Listek. Prihod Slovencev v sedanje dežele. (Javno predavanje, prirejeno po nZgodovinskem društvu za Sloven. Štajer" v Narodnem domu mariborskem, dne 5. maja 1904.) Uvod. Človek, ki od rojstva živi na isti gradi, pod istim krovom, se s tem svetom aekako zraste in želi vedeti pred vsem, od kedaj oadi biva ajegov rod, kako je priSel tje ia kako se ma je godilo na tem doma. Tak rod iste domovine, iste krvi, istih iateresov je ladi rod slovenski, smo torej mi vsi skapaj, ki se irjoeaaiemo Slovence. Zato je naravno, da bi vsak izmed nas tudi o naSem rodu, torej o nas Slovencih, rad vedel, od kedaj bivamo aa svoji aam tako dragi gradi, kako so aaSi prastariši prisli nanjo in kako se jim je takaj godilo. Na vsa ta vpraaaaja si nocoj ne moremo dati odgovora; kaiti ta bi bil vsa zgodoviaa aadega aarcda. Dovolj nam bode, ako le malce pretresemo dvoie vprasaaj: kedaj 8mo prisli v sedaajo domovino in kakSen je bil aa5 pnhod? Že za prvih poročil o nas se je vedelo, da smo Slovenci del ali takorekoč zadruga  velikega piemena, ali če bočemo, pleme ve likega aaroda slovaaskega, ia ni se to tajilo nikdar, tadi v cnih dobah ne, ko o vedah, kakor so aatropologija, etaografija z etaologijo, arheologija, scciologija, narodaa zgodoviaa in jezikoslovje Se ni bilo ne daha ne slaha. — Ravno tako se je tadi vsikdar prizaalo, da smo Slovenci, predno v zgcdoviai aastopimo, kot posebaa slovaaska panoga s posebaim imeaom, bivali v veliki slovaaski masi kot aje del, ne razločajoč se od te celote, k večjema po narečju. Potemtakem so prva poročila o naSem sloveaskem roda zapopadeaa v poročilih o Slovaaih ter se iz ajih ae dado izloCiti. — A tadi v aaSi drugi dobi, to je v dobi, v kateri nas zgodovina pozaa kot samostalac slovaasko paaogo s pcsebaira imeaom, je aaSa asoda z usodo dragih slovaaskib paaog spojeaa tako trdao, da mi o aas ai mcgoče govoriti, ne da bi se dotikal plemen bratskih. Zgodovinska črtioa o prelakovanju najitarejie zgodovlne slovenske. Ni Se dolgo, odkar aam je odgovor aa vprašaaji, ki sino si ja dali za nocoj. precej zaaesljivo ia kolikor toliko nataačno zaao, dasi se je v tej stvari preiskovalo že jako maogo in vestao. Ia zdi se mi, zasledovati razvoj raznih teorij, ne manj zanimivo, nego razložiti eao teh teorij samo; in ker ladi ena po dragih postaae jasaeja, in nazadaje ker v občiastva nima daaes veljave le ena sama, zato si botn dovolil kratko skicirati, kako se je o prihodu aaSega aaroda v sedanjo domovino doslej mislilo, predao ozaačim aajaovejSo teorijo, ki je sedaj tadi aajbolj prizaaaa. Oziral se bom izkljačao le na slovaaske može. Prvo obsežaiSe poročilo, ki se je pri učenjakih apoštevalo in ki se upoSteva Se daaes, nam daje kroaika ruskega meniha Nestorja, živečega okoli 1100 v Kiewu. Nestor pravi, da je zibel Slovaaora svet ob Donavi, ki ga daaes zavzemajo Madžari in Bolgari. Tukaj bivajo od aekdaj in odtod so se razSirili da)je po Evropi aa jag ia sever, oa vzhod ia zahod. Posebnosti novih bšvpliSČ go tem in po ajih i prebivalcem d;-1« ra ,aa imeaa; donavske dežele pa, v kater.b i« fcuovaaom zibel, so se zvale 11 i r i k. Dolgo 28 so Slovani bivali v svojih dezelah, ko okoli 335. 1. pr. Kr. od zapada pridero Vlahi in zapode podoaavske Slovaae črez Karpate k onostraaskim bratom. (Vlahi = Eelti.) Nestor, živeč sredi Rusije, je svoje vesti zajel iz starih poročil, aarodaih pripovedek, aarodaib pesrci ia sličaega blaga. Iz tega pa je posaeti, da je daleko pred ajim, lorej v [rvi polovici sredajega veka zastran Slo- vanov vladalo prepričaaje, da so v Evropi prvobitni. Le mimogrede aaj omenim, da je od zgodoviaarja Eneja Silvija (kof. papež Pij II., v dragi polovici 15. stoletja) sena se vzlasti pri nesiovanskih in stare slovanske zgodovine ne posebno veSčih pisateljih razširilo mnenje, da smo vsi Slovaai prisli iz Azije t Evropo Se le za vesoljaega preseljevanja narodov in sicer v 5. stoletja po Er. Toda zgodoviaarji, ki so staroslovansko zgodovino pozaali temeljiteje, so prizaavali, da se to mnenie z dejstvi ne zlaga. Preteklo je več stoletij in v Slovanih se Se vedno ni nikdo resno bavil z vpraSaajem po začetka svojega rodu. Isto pa velja tadi o dragib narodih. Še le od konca 18. stoletja sem se zaaimajo narodi za to vpraSanje, ki je vendar tako priprosto in naravno, pa tudi zaairaivo in velepotDembao. Kako to ? Človeku sta med dragimi nagoni tudi prirojena: aagon, stremiti po s v ob odi, in nagon, iskati resnice. Ta dva nagona sta dve velikanski sili, ki v človeštva neprestaao delujeta od njegovega prvega početka in ki se bodeta apokojili še le tedaj, kadar bode na zemlji nehalo utripati zadaje srce. Po svobodi rod človeSki stremi, odkar živi; neutradno se peba posameznik kakor masa za ijabo svobodo, in vsak čas so se porajale ideje, ki bi po svoji uresaičbi posamezaika kakor druStva imele prinesti zaželjeao svobodo. Začetkom 18. stol. pa so se te ideje strnile v znanstven sostav, ki ači, kako se naj preastroji in uravna vse človeSko življeaje, da bo vsak posameznik svobode deležen v aajvečji meri. Ta sostr - uči, kako je svobodo uveljaviti na verskem, na političnem, aa šoiskem, na pravaem, na trgoviaskera, aa narodnem polju itd. Ideje tega sostava so sovzrok francoski revoluciji, one pa so tudi povzročile sredajeevropske revolucije prve polovice preteklega stoletja, odtistihmal S8 razcvilale bajno, prerastle, prepregle in prešiaile ves kalturai svet z ajegovim življenjem, dočim se danes, v začetka 20. stol., že nahajiimc v dcbi parcialne roakcije. Vendar ie ena izmed svobodskih idej ostala mlada in se ne bo postaraia uikdar, ker se preraja kakor ptič Fenis; to je ideja narodne svobode, po kateri se nobenema narodu, in če |e še tako majhea, ne sme kratiti pravica, da svoje bistvo v mejah svojega bivališča razvija svobodno. Veliki val te ideje je koaceai 18. stcl. poleg drugih narodov dosegel tadi nas Slovaae. Ideja narodna svobode pa je nagona, iskati resaice, ponudila obilico nove hrane, in vsled tega se je koacem 18. stol. jelo z navduSenjem proačavati in pretresevati vprašanja, ki &o z aarodnostjo v Bajtesneji zvezi; jelo se |e preiskovati narodovo zgodovino, cbčao kakor kcjižcvno, svet, ki narod na ajem biva že toliko let, jezik, kl ga narod govori itd. Jeli smo torej tudi Slovani resno preiskovati avojo zgodovino in prazgodovino in takrat smo se tudi Slovenci prvič vpraSali: kedaj smo prišli v svojo domovino in kakSen je bil aa8 pribod. S c h 1 o z e r, prof. zgodov. na akadeiniji v Petrogradu je spisal dvoje zgodoviaskih del in izdal Nestorjevo kroniko (do 1802). Drži se popolnoma Nestorja in na tej podlagi deli Slovane po zgodov.-geografskcm načela: 1. v podonavske aii Praslovauu (Siovaki, ogrski Slovenci; bivajo torej le v danaSBjera Ogrskem); 2. v V i n d e (Slovenci, bivajoči na Štajerskem, Eranjskem, Koroškem in Furlaasken (Primorje); 3. v Vende (v severni in vzhodni Nemčiji); 4. v Č e h e; 5.v Moravane; 6. v Poljaks; 7. v R u s e; 8. v 11 i r c e (Srbohrvatje); 9. v B o 1 g a r e. Dobrowsky, prvi slovanski jeziko- slovec, uči v spisih do leta 1806., da so slovanska narečja poleg staroslovenskega cerkvenega jezika: 1. ruSčina, 2. poljSčina, 3. ilirSrMna (bolgarsko in srbsko), 4. hrvaSčina s slovenSčino, 5. češčina. Vendsko v Lužicah mu je bilo mešanica iz češčine in poljščine. Kombinacijj. Schlozerja in Dobrowskega uči, da smo Siovenci, Srbohrvatje in Bolgari, torej vsi Jugoslovani, Ilirci, to se pravi potomci starih Ilircev. In tako nam je jasno, zakaj na8 Vodnik v znani himni »Ilirija oživljena« ie 1. 1811 pel: Ilirsko me kliče Latinec iu 6rek, Slovensko me prav'jo Doma&i vsi yprek. L. 1809 je sicer Dobrowsky Kopitarju v privatnem listu pisal, da Ilircev ue smatra več za Slovane, ali Kopitar je že takrat bil na Dunaju, ne več v Ljubljani v tovaristvu Vodnikovem, in vsled tega Vodnik o ncvem mnenju Dobrovvskega ni izvedel nič.  (Dalje sledi.)