsko leto (januar-december). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 Dejavnosti ZTS TABORNIKI soflnanciraJ°: Ob praznovanju Dneva ustanovitelja (22. februar) smo v Taborovem uredništvu za vas pripravili malo drugačno Temo meseca, ki odpira veliko vprašanje: Kakšen boljši svet si želimo soustvarjati taborniki? Ali, če malo obrnem besede - kakšna je vizija sveta, za katero smo se pripravljeni boriti? Tako se posvečamo mokriščem kot posebnemu naravnemu okolju, ki ga je treba zaščititi; pišemo o svetu na tej strani žičnate ograje; o tem, kako zdravo živijo mladi v Sloveniji; in dopolnjujemo naše želje za leto 2016, ki smo jih odpirali že v januarski številki. A naj se pred koncem obrnem še na strani za naše najmlajše ter citiram pogovor med Popac-kajem in Popackonom*: "'Pač, malo se morava stepsti, ni pa nama treba tega razvleči,' je odvrnil Popackon. 'Koliko je ura?' Popackaj je pogledal na uro in dejal: 'Pol petih.' 'Bojujva se do šestih, potem pa pojdiva na večerjo,' je rekel Popackon." Potem vam lahko zastavim poglavitno vprašanje tako: Za kateri razlog se vam zdi vredno boriti dlje kot do večerje? Bodite neustrašni in vesel dan ustanovitelja! Nina Medved, glavna urednica *Caroll, L. (1994). Skozi zrcalo in kaj je Alica našla na drugi strani. Trst: Založba Devin. Zgodba z naslovnice Avtor fotografije: SiNi Zimske radosti Pokljuka, januar 2016 Kratek počitek po kosilu je nekaj tečajnikov prve pomoči izkoristilo za sprehod in zganjanje norčij na pravljično zasneženi Pokljuki. Tekli smo po snegu, se skrivali, iskali geocaching zakladke in iskali otroka v sebi. V ospredju sta tabornici Urša in Eva. flmi&mifiiiiEMU f\ CB ■ - ■ Kot so že vsi prej vedeli, se je vodova i"šefica" Eva odločila, da bo igrala Srčevo kraljico - tako bo tudi v predstavi lahko ukazovala. ' Srčki, ki jih je na Evina lica narisala njena mama s svojo rdečo šminko. - - - Evina rdeča božična . obleka. kartonasta krona Smešni kapi - na svoji kapi sta samo še pritrdila vetrnici, ki sta ju sama izdelala. naramnice barvne dokolenke 2ezlo s kartonastim srčkom, prilepljenim na pobarvano kitajsko paličico. ------Črno ogrinjalo, ki ga je lani za pusta nosila Evina sestra, našemljena v čarovnico. Bel trak z nalepljenimi srčki, ki jih Eva tako rada izrezuje iz kartona. Iza se je o svoji vlogi odločala dlje - na koncu so jo ostali člani voda prepričali, da bo, ker je vedno nasmejana, ravno pravšnja Mačka Režalka. »t »v * ' » ■i * Luka ji je na zdravniško masko narisal smrček in širok nasmeh Mačke Režalke. " - - ' ' " ■ Mačja ušesa iz kartona in obroča za lase. Izina najljubša vijolična trenirka. * » Kajina črtasta dokolenka, napolnjena z vato in prišita ^ na elastiko. iL,' _ . v. v Zajčja usesa iz žice in dveh skupaj sešitih belih nogavic. t, Iv V L bela srajca ^ iz kartona s -V premikajočimi se kazalci. "V-i Vedno skrbni in natančni Nejc je po tehtnem premisleku ugotovil, da mu od vseh res najbolj leži vloga Belega zajca. Cof iz bele volne, privezan na pas. 71 Temne hlače - tiste, ki jih obleče le za največje praznike. crn trak za lase Ko so končali z izdelavo svojih kostumov in rekvizitov, so vsi člani voda priskočili na pomoč svoji vodnici Kaji. Navdušeno so ugotovili, da je ob njih videti kot velikanka - skoraj tako kot Alica takrat, ko je pojedla kos torte in prerasla hišo! Zato so še zadnjo kartonasto škatlo porisali in pobarvali v hišo, Kaja pa je v škatlo zarezala še luknje za roke in glavo in kmalu je bila tudi ona pripravljena za nastop! hiša iz kartonaste škatle bel predpasnik bele dokolenke "Mislim, da bo ta predstava pravi hit!" je med izdelavo rekvizitov razmišljala Eva. "Ja, škoda bi bilo, če je ne bi videli tudi drugi MČ-ji," ji je potrdila Iza, ki je ravno dokončevala svoj kostum. "Potem jih pa ^ le povabimo, da si ogledajo našo predstavo čez dva tedna!" je dekleti podprla še vodnica. Skupaj so nato napisali vabilo in ga obesili na oglasno desko. Misliš, da bodo tudi ostali MČ vodi tako navdušeni nad njihovo predstavo? modra obleka Tini se iskri od idej: Saj sploh ne uem, u koga ali u kaj bi se najraje preleuila! A bomo z mojim uodom že ugotouili in tako osuojili ueščino Igralec! *»|/VgjČ|Ng Mokrišča Besedilo in fotografije: Tadeja Rome Ko nas nekdo vpraša, kaj je mokrišče, navadno pomislimo na močvirje ali barje. Obstaja več definicij o tem, kaj so mokrišča, ki se med seboj rahlo razlikujejo. V tokratnem prispevku jih bomo raziskali skupaj. Definicija po Cowardinu pravi: "Mokrišča so prehodni habitat med vodnimi in kopenskimi sistemi, kjer je voda dominantni dejavnik določanja razvoja tal in bioloških združb. Nivo podtalnice mora segati vsaj zelo blizu površine ali nad njo." Tu pa delimo mokrišča v dve kategoriji - nešotna in šotna močvirja. Mokrišča v Sloveniji pokrivajo manj kot 5 % površine. Nastanek šote, visokih in nizkih barij Za visoka in nizka barja je značilna šota. Ta nastane z odmiranjem šotnega mahu (Sphagnum sp.). Za njegovo rast so pomembni naslednji dejavniki: stabilen nivo podtalnice, anaerobne razmere (brez kisika) in zmanjšana dostopnost hranil. Šotni mah z rastjo privzema velik delež hranil iz okolja, zniža se tudi pH območja, kar negativno vpliva na rast višjih rastlin. Ko šotni mah raste, pod njim ostajajo odmrle plasti tako šotnega mahu kot tudi drugih rastlin, ki pa zaradi pomanjkanja kisika ne zgnijejo, temveč se kopičijo in to imenujemo šota. O nizkih barjih govorimo takrat, ko je plast šote tako nizka, da se rastline napajajo s padavinami ter tudi s talno vodo z mineralnimi snovmi. Ko pa je plast šote tako debela, da rastlin ne napaja več talna voda, temveč le padavinska, govorimo o visokih barjih. Pomen mokrišč Poglavitni pomen mokrišč je zadrževanje vode -pravimo, da so "naravni vodni zbiralniki". Napajajo podtalnico, jezera, reke, ki pa napajajo mokrišča. Ker zadržujejo vodo, tudi preprečujejo poplave, saj delujejo kot spužve, ki vsrkajo površinsko odtekajočo vodo in jo nato počasi oddajajo. Z izhlapevanjem vode pozitivno vplivajo na lokalno podnebje (mikroklimo), s čimer ozračje ohlajajo in vlažijo. Delujejo tudi kot naravne čistilne naprave, saj lahko rastline do določene mere akumulirajo strupene snovi in hranila iz vode, ki jih ne sprostijo nazaj. Poleg tega mokrišča predstavljajo tudi življenjsko okolje mnogih rastlinskih in živalskih vrst, ki so se prilagodile na tako okolje. nesotna močvirja sotna močvirja ne tvorijo šote tvorijo šoto občasno poplavljena trajno mokra oz. zasičena z vodo prisotna velika sezonska ali dnevna nihanja nivoja podtalnice majhna sezonska nihanja podtalnice sladkovodna, bibavična, solinska mokrišča visoka barja, nizka barja, gozdnata barja (porasla z drevesi in grmi) in poplavni gozd (mangrove) Sečoveljske soline, Cerkniško jezero ... Lovrenška barja (Pohorje), Zelenci ... VEŠČINE / 13 Če bi radi izvedeli več, lahko raziskovanje nadaljujete z viri, s katerimi sem si pomagala pri pripravi članka: • Projekt WETMAN: www.wetman.si • O Ljubljanskem barju: www.ljubljanskobarje.si • Za starejše bralce: D. Stopar - Ljubljansko barje kot modelni talni ekosistem, pregled in klasifikacija mokrišč (marec 2013, dostopno na: http://web.bf.uni-lj.si/zt/mikro/homepage/ barjei.pdf). • Za starejše bralce: G. Beltram - Mokrišča v publikaciji Vodno bogastvo Slovenije. J. Uhan, M. Bat (ur.), Ljubljana, 2003, Agencija Republike Slovenije za okolje (dostopno na straneh ARSO). Slovenska mokrišča kot primeri zavarovanih območij Za ohranitev biotske raznovrstnosti rastlin, živali in habitatov je Evropska unija uvedla omrežje Natura 2000. Ob pridružitvi EU je tudi Slovenija določila seznam zavarovanih območij, med katere spadajo tudi mokrišča, npr. Sečoveljske soline, Škocjanski zatok, Zelenci, Pohorje, Cerkniško jezero in Ljubljansko barje. Ljubljansko barje Ljubljansko barje je območje, ki leži med Ljubljano, Vrhniko, Krimom in Škofljico ter se razprostira na približno 160 km2, kot krajinski park pa je zavarovanih 135 km2. Skozenj teče reka Ljubljanica s številnimi pritoki, ki se vijejo po poplavnih in mokrotnih travnikih. Na Ljubljanskem barju najdemo tudi osamelce, manj ugreznjena območja, med njivami pa jarke in mejice - grmovja, ki nudijo zatočišče številnim živalim. Območje je pomembno kot življenjski prostor rastlinskih in živalskih vrst, med katerimi so nekatere tudi ogrožene. Prav tako pa je pomembno za človeka - šoto so do konca 19. stoletja rezali in uporabljali kot gorivo, z izsuševanjem barja, z začetki v 18. stoletju, se je lahko razvilo kmetijstvo, območje pa je postalo primernejše tudi za poselitev. Projekt Wetman V letih med 2011 in 2015 je potekal projekt Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji - WETMAN s ciljem obnoviti in izboljšati stanje šestih slovenskih mokrišč, ki so tudi opredeljena kot območja Natura 2000: Pohorska barja, Zelenci, Mu-ra-Petišovci, Planik, Vrhe in Gornji kal. Sodelujočim je cilj uspelo izpolniti. Vid je navdušen: Ali ste vedeli, da je 2. februar svetovni dan mokrišč? Prav tako pa ne pozabite, da lahko ob raziskovanju mokrišč osvojite tudi veščino Poznavalec živali 2! oWP / NAREDI SAM Izbira taborniškega noža in brušenje Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša V prihodnjih prispevkih bomo govorili o tem, kako se naučimo pravilno uporabljati nož. Ker za to potrebujemo starosti posameznika primeren in dobro nabrušen nož, bomo na kratko povzeli vsebino prispevkov o nožih v reviji Tabor (od številke 9 v letu 2011 do poletne številke 2012). Za večino taborniških opravil zadošča žepni preklopni nož (Slika ia). Najbolj priljubljeni so švicarski vojaški noži, kar je odlična izbira, če izberemo model z dvema ali največ tremi dodatnimi orodji. Vse, kar je več, spremeni nož v mučilno pripravo. Tudi nekateri drugi proizvajalci ponujajo kvalitetne preklopne nože po nizki ceni (Slika ia). Za bolj "resno" uporabo potrebujemo nož s fiksnim rezilom (Slika ib). Dolžina rezila naj bo od 9 do največ 12 cm, ročaj pa prijeten na otip, brez robov in odvečnih okraskov. Tako se izognemo marsikateremu žulju. Na Sliki ib so zgoraj cenejši kvalitetni noži (7-25 €), spodnji noži so pa precej dražji. Zaradi uporabljenih materialov in načina izdelave ročaja so lahko za taborniško uporabo cenejši noži celo bolj primerni od dražjih. Med taborniškimi noži razsaja bolezen, ki bi ji lahko rekli "kronično pomanjkanje ostrine". Ozdravimo jo lahko le z rednim vzdrževanjem in brušenjem, ko je to potrebno. Ker se nož ne bo sam nabrusil, se moramo tega lotiti mi, tudi če "ne znamo" in "nismo še nikoli". Če ne poskusimo, tudi nikoli ne bomo znali. Najlažje je, če za brušenje uporabimo brusilni kamen (Slika 2a) ali brusilni papir, prilepljen na raven kos lesa (Slika 2b, v našem primeru aluminijast profil). Izberemo brusilni papir, ki ga lahko zmočimo, saj je mokro brušenje veliko lažje. Za brušenje zelo topega noža uporabimo najprej bolj grob brusilni papir (z oznako 300 ali 400), za fino brušenje pa brusilni papir z oznako do 800. Bolj fini brusilni papirji (oznaka 1000 in več) so namenjeni poliranju in brušenju do ostrine, primerne za britje. Noževo stranico vodoravno položimo na brusilno površino, kot kaže Slika 3a. Kot vidimo, je ostrina noža nekoliko dvignjena nad brusilno površino. Nož počasi privzdignemo v smeri puščice do položaja, ki ga vidimo na Sliki 3b, ko se ostrina noža dotika brusilne površine. Tako smo določili položaj, v katerem bomo držali nož ves čas brušenja. Rezilo noža položimo na brusilno površino in ga vlečemo nekoliko postrani v smeri puščice (Slika 4a in 4b). Ko pridemo do zaobljenega dela ostrine, nož še vedno vlečemo v isti smeri, hkrati pa nož počasi obračamo, tako da ostrina noža ostaja ves čas približno pravokotna na brusilno površino (rdeča puščica na Sliki 4c in 4d). Pomembno je, da z obračanjem noža prenehamo takoj, ko se konica noža dotakne brusilne površine (Slika 4d) in tako konice ne poškodujemo. Postopek ponovimo večkrat na eni strani rezila (5 do 10-krat), nato pa enako število ponovitev opravimo še na drugi strani rezila. Vse skupaj ponavljamo, dokler nož ni nabrušen. Na začetku in če je nož zelo top, lahko nekoliko pritisnemo (previdno), pri finem brušenju pa pritisk in število ponovitev zmanjšamo. Nož vedno brusimo enakomerno po obeh straneh rezila, lahko od ročaja proti konici ali od konice proti ročaju, kakor je komu lažje. Na brusilnem papirju brusimo vedno nasprotno od smeri rezanja (Slika 4), da ne poškodujemo brusilnega papirja, na brusilnem kamnu pa lahko brusimo tudi v smeri rezanja (Slika 5). Tudi brušenje s krožnimi gibi (Slika 6a) je v redu, uporabimo ga predvsem v primerih, ko brusimo nož z daljšim rezilom. Če je le mogoče, brusni kamen ali papir med brušenjem večkrat namočimo. Tako se rezilo med brušenjem manj segreva in brušenje poteka bolj gladko. Najlažje je, če brusni kamen ves čas brušenja držimo pod pipo, iz katere malo curlja (Slika 6b). Vid svetuje: Tudi pri brušenju noža se lahko urežemo, zato je varnosti treba posvetiti vso pozornost, še posebej, če to delamo prvič. Z malo vaje bo naš nož vsakič bolje nabrušen, delo z njim pa lažje in bolj varno! 5 cTE!? / ZAVOZLANO Skrajševalni vozel Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša Kot že ime vozla pove, ga uporabljamo za skrajševanje predolge vrvice. Skrajševalni vozel najpogosteje uporabimo takrat, ko imamo pri postavljanju šotora ali bivaka, napenjanju ponjave in podobnem na voljo predolgo vrvico, ki je ne želimo odrezati. Na Sliki 1 vidimo približno 30 cm dolg napenjalni vozel, kar pomeni, da smo vrvico skrajšali za nekaj več kot 60 cm. Najlažji način vezanja skrajševalnega vozla: • Vrvico zložimo v obliko zelo sploščene črke S (Slika 2a). • Na eni strani na prostem koncu vrvice naredimo prekrižano polzanko in skoznjo potegnemo vrvico, kot kaže puščica na Sliki 2b. Rezultat vidimo na Sliki 2c. • Isto ponovimo še na drugi strani (Sliki 4d in 4e). • Prosta konca vrvice na obeh straneh previdno zategnemo in skrajševalni vozel je narejen (Slika 2f). Da drži, mora biti skrajševalni vozel vedno zateg njen. Če vrvico popustimo, vozel razpade. Skrajševalni vozel lahko uporabimo tudi takrat, ko želimo razbremeniti poškodovani del uporabljene vrvice. Poškodovani del mora biti nekje na vrvici, ki poteka v sredini vozla (puščici na Slikah 2e in 2f). Skrajševalni vozel lahko naredimo tudi iz treh prekrižanih polzank (Slika 2g). Sredinsko prekriža no polzanko potegnemo skozi stranski prekrižani polzanki, kot kažeta puščici. Če smo naredili prav, je rezultat vozel, kot ga vidimo na Sliki 2h. Vrvice so prekrižane zaradi načina vezanja in to ne vpliva na funkcionalnost vozla. Vid te izziua: Poskusi uozel na Sliki 2h preurediti tako, da bodo uruice u sredini uozla uzporedne. Treba je le poprauiti položaj ene prekrižane polzanke in uruic, ki gredo skozi drugo polzanko. ORIENTACIJA / Tehnike orientiranja za GG-je (2. del) Besedilo: Jona Mirnik V januarski številki smo predstavili orientiranje v križiščih poti, tokrat pa se bomo posvetili naslednjim trem orientacijskim veščinam, ki pridejo prav gozdovnikom pri orientaciji v naravi. Orientiranje ob linijskih objektih Naslednja pomembna veščina je sledenje linijskemu objektu. Tako preverjamo znanje prepoznavanja linijskega objekta v smislu sledenja. Cesta je linijski objekt, ki ji lahko enostavno sledimo. Linijski objekti so tudi potoki, daljnovodi, gozdna meja ... Tudi tem lahko sledimo. Ko sledimo linijskim objektom, vemo, kje na karti približno smo, ne poznamo pa točne lokacije. Za določitev le-te moramo najti markantno točko ob liniji, ki predstavlja našo napadno točko. Na cesti so to največkrat križišča poti, mostovi, spomenik ob cesti. Tudi na ostalih linijskih objektih najdemo markantne točke, "križišča", ko se npr. dva potoka zlijeta v enega, ko potok preči cesta in podobno. ZOT 2015, E3-4: Etapa omogoča izbiro med dvema tehnikama orientacije. Sledenje cesti in pravilno izbiro nadaljnje poti v križišču ali pa spust do potoka ter nadaljnje sledenje potoku do KT 4. GG race 2015, E1-2: Tudi ta etapa ponuja nekaj možnih poti, kjer lahko pride prav tehnika azimuta. Od verskega znamenja se lahko podamo do ovinka pred KT2 po kolovozu, lahko pa sledimo žičnati ograji in se nato s pomočjo grobega azimuta spustimo do ceste, ki ji sledimo do omenjenega ovinka pred KT. Tu uporabimo tehniko natančnega azimuta, da se spustimo v grapo, kjer je KT2. Vir: GURS in GG Race 2015 r 2015 ZNOT 2015, E4-5: Zagotovo ena najtežjih etap na progi GG, ki pa omogoča uporabo mnogih tehnik orientiranja. Izbir poti je veliko, zanesljiva možnost je sledenje cesti. Pot lahko močno skrajšamo s sledenjem linijskemu objektu (gozdna meja). Od ceste sledi še azimut do vrha hriba. ZNOT 2015, E1-2: Podobno kot v prejšnji sliki etapa omogoča izbiro med sledenjem cestam ali sledenjem daljnovodu kot linijskemu objektu. Azimuti Tehnika natančnega azimuta nam omogoča, da znamo iz jasno določene lokacije (napadne točke) do kontrolne točke odmeriti azimut in razdaljo na karti in nato ta azimut in razdaljo prehoditi v naravi. Tukaj preverjamo natančnost azimuta v naravi in pa tudi, ali član zna določiti, če je kontrolno točko zgrešil in šel predaleč (postavitev lovilnega objekta). V ekipnih tekmovanjih na tem mestu služi tudi metoda strelcev, vseeno pa tako občutek za razdaljo kot tudi lovilna točka prideta še kako prav. gladež ^Ajpv iJflBJ (Ononis spinosa L.) Besedilo: Mjedved, fotografija: Kosobrin Je do 80 cm visok polgrm, ki ima v zemlji dolgo, močno korenino. Iz korenine navadno poganjajo le pri tleh olesenela stebla s trni. Mladi trni so mehki, rožnati. Na steblih se razvije mnogo trojnatih listov. Cveti od maja do septembra. Raste po suhih prisojnih pobočjih, ob gozdnih robovih, ob poteh, po travnikih in pašnikih do višine 2000 metrov. Družina: metuljnice Domača imena: trnati gladež, bodež, rabuš, moška vera Tuja imena: Zečji trn (hrv.), Dornige Hauhechel (nem.), Arrestabue (ita.) Učinkovine: eterično olje, flavonoidi, ononini, saponini, glikozidi, smole, čreslovine, vitamin C, provitamin A, mineralne snovi. Uporabnost: Spomladi nabiramo mlade poganjke za čaj, solate in prikuhe, skozi celo leto pa močne, več let stare korenine s podzemnimi deli stebla vred. Je odlična paša za osle in po tem je tudi dobil latinsko ime. Zdravilnost: Pripravek iz korenine je naraven diuretik, pomaga pri vnetju in obolenju sečnih poti, mehurja, ledvic. Opozorilo: Ni priporočljiv za nosečnice. Čaj za odvajanje vode 5 zvrhanih čajnih žličk korenin prelijemo s 1/2 litra vrele vode in pustimo približno pol ure na toplem. Čaj pomaga pri odvajanju vode in odpravljanju ledvičnega peska in drobnih kamenčkov. Vsak dan lahko popijemo dve skodelici čaja. Zobobol, rane, krči Korenine skuhamo v kisu. Kot obkladke nato položimo na boleče mesto v ustni votlini, da pozdravimo zobobol. Tople obkladke lahko položimo na rane, ki se nočejo celiti. Če korenine prevremo v belem vinu, lahko dobljeni pripravek vtiramo v meča in prste, da odpravimo bolečine, povezane s krči. Krompir z navadnim gladežem Potrebujemo: 9 srednje velikih krompirjev, pest mladih poganjkov gladeža, 8 strokov česna, 4 žlice olivnega olja, žličko soli in ščepec popra. Priprava: Krompir olupimo, operemo in narežemo na četrtine. V skledi zmešamo olivno olje, sol, poper in oprane poganjke gladeža. Dodamo neolupljene česnove stroke in krompir ter sestavine dobro premešamo. Pečemo 30 minut v pečici pri 180 °C, nato premešamo in pečemo še 30 minut. Sveže gladeževe cvetove lahko uporabimo za dekoracijo pri glavnih jedeh in solatah! Solata Potrebujemo: 3 skodelice mladih očiščenih poganjkov gladeža, strok česna, sol, olje in kis. Priprava: Iz te mešanice pripravimo okusno solato, ki vsebuje obilo magnezija, kalcija in kalija. Za posladek Korenine razpolovimo po celi dolžini in jih posušimo. Ponudimo jih kot sladek priboljšek, saj njihov okus spominja na pri otrocih zelo priljubljeno lakrico. Z OGNJIŠČA /IMŽŠke Sladki krompir z medom in cimetom Besedilo: Anja Novljan, fotografije: Matic Pandel Sestavine: sladki krompir, 1 žlica medu, 1 žlica olivnega olja, žlička cimeta Potrebščine: posoda, žlica, alu folija, nož Čas priprave: 30 minut Pripravimo folijo. Naj bo dvojna in dovolj velika, da lahko naredimo žepek. Na sredino nanesemo še nekaj olja, nato pa nanjo stresemo krompir. Žepek dobro zapremo. Sladki krompir operemo in olupimo. Narežemo ga na kocke, velike približno 1 centimeter. Kocke pretresemo v skledo, nato pa dodamo še olje in med. Vse skupaj dobro premešamo, da so kocke enakomerno prekrite. V skledo nato dodamo še cimet in mešamo, dokler ni enakomerno razporejen. Kuhamo na žerjavici. Krompir potrebuje dovolj časa, da se skuha, zato pustimo peči 20 minut. Vsaj enkrat žepek obrnemo, da se krompir preveč ne zažge, sicer pa to storimo po polovici časa pečenja. Žepek previdno odpremo, saj je v njem kar nekaj pare, s katero se lahko opečemo. Po želji lahko v procesu priprave dodamo čilijev prah. 19 20 ig^jo]? / VARNO V NARAVO Ugrizi živali Besedilo: Jure Ausec - Bajs, fotografija: Pija Šarko Taborniki veliko časa preživimo v naravi, kjer pa nismo sami. Sobivamo z mnogimi živalmi, nekatere med njimi so tudi človeku nevarne, saj prenašajo različne bolezni. O klopih smo v Taboru že pisali, tokrat se bomo posvetili še nekaterim drugim živalim, ki nas lahko ugriznejo. Ugrizi kač Prav tako redki so pri nas ugrizi kač, saj zdravniki vsako leto obravnavajo med 5 in 10 primeri ugrizov strupenih kač. Strupene vrste so pri nas tri: laški gad (ob meji z Italijo), navadni gad (hriboviti predeli Alp in Dinaridov) ter modras (razširjen po celi Sloveniji). Te kače se od ostalih ločijo po manjši dolžini (praviloma do 70 cm), imajo kratek rep, navpično zoženo zenico, modras pa tudi značilen rožiček. Mesto ugriza je močno otečeno in boleče, pojavijo se lahko tudi drugi znaki: hude bolečine, bruhanje, nizek pritisk, težko dihanje, driska ipd. Najhujša je alergijska reakcija, ki privede do potencialno življenjsko nevarnega anafilaktičnega šoka. Sicer pa ugrizi slovenskih kač niso smrtno nevarni, razen pri otrocih, starejših in kronično bolnih ljudeh. Potreben je obisk pri zdravniku, glede na jakost zastrupitve pa zdravnik predpiše opazovanje ali protistrup. Za pravilno ukrepanje je pomembno, da si čim bolje zapomnimo (ali fotografiramo) kačo. Sicer pa v prvi pomoči ne moremo storiti kaj dosti - pomembno je, da oboleli miruje, saj se strup tako počasneje širi po telesu, mesto ugriza obrišemo v smeri stran od rane (da odstranimo morebitni strup na koži in ga ne zanesemo v rano), rano sterilno obvežemo in ud imobiliziramo. Nikoli ne izsesavamo strupa (lahko se zastrupimo še sami!), ne zarezu-jemo, podvezujemo ali izžigamo, saj so to dokazano neučinkovite in nevarne metode. Pa brez skrbi, verjetnost za zastrupitev je majhna, zato le mirno v gozd na sprehod! Ugriznina je odprta rana, zato jo je treba sterilno oskrbeti. Za razliko od drugih ran ugriznine spiramo, saj obstaja nevarnost, da je žival okužena s steklino (še posebej, če opazimo napadalno vedenje). Takoj po ugrizu spiramo rano z vodo in milom, nato pa jo sterilno povijemo. Po vsakem ugrizu moramo nujno obiskati zdravnika. Ob ugrizu neznane ali divje živali (npr. lisice) nas bo skoraj zagotovo napotil v antirabično ambulanto na preventivno cepljenje proti steklini. Pomembno je, da dobimo cepivo v manj kot 24 urah, zato z obiskom zdravnika ne smemo odlašati. Prav tako se kot ugriz stekle živali obravnava vsak stik z vabo, ki vsebuje cepivo proti steklini (v Sloveniji jih z letali raznašajo od leta 1995), zato je pomembno, da se teh vab v gozdu ne dotikamo! Kljub vsemu zapisanemu pa je steklina pri nas redka in že več desetletij ni bilo razvite okužbe pri človeku, tudi zaradi učinkovitega sistema cepljenja. Rano takoj po ugrizu spiramo z vodo in milom ter jo sterilno povijemo, nato pa se podvizamo do zdravnika. astronomija / rajsksvaij 21 Besedilo in slika: Primož Kolman Osnovna gibanja nočnega neba Tokrat si poglejmo nekaj osnov, ki jih moramo poznati pri opazovanju nočnega neba. Zemlja se vrti okoli svoje osi s hitrostjo enega obrata na dan. Temu gibanju pravimo rotacija in ta je kriva, da Sonce vsak dan vzide in zaide. Enako hitro se giblje tudi celotno nebo ponoči. Vse se vrti okoli ene same točke na nebu, ki ji pravimo severni nebesni pol, blizu katerega se nahaja nam tako znana zvezda Severnica. Slovenija leži na približno 46° severne zemljepisne širine in prav toliko je severni nebesni pol visoko na nebu. Nahaja se natančno v smeri severa. Zemlja se vrti tudi okoli Sonca. Temu gibanju pravimo revolucija. Za en obhod okoli Sonca Zemlja porabi eno leto. Zemljina rotacijska os pa ni pravokotna na ravnino gibanja okoli Sonca, pač pa je nagnjena za 23,5 stopinj. To je razlog, da imamo na Zemlji letne čase. Navidezna pot, ki jo Sonce napravi po nebu skozi leto, se imenuje ekliptika in poteka skozi 12 zoodikalnih ozvezdij, ki jih poznamo iz horoskopov. Ker se Zemlja čez leto zavrti okoli Sonca, se v tem času ponoči izmenjajo vsa zodiakalna ozvezdja. Ponoči so vidna na nebu tista ozvezdja, ki so na drugi strani Zemlje kot Sonce, torej v opoziciji s Soncem. Tako so zimska zodiakalna ozvezdja vidna na nebu poleti in obratno - letna ozvezdja so vidna pozimi. Podobno je polna luna poleti nizko, pozimi pa visoko na nebu. Tudi ostali planeti Osončja se okoli Sonca gibljejo skoraj v enaki ravnini kot Zemlja, zato tudi njih na nebu najdemo v bližini eklipti-ke. Pri tem tudi Luna ni izjema. BHHBHHI«) \\V-.V '': \ v V- '■ \ \ \ ' ■ ; Mlv ^¿NSil IS «ii ■. m m « m f'\ ' 1V V- - ? : - V ' \ ,11 \\ -v«Mi1 II > ■ 1 lili111 ¥' Zvezde se zaradi rotacije Zemlje vrtijo okoli severnega nebesnega pola. Vir: Wikimedia Commons V ' t' s . ■ ipE hL p?- _ y 7 ' - / /T1 ' — a • i • -f- • 1 /As m— —il ■ MIYkit!lT*U pitanji1 fAirm • • i 9 VatiuKl Navidezna pot Marsa je retrogradna, ker se Zemlja giblje hitreje od Marsa. S tem ga prehiti in Mars se navidezno giblje nazaj. Slika: predelava PK po Wikimedia Commons Če bi se Luna gibala okoli Zemlje po natančno isti ravnini, kot se Zemlja giblje okoli Sonca, bi kar naprej prihajalo do mrkov. Vendar pa vemo, da temu ni tako. Luna in planeti se po nebu gibljejo glede na navidezno nespremenljivo zvezdno ozadje. Smer tega gibanja je običajno iz zahoda proti vzhodu, včasih pa to gibanje preide v retrogradno. To se zgodi zato, ker opazujemo z Zemlje, ki pa ne miruje. Naloga Na nebu poiščite zvezde Velikega voza. V tem času jih najdete zvečer na severovzhodu, zjutraj pa visoko v zenitu. Opazujte njihovo gibanje čez leto. Kje jih najdete ob isti uri pozimi, spomladi, poleti in jeseni? Primerjajte njihov položaj na nebu ob različnih urah. 22 ^¡o]? / TABORNIŠKA SKRINJA Za dobro voljo! Besedilo: Katarina Miklavec, slika: arhiv revije Tabor Aktivnosti na snegu so idealna zabava v zimskih dneh, a si vseeno moramo kdaj pa kdaj vzeti čas za odmor ob skodelici čaja. V nadaljevanju vas čaka nekaj zabavnih rebusov iz rubrike "Za dobro voljo", ki je bila del Tabora v letnikih 1953-1959. KVIZ: Si pravi tabornik in ljubitelj narave? "Po svetu najdemo vse mogoče tipe tabornikov: prave, divje, hotelske, nedisciplinirane in še vse mogoče vrste jih je. Med katere spadaš? Si ti pravi tabornik? Odgovori odkrito na spodnja vprašanja, odgovor 'da' je točka, odgovor 'ne' je 0 točk. Če dosežeš od 11 do 15 točk, si pravi tabornik in takih si želimo čim več. Če našteješ 6-10 točk, pojdi raje na tabor, ki ga prireja 'Putnik' ali 'Turistična zveza', kajti med pravimi se boš le težko znašel. Če pa dosežeš manj kot 5 točk, pojdi raje v hotel, če ti denarnica dopušča, sicer pa vsaj ne moti pravih tabornikov, ne podnevi ne ponoči!" (Tabor 1954-56, str. 29-30). 1. Odideš na taborjenje z nahrbtnikom na ramah in peš z zadnje železniške postaje? 2. Taboriš raje na samotnem kraju ali si raje postaviš šotor v bližini "pridobitev civilizacije"? 3. Lahko zadovoljno zaspiš na smrečju, zavit le v odejo? 4. Si kuhaš raje sam na svojem ognju, kakor da bi jo mahnil v bližnjo gostilno? 5. Lahko pogrešiš radio, kino, dnevne novice, časopise? 6. Če odkriješ prav poseben lep kotiček za tabor, pa nekoliko oddaljen od vode, ostaneš tam ali greš raje bliže vodi, čeprav ni prostor tam prav nič prijeten? 7. Te zvečer bolj zanima zvezdnato nebo kot pa kako zabavišče kje v okolici? 8. Ali lahko popolnoma pozabiš na svoje skrbi, na šolo, na službo? 9. Ali ob deževnih dneh rad poslušaš, kako kaplje tolčejo po šotoru? 10. Si nejevoljen, če moraš nekaj kilometrov daleč po kruh, meso, mleko? 11. Vstaneš kdaj zelo zgodaj, pred drugimi in se sam potikaš po gozdu? 12. Ali pospraviš vse do zadnje slamice, preden zapustiš taborni prostor? 13. Ali imaš za vljudno in potrebno, da se ob odhodu posloviš od lastnika zemljišča in vseh tistih v okolici, s katerimi si prišel v stik med taborjenjem? 14. Se ob povratku v avtobusu ali v vlaku vedeš mirno ali želiš vzbujati pozornost s svojimi taborniškimi dogodivščinami? 15. Ali greš na taborjenje zato, ker ljubiš naravo in ti je življenje v njej v veselje - ne pa le zato, ker so take počitnice cenejše in ker so šli taborit vsi tvoji prijatelji? Vsiavi v prazne prostore tako Slovi] ke. {in bo viota Stsirilk v vsak: vodoravni, navpični in diagonalni vrsti dola število 59. Rešitev križanke Vodoravno: 2. kmet, 4. nos, 5. ar, 7. antena, 10. ceniki, 12. Ober, 14. morda, 16. ol, 17. Kostarika, 19. ta, 20. malo, 21. bol, 22. ušivi, 24. noji, 25. hi tac, 26. kako, 27. Al, 28. gare, 31. nov, 34. lipicanec Navpično: 1. Amsterdam, 2. koncert, 3. tanin, 4. na, 6. rak, 8. en, 9. pomota, n. igla, 13. bosa, 15. Arabija, 16. okoli, 18. ilovica, 22. unikati, 23. šotor, 25. Hag, 29. ena, 30. ni, 32. on, 33. ve ■35jel ip.u BlISlUl tltJSJA MJUJjtlAtU M9.it a isjq soq ep 'Oiftt apassq 1 »IV 1 v 5 l" s 0 3 A 0 i ■ ■—■ 'V a 0 i V ■—" v 0 S 1 ■ I ¿Joq-Bj A outapiJd ¡jod ijsjEii OJ y>>mfu/ fuqoto 'n .74Jiqv/ iiufjvo »jfuiuyiu -ni tyw -a»)f fUaI/JJ/ •( HOj) iHitrfjp .tyviloj -IM Ofu.nu OU(Wfil 'ouujdo JUJoq M' *£c 'ipOQXf fUfpo '¡'z 'ufpti.)/, ttufiaopoj.nl ■a 1 •¡tnjifo 'tfotr^jp o^vfj/.u 'ujmnup ¿i)jq •£/ 'wii^j q»S)od 9UJoatf 'a 'wfotuz '4 '.jju -no)f •8 UD/tijvq *p 'fojpdJd 'oflfajjs '< *Q9flp»JUd uujqtwjf? 'ttotuiojs -¡>jd uysdujao 7 ; o ugjaa u\> ■/mo-Y !ysiidUid}d 'f( 'ua{\quj9u -je 'ipsdio,y r/cfft p itu 7,0a '¡fö 'owaoy pz ytiuz -¿z 'aojstjd '(^sjuajiioqds) litija '(mii$otnu) nojjd nysujv -fz 'isn iltjod 'zz -jz 'oyipa tu -QZ xzwwz nqvzn^ (-uon -iJditiy dupaig a ofsatu '¿i 4oajd '9/ ^foSoui -fj 'jsay 'zf [ituizouui) V32 WVUZ3S 'Ol 'vißvdt} V "'VJdW nuaoysoid 'ezojqo ¡hp f nS -tf v.ysaotias mz : o uav uo p o j VCNIHMS VMSINHOaVl 4 ÎrSikiriT? / TEMA MESECA*. ' 24 /TEMA MESECAgite^lM. _ nKj^JSg&i n . ïfVf __ " . % * o Taborniški zakoni, vizij in poslanstvo ter etika Besedilo: Martin Jus '¿M' i d- Eden od pogojev za članstvo rodu v Zvezi tabornikov Slovenije je tudi vsakoletni obisk Območne organizacije ZTS. V Ljubljani temu pravimo MZT obisk, kjer gre v resnici prav za to: vsak rod, včlanjen v Mestno zvezo tabornikov Ljubljana, vsako zimo na seji rodove uprave gosti dva člana njenega izvršnega odbora, ki članom rodu postavita nekaj vprašanj v okviru dela in stanja društva ter aktualnih dogodkov v taborništvu. Pred kratkim smo bili tudi pri nas deležni priprav na teme obiska, ki pa jih je letos, vsaj zame, popestrilo vprašanje "Kaj je poslanstvo taborništva?" Obisk od nas ni želel nekega splošnega odgovora ali navajanja floskul v smislu: "Taborniki ustvarjamo boljši svet", ampak predvsem mnenja posameznikov. A mene je vprašanje preganjalo še naprej, zato sem se odločil, da temo malo bolje raziščem. TEMA MESEcA^jkmÜBo25 Za vero, dom, cesarja! Na prvi pogled je odgovor precej preprost - v Statutu ZTS (in na 6. strani Programa za mlade) lahko preberemo, da je poslanstvo taborništva prispevati k vzgoji mladih s pomočjo sistema vrednot, ki temelji na prisegi in zakonih ter na ta način pomagati graditi boljši svet, kjer se ljudje lahko polno uresničijo kot posamezniki in hkrati tvorno (so)delujejo v družbi. To besedilo poslanstva je bilo sprejeto na 21. konferenci WOSM-a leta 1999 in se bom k njemu še vrnil, a verjetno je logično, da se je skupaj s svetom, skozi stoletje obstoja skavtskega gibanja, vsaj v nekaterih podrobnostih spreminjalo tudi njegovo poslanstvo. A že pozicija ustvarjanja "boljšega sveta" je izjemno ambiciozna in v nekaterih pogledih celo hudo problematična. Tudi Hasan ibn Saba ali Starec z gore, najbolj znan iz Bartolovega romana Alamut, je hotel le "ustvariti boljši svet". Torej, kaj je bil ta boljši svet za BiPija, za WOSM, kaj je ta boljši svet danes? Čeprav WOSM in skavtsko gibanje na splošno zelo rada opevata dosežke in zasluge Baden-Powlla, ki si jih nekaj seveda tudi zasluži, mož za današnje standarde, pa tudi za tiste z začetka 20. stoletja, vsaj politično ni bil najbolj svobodomiseln in napreden. Skavte je ustanovil predvsem kot mladinsko gibanje, ki naj bi iz bolehnih in šibkih mestnih otrok spet naredilo zdrave, močne mladeniče in posledično prave može, ki bodo lahko branili in vodili svojo domovino. Ne moremo oporekati dejstvom, da mu je uspelo navdihniti na tisoče mladeničev, da je danes največjo mladinsko organizacijo ustvaril iz nič, da je razvil nove, učinkovite metode učenja (učenje skozi delo), a vprašljiv je vzrok, skoraj politični motiv za njegovimi dejanji. Skrbela ga je prihodnost največjega svetovnega imperija, ki je obsegal skoraj četrtino zemeljske površine (33.670.000 km2), imperija, "kjer sonce ni nikoli zašlo", imperija, ki je za dobrobit svojih okoli 46 milijonov otočanov izkoriščal 450 milijonov ljudi po celem svetu. BiPi je sicer bil vizionar in pedagoški inovator, bil pa je tudi imperialist in general, celo vojni heroj - primera je morda ostra, a dovolj očitna, njegova dolžnost do boga in kralja spominja na geslo slovenskega konservativnega političnega gibanja Sta-roslovencev: "Za vero, dom, cesarja." Baden-Powllovi deški skavti so celo sodelovali v prvi svetovni vojni! Obdobje birokratskega razvoja Morda sem bil preveč strog, na začetku 20. stoletja je bilo od angleškega lorda res težko pričakovati, da se bo z vsemi štirimi upiral vojni in imperializmu, ampak na srečo se časi spreminjajo, generacije se menjajo, stare nazore zamenjajo novi in leta 1922 je nastala Svetovna organizacija skavtskega gibanja (WOSM), ki si je zadala težko nalogo usklajevanja poslanstva skavtstva z vsemi muhavimi spremembami sveta. Naloge so se, vsaj na prvi pogled, lotili hvalevredno sistematično - na skoraj vsaki konferenci so pod poglavjem Namen, načela in metode nekaj besed namenili tudi tej temi. Spremembe so se tako sicer uvajale, a precej počasi, ta "sistematičnost" je kmalu prerasla v bolj birokratsko ponavljanje starih ugotovitev in obljub, z občasnim dodajanjem novih, bolj liberalnih načel. oWP/ TEMA MESECA m comm o/r yoetvecn individuals And between cations, (tte-sr firmed 16/63,) Ena od resolucij svetovne skavtske konference iz leta 1924. Vir: WOSM TEMA MESECA JIIUIhEI? Krasni novi svet? Poslanstvo taborništva je prispevati k vzgoji mladih s pomočjo sistema vrednot, ki temelji na prisegi in zakonih, ter na ta način pomagati graditi boljši svet, kjer se ljudje lahko polno uresničijo kot posamezniki in hkrati tvorno (so)delujejo v družbi. Če zdaj z vsem novim znanjem še enkrat preberemo poslanstvo taborništva, bi si morali znati zastaviti tisto bistveno vprašanje - kakšen je ta sistem vrednot, ki temelji na naši taborniški prisegi in zakonih? Ali res hočemo, da je tabornik vedno zvest domovini, da je discipliniran in vedno posluša svoje starše? Poleg tega pa se nekateri zakoni izključujejo med sabo - se moram pogumno zavzeti za resnico, ali naj raje ostanem discipliniran in spoštljiv? Morda bi bilo dobro, da bi ob tem dodali še nekaj v smislu "Tabornik razmišlja s svojo glavo." Se vam ne zdi? In da ne bo slučajno prišlo do kakšnega nesporazuma, bi na koncu dodal še: Ne pravim, da so naši zakoni, poslanstvo in vizija slabi, ravno nasprotno. Verjetno so ena najboljših alternativ na svetu, le pomembno se mi zdi, da se o njih razmišlja še v širšem okvirju, da nastane in živi javna diskusija ter da jih ne sprejmemo kot nekaj samoumevnega in absolutnega. Gadovniški ¿ofeotti: J, Bodi pdloftn.' i. Bodi tkromcn'. i poffafeft i. ¡Mi eist! i, I "itnaj tvoje telo! H. Žiti prirodno! 7. Goeori rtmtieo! 8. Bodi jtoiicn.' 9. Bodi «ioder! 10, Jiadi vljuden.' 11, Bodi dtia-J ¡'J. Hodi radost*!) • Skavtaii i n t u n i: 1. Skatt jt rvztt dotnoeini, 2. Siru/ jutfjnaga bližnjem h t tili. 3. Stoti jt fKttfuirt!. i. Skavt je Jivrhltn. 5. Ukani ljubi tvojega bližnjega in je krat fHPifirirr skavtu. fi. Žkavt je vljuden in skromen. 1, SJtnirJ govori vedno retxico. i. .Sfcdtn/ ravna lepo j tivatmi in rastlinami. Sbivt je thitiLv» i» .:(tal{jit>, 10■ Skavt je vedno dobre volje in raipfdofen. i L -Sfrotii je vzdržen m ne kadi. IS. !?kavt je itfi t besedah, misli h in dejanjih. Gozdovniški in skavtski zakoni, ki so bili objavljeni v prvi številki Tabora leta 1951 za navdih pri iskanju novih, taborniških zakonov. Vir: Arhiv Tabora OBLJUB* MEDVEDKOV IN ČE6ELIC CPjnUI ara. da bom ljubil svc-,o donv/vino. dfl « bom pridno ütik da bom iwSt?n, da bom spoštoval slarajie. da tx/n floti' lovsns m da tifii iut dp.ii iionl Kai kaoSnega. PRlSiGA TABORNIKOV: Oaieoi i aslno IMMdir. d» bonmawel DralsWo ¡n enolnoat ".aäih larodov in iianodnOHi, Svü(»JO SvO|f) (Som ovine social slifina federa- tivne republika JugosJ Avijfr in divje pndobitva ljudske feroUtcija. da m bom boni za samoupravni sooaliiem in za vse.Karie napradnö. plemenito in praviino, da bonn iivel in delil po latxxriikift zagonih. Z V t Z A TABOR MIHOV S LOVE H 1 JE TOBDRMÖÜ ZAKONI Jiawrtk^n«^ 7. Taborijo WS**« JTitami*™* a.lab^K^ J.Tatan*jH"l™A Zborni*« i Ti»miiji (Kipnrf« P™** 10-Tabwnil ie ^wi|tn J ijb-^.fc je ducwnirar H Tüfammik j* «rt* fi. Tabornik ji «der O- «»•»* IHK* tu; UP« ttwkn do P" nab,p«h t üWnik* l^r* taborniški ZAKONI t. Tabornik 5* vigaja nt primer.n ljudske revolucija, ljubi ivdjd soc alistitno dunOvmo. niem naroda in narodnoEli lar vse napredne ljudi na ivetj 2. Tabornik vaft|H tas ki ugled ivoti organizacija. 3. Tabornik ¡a zavastfti disciplinirati in izpolnjuje skupno sVIape. 4. Tabornik se vedno uti in s. pridbbfca mo znartfa. 5. Tabornik ¡a konsun ilaii sKupnosfc, je poSton in coni dalo. ■S. Tabornik sa b3bruar 8.-10. mar 10. mar m* Deskle Več na: odpornezelue.si ...e^t medvedkovjn čebelice pp+ Seuernoprimorska območna organizacija tabornikou ____£ orientacijskotekmouanje Kje: OS Zalog, Ljubljana Več na: pina.maja@gmail.com m mziii:' Mestna zueza tabornikou Ljubljana aw,?;: flfttf a »I Tt JTs t . T 13 k , 19. marec TABORNIKI 35. skupščina ZTS Okolica Ljubljane Več na: stencas.taborniki.si sklic skupščine uodstua rodou, območij in zueze Mestna zueza tabornikou Zueza tabornikou Slouenije J« fc .1 I Ji 9 } !t 1 i'ULB '/I i m T iMlififil vmm ■.< \\ i ti ; | f $ m i 19.-20. marec NOT orientacijsko tekmouanje a NOT Okolica Ljubljane PP+ | Prijaue: od 8. 2. naprej Cena: 50 €/ekipo 1 Več na: www.not.mocuirc.si Rod močuirski tulipani Ljubljana | i -m m 11 Hftl-ViRHl n "" IHi i wir "i flBJt \s m | f m 1 : i ]f L ilftll V - r i i l R Vikend MC uodnikou ZTS v Skupaj je lažje. Foto: Christian Jereb 2a