Pomen managementa na dereguliranem maloprodajnem trgu električne energije v Sloveniji
drago papler
Elektro Gorenjska
štefan bojnec
Fakulteta za management Koper
Univerza na Primorskem
Clanek poudarja vlogo managementa na dereguliranem maloprodajnem trgu električne energije, podjetniško in poslovno vedenje z namenom doseči čim večje zadovoljstvo kupcev s kakovostjo storitev. Koeficienti koncentracije kažejo visoko stopnjo koncentracije dobaviteljev električne energije in uporabnikov na dereguliranem maloprodajnem trgu elektricne energije v industriji. Produkcijska funkcija za maloprodajno elektrodistribucijsko podjetje kaže vlogo izobraževanja, elektroenergetske infrastrukture in nekoliko manj kapitalne intenzivnosti kot pomembnih dejavnikov rasti produktivnosti v maloprodajnem elektrodistribucij-skem podjetju. Povpraševanje po električni energiji v industriji je pozitivno povezano z rastjo realnega dohodka in negativno z rastjo realnih cen elektricne energije za industrijo. Multivaria-tna faktorska analiza je potrdila dve skupni komponenti učinkovite maloprodajne ponudbe elektricne energije in zadovoljstva uporabnikov elektricne energije v industriji. V prvi skupini dejavnikov učinkovite maloprodajne ponudbe elektricne energije imajo najvišje uteži poraba, kakovost storitev, stroški in svetovanje. V drugi skupini dejavnikov zadovoljstva uporabnikov elektricne energije v industriji imajo najvišje uteži odziv, potrebe, zanesljivost in osebje. Učinki sprememb v dinamiki konkurence na dereguliranem maloprodajnem trgu električne energije za industrijo so pomembni za management ponudbe, upravljanje in organizacijsko vedenje pri kakovosti storitev, trženju in tržnih strategijah, upravljanju ponudbe in odnosov s kupci električne energije v industriji.
Kljucne besede: trg električne energije, management, tržna struktura, produktivnost, povpraševanje, faktorska analiza
Globalizacija in ekonomska liberalizacija imata značilen vpliv na spremembe okolja, na vedenje managementa v podjetju in podjetnikov, da bi izboljšali konkurenčnost podjetij, proizvodov in storitev za
Uvod
kupce, kar je pomembno za preživetje podjetij in njihov boljši razvoj na konkurenccnih trgih. Novi nacini organiziranja in trajno prilagajanje na spremembe, da se dosežejo želeni cilji, so tako pomembna naloga za management v podjetju in v raznih drugih organizacijah (Drucker 1973). Narašccajoci konkurenccni pritiski na trgih prav tako spreminjajo podjetniške koncepte pri nabavi resursov, vertikalno in horizontalno povezovanje, korporacijske vrednote, strateške pobude in sektorske organizacije. Proces globalizacije, deregulacije in liberalizacije je prav tako vstopil na tiste trge, ki so bili tradicionalno znani kot monopolne tržne strukture. Deregulacija in liberalizacija trga elektricne energije sta tipicna primera, ki vplivata na spremembe v ponudbi in povpraševanju na trgu, kar pomembno spreminja vlogo in pomen managementa, marketinga, korporativnega in tržnega komuniciranja v elektrogospodarstvu in posameznih podjetjih (Philip-son in Lee 1998; Ressinger in Akbrecht 1999; Shahidehpour, Yamin in Li 2002; Eydeland in Wolyniec 2003).
Zaradi postopne deregulacije in liberalizacije so elektrodistribu-cijski trgi v procesu spreminjanja in (njihove) tržne segmentacije, kar velja tudi za Slovenijo. Vendar je trenutna tržna segmentacija slovenskega elektrodistribucijskega trga štirih glavnih skupin porabnikov elektricne energije (industrijski uporabniki, gospodinjstva, javna razsvetljava in drugi uporabniki elektricne energije) pomembnejša, dokler elektrodistribucijski trg ni popolnoma dereguli-ran (Bojnec in Papler 2005; 2006a). Deregulacija elektrodistribucij-skih trgov, z namenom spodbujanja konkurencnosti in zmanjšanja ekonomske neucinkovitosti, je bila v Sloveniji vpeljana postopoma. Zacelo se je v segmentu industrijskih uporabnikov v letu 2001, ko je bil elektrodistribucijski trg dereguliran za največje porabnike v industriji, in v letu 2004 za vse druge majhne in srednje velike industrijske uporabnike. Zato je pomembno proucciti uccinke spremembe v dinamiki konkurence na uankovitost poslovanja in na vlogo managementa pri tem, kar je spodbudilo ta clanek, da smo se osredotoali na ucinke deregulacije, na vedenje v proizvodnji, organizaciji, povpraševanju in poslovni uccinkovitosti ter na zadovoljstvo uporabnikov s kakovostjo storitev.
Literatura kaže na pomembnost deregulacije elektrodistribucijskega trga za dinamiko konkurence (na primer Stoft 2002; Green 2003; Nillesen, Pollitt in Michael 2004). Sistematicnost pri izboljšanju dobave, podjetniškega upravljanja verige dobave in upravljanja z odnosi z uporabniki ima velik pomen za management v poslovnem procesu pri pridobivanju novih strank in ohranitvi obstojeah strank (na primer Vokurka in Zank 2006). Da bi to lahko prouccili, upora-
bimo dve glavni analitični metodi. Prvič, regresijsko analizo časovnih podatkov, da bi pridobili oceno o dejavnikih učinkovite distribucije in povpraševanja po električni energiji v industriji za analizirano podjetje Elektro Gorenjska. Drugič;, multivariatno faktorsko analizo anketnega vprašalnika, ki je bil izveden med uporabniki električne energije v industriji, da bi pridobili očeno o najpomembnejših skupnih dejavnikih za management in upravljanje, organizačijo, marketing in management za izboljšanje dobave in zadovoljstva kupčev za analizirano podjetje.
V nadaljevanju je članek razdeljen na štiri dele. Naslednji del analizira tržno strukturo in tržno končentračijo na elektrodistri-bučijskem trgu, s poudarkom na organizačijskem vedenju in uporabi električne energije v industriji na primeru Elektra Gorenjska, s pomočjo Lorenzove krivulje in Ginijevega koefičienta končentračije. Analiziramo frekvenčo v strukturi dobaviteljev in kupčev v distri-bučiji električne energije za industrijo in tržno končentračijo. Lo-renzova krivulja in Ginijev koefičient končentračije razkrivata dokaj visoko končentračijo dobaviteljev in kupčev električne energije v industriji. Drugi del analizira dejavnike proizvodnje oziroma produktivnosti v distribučiji električne energije, pri tem so bile uporabljene produkčijska funkčija in časovne vrste podatkov. Tretji del analizira glavne determinante povpraševanja po električni energiji v industriji, uporabili smo regresijsko analizo časovnih vrst podatkov. (Četrti del se osredotoča na učinkovitost distribučije električne energije za industrijo in na zadovoljstvo uporabnikov. Podlaga za empirično analizo je bila pisna anketa med uporabniki električne energije v industriji. Uporabili smo metodo faktorske analize. Analiza se osredotoča na učinke sprememb v dinamiki konkurenče na upravljanje kakovosti storitev, vlogo managementa in tržne strategije, upravljanje odnosov z odjemalči in okoljem v sektorju električne energije za industrijo. Sklepni del predlaga poslovne, managersko-upravljalne in organizačijske rešitve, ki so pomembne za dobavitelje in kupče kot uporabnike električne energije v industriji.
Tržna struktura in tržna koncentracija
Tržna deregulačija je povzročila spremembe v tržni strukturi, managementu ter upravljanju in trženju (na primer Stoft 2002; Green 2003; Nillesen, Pollitt in Mičhael 2004). Ena od tipičnih značilnosti slovenskega elektrodistribučijskega trga je segmentačija porabnikov električne energije (industrijski uporabniki, gospodinjstva, javna razsvetljava in drugi uporabniki električne energije). Ta segmentačija končnih porabnikov električne energije pomeni, da za
transakcije na segmentiranih trgih veljajo razliCni ekonomski pogoji v smislu vladnega nadzora cen in pogoji dobave. Prav tako je ena od pomembnih znaCilnosti slovenskega elektrodistribucijskega trga delitev maloprodaje elektricne energije na regionalna geografska območja. S postopno deregulacijo elektrodistribucijskega trga se je od leta 2001 poviševala stopnja tržne deregulacije za distribucijo elektricne energije v Sloveniji. To velja predvsem za distribucijo ele-ktricne energije za industrijske uporabnike, za katere je bila deregulacija trga najpomembnejša. Od sredine leta 2004 velja deregulacija elektrodistribucijskega trga za vse uporabnike elektricne energije, razen za gospodinjstva.
Kot je bilo priccakovano, je na dereguliranih trgih mogocce zaznati povecanje konkurenccnega pritiska. Od deregulacije trga elektriccne energije za industrijo je bila dobava elektriccne energije urejena s pogodbo z dobaviteljem. Dobavitelj kupi električno energijo z dvostransko kupoprodajno pogodbo z dobaviteljem ali na organizirani borzi, ki se v Sloveniji imenuje »Borzen«. Namesto prejšnjega naravnega obmocnega monopola je na strani maloprodaje zdaj na vsakem obmocju nekaj ponudnikov, ki pritiskajo na odnose med maloprodajno ponudbo in konmimi uporabniki v industriji. Ti postajajo vse zahtevnejši glede kakovosti in cen storitev. Zato postajajo tudi odnosi med ponudniki in uporabniki kompleksnejši v smislu mana-gementa, upravljanja, marketinga in partnerskih odnosov. Ta nova tržna okolja prinašajo nove izzive za management v sektorju distribucije elektricne energije, da se managerji in podjetja odzivajo na nove priložnosti, ki jih prinašajo deregulirane tržne razmere, da s povecano uspešnostjo in konkurencnostjo povecajo tržne deleže in uspešnost poslovanja.
Pred deregulacijo elektrodistribucijskega trga je v Sloveniji obstajalo pet regionalnih distribucijskih podjetij. Mi se bomo osredoto-cili na Elektro Gorenjska Kranj, ki je eno od petih distribucijskega podjetij s približno 10-odstotnim tržnim deležem na trgu elektriccne energije v Sloveniji (Bojnec in Papler 2005; 2006a). Vsako od podjetij dobavlja elektricno energijo komercialnim uporabnikom in gospodinjstvom. Tržni delež Elektra Gorenjska Kranj kot distributerja elektricne energije na Gorenjskem se manjša, ker drugi ponudniki vstopajo na njegov regionalni trg (Bojnec in Papler 2006b). Elek-tro Gorenjska kot eden od slovenskih ponudnikov maloprodaje z elektricno energijo oskrbuje vec kot 5.600 industrijskih uporabnikov in vec kot 77.000 gospodinjstev. V letu 2005 je veano elektricne energije na obmocju Gorenjske dobavilo podjetje Elektro Gorenjska. Kljub deregulaciji trga pri prodaji elektricne energije za industrijske
uporabnike je tržni delež Elektro Gorenjska na njegovem prejšnjem regionalnem območju precej bolj značilen. Kot pričakovano je tržni delež 1oo-odstoten pri prodaji električne energije gospodinjstvom, kjer vlada regulira trg, in naj bi bil dereguliran do sredine leta 2007. Podoben razvojni vzorec distribucije prodaje električne energije gospodinjstvom lahko opazimo pri drugih štirih maloprodajnih elekt-rodistribucijskih podjetjih na nekdanjih geografskih elektrodistribu-cijskih območjih v Sloveniji.
Padajoči tržni deleži pri prodaji na dereguliranih elektrodistribu-cijskih trgih za industrijo na lastnih geografskih območjih so rezultat vstopa novih konkurentov na nekdanje regionalne monopolne trge. Od deregulacije trga električne energije za industrijo v letu 2001 je začela monopolna tržna moč: pojemati. V letih 2003-2004 je bilo na nekdanjem območju Elektro Gorenjska poleg Elektra Gorenjska pet novih konkurentov, medtem ko se je v letu 2005 ta številka povzpela na sedem. Vpliv povečane konkurence se kaže v izgubljenem tržnem deležu na lastnem območju za Elektro Gorenjska. Izgubljeni tržni delež na lastnem območju je znašal -6,6% v letu 2003, medtem ko je glede na leto 2002 izgubljeni tržni delež na lastnem območju v letu 2005 znašal -16,6%. Vendar je podobno kot drugi ponudniki maloprodaje električne energije, ki so vstopili na nekdanji območni trg Elektra Gorenjska, slednji prav tako vstopil na druge območne trge, kjer se je njegova prodaja povečala v primerjavi s skupno prodajo električne energije industriji na nekdanjem geografskem območju Elektra Gorenjska s 3,2 % v letu 2003 na 6,7% v letu 2005. Iskanje novih kupcev zunaj lastne regije je pomembna strateška naloga prodajnega managementa. To pomeni, da z deregulacijo trga za industrijske uporabnike električne energije v Sloveniji maloprodajno podjetje Elektro Gorenjska išče nove upravljavsko-managementske in marketinške strategije, da bi se lahko odzvalo na naraščajočo konkurenco v tem segmentu trga električne energije. Na prvo mesto prihajajo potrebe in povpraševanje kupcev, ki imajo možnost izbire med dobavitelji. Informačije o zadovoljstvu kupčev glede kakovosti dobave in odzivnosti managementa so pomembne za glavne upravljavce pri ponudbi električne energije, da razumejo potrebe kupcev in izboljšajo upravljanje z verigo dobav ter s tem izboljšajo zadovoljstvo kupcev (na primer Takala, Bhufhai in Phusavat 2006). Zaradi tega je pomembno spremljati potrebe kupcev in njihove preference glede cen, plačil, dostave, kakovosti storitev, dodatne ponudbe in podobno. Poznavanje takšnih informacij je pomembno za izboljšanje ponudbe in prilagoditev potrebam uporabnikov storitev, da bi tako lahko pridobili primerjalne prednosti z osredotočenjem na kakovost
in konkurenccnost dobave elektricne energije na dereguliranem distribucijskem trgu.
Najpogosteje uporabljeni meri za prikazovanje distribucijskih razlik pojavov sta v literaturi uporabljeni Lorenzova krivulja in Ginijev koeficient koncentracije. V našem primeru sta uporabljeni za prikaz porazdelitve relativne frekvence pri prodaji elektricne energije za industrijske uporabnike. Lorenzova krivulja za industrijske uporabnike elektricne energije je mocno skoncentrirana v spodnjem desnem kotu in kaže na visoko koncentracijo in razlike v velikosti uporabnikov elektricne energije v industriji (Bojnec in Papler 2006b). Okoli 5 % najveccjih porabnikov elektricne energije v industriji je porabilo približno 70 % vse elektricne energije, ki je dostavljena v industrijski sektor. Ginijev koeficient koncentracije (G = 0,93) prav tako kaže na visoko koncentracijo industrijskih uporabnikov elektricne energije na maloprodajnem distribucijskem trgu, ki ga pokriva Elek-tro Gorenjska. Vredno je omeniti tudi dejstvo, da so razlicne velikosti uporabnikov elektricne energije v industriji običajna praksa tudi v mnogih drugih razvitih državah. Zato so veliki strateški porabniki elektricne energije v industriji kljucnega pomena za nadaljnji razvoj v managementu, upravljanju in trženju na maloprodajnem distribucijskem trgu elektricne energije tako za Elektro Gorenjska kot za druge ponudnike elektricne energije industrijskim uporabnikom v Sloveniji. Strateška partnerstva med ponudnikom elektricne energije in veccjimi industrijskimi porabniki lahko ustvarijo stabilnejše odnose, vendar pa lahko tržna konkurenca med ponudniki spodbudi vecjo ucinkovitost v distribuciji in pri prodaji elektricne energije. Maloprodajni ponudniki elektricne energije v Sloveniji bodo po vsej verjetnosti razširili ponudbo novih programov, ki vkljuccujejo nove vire energije, trženje novih energetskih produktov in možnost svetovanja. Podobno velja za porabnike, ki imajo po deregulaciji trga za industrijske uporabnike zdaj vecje možnosti za izbiro dobavitelja ali pa prehod na druge vire energije, ki so lahko nadomestki elektricne energije. Tako postajajo distribucijski trgi elektricne energije, ki so visoko koncentrirani, bolj dinamicni.
Management proizvodnje in produktivnosti
Pri proizvodnji in produktivnosti igra ccloveški kapital pomembno vlogo kot dejavnik rasti in ucinkovitosti ponudbe v maloprodajnem elektrodistribucijskem podjetju (Bojnec in Papler 2005). Kakovost cloveškega kapitala omogoca uvajanje sodobne tehnologije in nove organizacijske postopke ter spodbuja raziskave in razvoj. Management cloveških virov si za to prizadeva opredeliti prispevek vla-
ganj v izobraževanje pri pojasnjevanju h gospodarski rasti. Prou-cevanje virov rasti ugotavljamo s produkcijsko funkcijo, ki povezuje proizveden proizvod podjetja z vložki proizvodnih dejavnikov pri dani ravni tehnološkega znanja. V literaturi se pojavlja vecc zna-cilnih oblik produkcijske funkcije. V tem prispevku se omejujemo na Cobb-Douglasovo produkcijsko funkcijo, ki kaže povezanost med proizvodom (Q) in proizvodnimi dejavniki (xi,x2, . .,xn):
Pri tem je: Q - raven proizvoda, ß0 - konstanta,
x1 - proizvodni dejavnik delo (L),
ß1 - koeficient elasticcnosti za delo,
x2 - proizvodni dejavnik kapital (K),
ß2 - koeficient elasticcnosti za kapital,
x3 - proizvodni dejavnik človeški kapital (H),
ß3 - koeficient elasticcnosti za cloveški kapital,
x4 - proizvodni dejavnik elektroenergetska infrastruktura (I),
ß4 - koeficient elastičnosti za elektroenergetsko infrastrukturo.
Enacba (1), zapisana v naravnih logaritmih, je:
ln(y) = ln(ßo) + ßiln(xi) + ß2ln(X2) + ßsln(x3} + ß4ln(x4).	(2)
Proizvod (Q) kot odvisna spremenljivka je v modelu merjen s poslovnim prihodkom (v mio sit). Kot pojasnjevalne spremenljivke v modelu pa nastopajo: kapital K (v mio sit), zaposlenost - število zaposlenih (L), cloveški kapital - število dokoncanih let izobraževanja zaposlenih (H) in elektroenergetska infrastruktura, ki je zajeta s transformatorskimi postajami (I). Vmesna poraba kot dodatna pojasnjevalna spremenljivka v produkcijski funkciji s celotnim prihodkom ni posebej specificirana. Pri obsegu infrastrukture, merjene s transformacijskimi postajami, se podobno kot pri številu zaposlenih predpostavljata primerljiva kakovost in zaposlenost posameznih enot uporabe pri dobavi storitve. Vse vrednostne spremenljivke so deflacionirane z indeksom inflacije. (Cloveški kapital izraža strokovno usposobljenost delovne sile, pridobljeno s številom let izobraževanja, medtem ko je elektroenergetska infrastruktura merjena z obsegom transformatorskih postaj, iz katerih se z elektriccno energijo napajajo industrijski odjemalci ali vecje število manjših odjemalcev. V empiriccnem ocenjevanju smo uporabili zapis produkcijske funkcije s produktivnostjo dela (q = Q/L) kot odvisno spremenljivko, ki je
Q = ßox
(1)
pojasnjena z neodvisnimi spremenljivkami kapital na zaposlenega (k = K/L), ččloveški kapital na zaposlenega (H/L) in število transformatorskih postaj na zaposlenega (I/L).
Spečifičnost trga z električno energijo zahteva prilagajanje v or-ganizačiji, managementu in trženju na trgu ter vlaganje v intelektualni kapital. Znanje, izkušnje in razgledanost v trženju električne energije kupčem so temeljna ključna zmožnost za poslovanje, prepoznavnost in ugled podjetja. (Človeški kapital kaže strokovno usposobljenost delovne sile, pridobljeno z izobraževanjem. V strukturi izobraženih prevladujeta iv. in v. stopnja izobrazbe, vse bolj pa se povečuje pomen vi. in vii. stopnje izobrazbe. S svojim znanjem, mo-tivačijo in pripadnostjo podjetju so zaposleni pomemben člen poslovanja, v katerega je treba vlagati in ga razvijati. Zaradi nenehnih sprememb v podjetju in v okolju podjetja so se pojavile zahteve po novem oziroma dodatnem znanju zaposlenih. Podjetje sistematično posveča posebno pozornost stalnemu izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju zaposlenih, kar potrjuje naraščanje deleža treh najvišjih stopenj izobrazbe.
Nabava in prodaja električne energije v maloprodajnem podjetju sta pomemben del metod in organizačije poslovnega pročesa. Ta obsega organizačijo in funkčioniranje organizačijskih enot, ki se ukvarjajo z nabavno-prodajnimi posli in tržnim komuničiranjem, kamor sodijo tudi raziskava in analiza trga, ekonomska propaganda, sklepanje pogodb, fakturiranje prodaje, evidenča prodaje in podobno. Prilagajanje v organizačiji in na trgu kot skupnosti dobaviteljev, od-jemalčev in posrednikov zahteva znanje, izkušnje in razgledanost v trženju električne energije. Za potrebe merjenja prispevka izobraževanja izmerimo stanje človeškega kapitala s povprečnim številom let šolanja na zaposlenega, ki izhaja iz izobraženosti zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe in izobrazbene strukture. Poenostavljen kaza-leč za izračun povprečnega števila let dokončanja šolanja je naslednji:
n
povprečna leta šolanja = J^ wiŠi.	(3)
i=0
Pri tem je:
I -stopnja izobraževanja, izražena v številu let in teče od 0 do n;
Ši - dokončana stopnja izobrazbe, izražena s številom let dokončanega šolanja;
wi - delež zaposlenih z dokončano i-to stopnjo izobrazbe v skupnem številu zaposlenih.
preglednica 1 Produkcijska funkcija: poslovni prihodki na zaposlenega (Q/L)
v letih 1993-2005.
	ln (konst.)	ln (K/L)	ln (H/L)	ln(//L)	AdjJ?2	F
ln(Q/L)	4,019	0,110	4,614		0,906	58,848
	(2,244)	(2,050)	(10,425)			
ln(Q/L)	10,547	0,071	1,922	0,744	0,944	68,538
	(3,886)	(1.625)	(1,881)	(2,794)		
opombe ln - naravni logaritem; v oklepaju je f-statistika. Vse vrednostne spremenljivke so izražene v stalnih cenah.
Povprečno število dokončanih let šolanja na zaposlenega v Elektru Gorenjska se je v zadnjih petnajstih letih povečalo za več kot eno leto z nekaj več kot 11,5 leta v letu 1991 na nekaj več kot 12,8 dokončanega leta šolanja na zaposlenega v letu 2005. Tako definirani človeški kapital izraža strokovno usposobljenost zaposlenih, ki je pridobljena z izobraževanjem.
Stopnjo kapitalske opremljenosti (razvitosti elektroinfrastrukture) izkazujeta prehod z 10- na 20-kilovoltno napetost na srednjenape-tostnem omrežju in vpeljava ekoloških daljnovodov s polizoliranimi vodniki. Prednosti, ki so jih omogočile naložbe v te izboljšave, so predvsem večja zanesljivost ob sneženju in zaledenitvah ter ožji dalj-novodni poseki. Razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV se gradijo v najmodernejši oklopljeni kovinski izvedbi z izolačijo s plinom sf6, ki znižuje stroške obremenitve okolja ter stroške prostora in vzdrževanja. Zahteve po čim krajših prekinitvah dobave električne energije so narekovale avtomatizacijo 20-kilovoltne mreže z vgradnjo daljinsko vodenih stikal, ki omogočajo občutno skrajšanje trajanja breznapetostnega stanja ob napakah v mreži. Vzporedno z avtomatizacijo 20-kilovoltne mreže so se modernizirale in rekonstruirale naprave za vodenje elektroenergetskega sistema po razdelilnih transformatorskih postajah. Zgrajen je bil nov sodoben distribucijski center vodenja s klicnim centrom, ki je povečal učinkovitost in zanesljivost obratovanja elektroenergetskega sistema.
Ocenjena produkcijska funkcija kaže, da povečanje kapitala na zaposlenega za en odstotek povečuje produktivnost dela za okrog 0,1 % (preglednica 1). Povečanje števila dokončanih let šolanja na zaposlenega za en odstotek povečuje produktivnost dela med 1,9 in 4,6%. Iz tega izhaja, da je vlaganje v izobraževanje pomembnejše za povečanje produktivnosti dela kot pa vlaganje v fizični kapital na zaposlenega. Povečanje števila transformatorskih postaj na zaposlenega za en odstotek povečuje produktivnost dela za 0,7%. Produkcijska funkcija potrjuje naraščajoče donose obsega.
Management povpraševanja, učinkovitost in zadovoljstvo uporabnikov
Porast porabe elektricne energije v industriji na Gorenjskem je v statistično znaalni povezavi s povecanjem realnega bruto domačega proizvoda (bdp) v isti regiji (Bojnec in Papler 2006b). Na drugi strani pa zvišanje realne cene elektricne energije za enako skupino industrijskih uporabnikov zmanjšuje povpraševanje, vendar je koeficient direktne cenovne elastičnosti povpraševanja sorazmerno majhen (0,145). Prav tako zvišanje realnih cen elektricne energije za druge industrijske skupine vodi k zmanjšanju povpraševanja po ele-ktricni energiji v industriji.
Na narašcajoccih konkurenccnih trgih je pomembno vedeti, kako so naši kupci zadovoljni z dobavo, upravljanjem, marketingom in drugimi vidiki prodajnega managementa, ki so del dobaviteljeve samo-ocene, kar je kriticcnega pomena za management in tržne odnose z našimi uporabniki. Hsu in Lin (2006) trdita, da gredo trenutne težnje managementa in marketinga proti porabniško-vodenemu, kar je pomembno za strateško in organizacijsko vedenje, ki vkljucuje zunanje in notranje okolje.
Naši viri vzorccenja s pisno anketo, ki je na voljo pri avtorjih, in raziskovalni cilj so uporabniki elektricne energije v industriji. Na podlagi informacij o porabnikovem vedenju in preferencah lahko dobavitelj elektricne energije dolocci odnos s porabniki, da bi lahko izboljšal ucinkovitost prodaje in bolje zadovoljil porabnikove zahteve. Namen managementa in upravljanja prodaje je izboljšati konku-renccne zmožnosti, stroškovno ucinkovitost, kakovost dobave in podobno. Razlicne metode za kreiranje in analizo odnosov s porabniki so prikazane v literaturi. Da bi analizirali nekaj teh vidikov, smo pripravili pisni anketni vprašalnik za raziskavo in izvedli intervjuje med nekaj nakljucno izbranimi uporabniki elektricne energije v industriji na obmoccju Gorenjske. Pisni anketni vprašalnik je bil uporabljen z namenom pridobiti podatke o uccinkovitosti in kakovosti dobave elektricne energije ter zadovoljstvu uporabnikov elektricne energije v industriji, ki jim je elektricno energijo distribuiralo podjetje Elektro Gorenjska. Vprašanja so bila razdeljena na devet tematskih sklopov. V vsakem sklopu je bilo pet možnih odgovorov na podlagi petstopenjske Likertove lestvice, kjer 1 pomeni »sploh ni pomembno«, 5 pa »zelo pomembno«. Dodatno so bila vključena kontrolna vprašanja, da bi s tem pridobili dodatne informacije glede kakovosti storitev in poznavanja uporabe elektricne energije ter glede morebitnih novih storitev na podroccju dobave elektricne energije za industrij-
ske uporabnike. Raziskava je bila izvedena med uporabniki električne energije v segmentu industrije s priključno močjo povezave, večjo od 41 kW, na geografskih območjih, ki jih še vedno pretežno pokriva Elektro Gorenjska. Anketiranje je bilo izvedeno med sredino in končem januarja 2006. 100 pisnih anketnih vprašalnikov je bilo razposlanih po pošti na naslove naključno izbranih uporabnikov električne energije v industriji in 41 pravilno izpolnjenih je bilo poslanih nazaj. Povprečna starost izpolnjevalča vprašalnika je bila 44,6 leta z naslednjo izobrazbeno strukturo: 41,5% je imelo vii. stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali več), 31,7% je imelo vi. stopnjo izobrazbe (visokošolska izobrazba) in 26,8% je imelo v. stopnjo izobrazbe (srednješolskaizobrazba).
Zbrani anketni podatki so bili nato obdelani z multivariatno faktorsko analizo, da bi očenili učinkovitost pri dobavi električne energije in zadovoljstvo uporabnikov (na primer Kačhigan 1991). Mul-tivariatna faktorska analiza za zbrane anketne podatke je bila narejena zato, da bi identifičirali skupne faktorje glede učinkovitosti pri dobavi električne energije in zadovoljstvo uporabnikov z distri-bučijo električne energije v industriji. Da smo to lahko storili, smo analizirali povezavo med spremenljivkami ter iskali skupne točke in faktorje, ki bi lahko pojasnili odzive na analiziranih trgih distribučije električne energije za uporabnike v industriji.
Korelačijska matrika analiziranih tematskih spremenljivk ma-nagementa, marketinga in tehničnih pogojev za dobavo električne energije glede na potrebe, odzive, konkurenčo, zanesljivost, osebje, stroške, kakovost storitev in svetovanje kaže znatno pozitivno linearno povezanost med stroški in porabo (Pearsonov koefičient kore-lačije je 0,755), med porabo in kakovostjo storitev (0,701), potrebami in odzivi (0,592), odzivi in osebjem (0,502), vendar nekaj manjšo povezanost med potrebami in zanesljivostjo (0,499), stroški in kakovostjo storitev (0,488), odzivi in zanesljivostjo (0,478), kakovostjo storitev in svetovanjem (0,466) ter svetovanjem in porabo (0,439). Iz teh korelačijskih koefičientov je težko izpeljati prevladujoče faktorje, ki določajo učinkovitost v dobavi in zadovoljstvu uporabnikov na tem segmentiranem distribučijskem trgu električne energije. Zato smo izvedli multivariatno faktorsko analizo. Ta je potrdila dva pomembna faktorja, ki sta nadalje identifičirana in razčlenjena s petimi metodami: metodo glavnih osi, metodo največje verjetnosti in treh rotačijskih metod največje verjetnosti (pregledniča 2).
Metoda glavnih osi kaže na dve najpomembnejši komponenti, ki obrazložita 59,1% varianče. Prva komponenta obrazloži 30,5% vari-anče. Identifičirana je kot učinkovita dobava z znatnimi utežmi v na-
preglednica 2 Matrika petih razliCnih izloCitvenih metod (2 pomembna faktorja)
	Metoda		Metoda		Rotacijska		Rotacijska	Rotacijska
	glavnih osi		najvecje			metoda	metoda	metoda
			verjetnostia		najvecje		najvecje	najvecje
					verjetnosti s		verjetnosti s	verjetnosti
					Kaiserjevo		Kaiserjevo	Varimax s
					normali-		normali-	Kaiserjevo
						zacijob	zacijo -poševna rotacija	normalizacijo -pravokotna rotacijac
	1	2	1	2	1	2	1 2	1 2
a	0,256	0,812	0,186	0,853	0,193	0,846	0,220 0,852	0,207 0,849
b	0,040	0,843	-0,119	0,742	-0,113	0,746	-0,089 0,743	-0,100 0,744
c	0,030	0,464	0,022	0,399	0,025	0,398	0,038 0,399	0,032 0,398
d	-0,239	0,749	-0,294	0,628	-0,290	0,640	-0,269 0,630	-0,279 0,635
e	0,330	0,591	0,123	0,487	0,127	0,481	0,143 0,486	0,135 0,483
f	0,776	-0,213	0,755	-0,134	0,755	-0,164	0,749 -0,139	0,752 -0,152
g	0,913	-0,147	1,000	0,000	1,000	-0,040	0,999 -0,007	0,999 -0,025
h	0,836	-0,033	0,701	0,098	0,702	0,070	0,705 0,093	0,703 0,081
i	0,616	0,090	0,440	0,122	0,441	0,104	0,444 0,119	0,443 0,111
opombe a - potrebe, b - odziv, c - konkurenca, d - zanesljivost, e - osebje, f - stroški, g - poraba, h - storitve, i - svetovanje; a - potrebnih 6 iteracij, b - rotacija v 2 iteracijah, c -rotacija v 3 iteracijah.
slednjih dejavnikih: poraba (0,913), kakovost storitve (0,836), stroški (0,776) in svetovanje (0,616). Druga komponenta obrazloži 28,6% variance. Identificirana je kot zadovoljstvo uporabnikov z znatnimi utežmi v naslednjih dejavnikih: odziv (0,813), potrebe (0,812), zanesljivost (0,749) in osebje (0,591). Nadalje je druga uporabljena metoda največje verjetnosti še bolj poudarila vpliv teh dveh najpomembnejših skupnih komponent oziroma skupin dejavnikov. Pri prvi skupini dejavnikov za uccinkovito dobavo elektricne energije so najvišje uteži za porabo (1,000), stroške (0,755) in kakovost storitve (0,701). Pri drugi skupini dejavnikov za zadovoljstvo uporabnikov so najvišje uteži za potrebe (0,853), odziv (0,742) in zanesljivost (0,628). Da bi pridobili ccim zanesljivejše ocene, smo uporabili še tri rotacijske metode najvecje verjetnosti: s Kaiserjevo normalizacijo, s Kaiserjevo normalizacijo s poševno rotacijo in Varimax s Kaiserjevo normalizacijo s pravokotno rotacijo. Ocenjeni rezultati so si precej podobni. Znotraj prve skupine dejavnikov uankovite dobave elektricne energije so pomembne uteži za porabo, stroške in kakovost storitve, medtem ko so znotraj druge skupine dejavnikov zadovoljstva uporabnikov pomembne uteži za potrebe, odziv in zanesljivost. Ti rezultati potrjujejo stabilnost pridobljenih rezultatov.
Ucinkovitost dobave elektricne energije za uporabnike v industriji je odvisna od dejavnikov intenzivnosti uporabe energije (poraba, stroški in kakovost storitve). Z vidika uankovitosti managementa in marketinga bi bilo treba izboljšati svetovanje in konkurenccnost. Po drugi strani pa je zadovoljstvo uporabnikov odvisno od potreb, odziva, zanesljivosti in osebja. Med podrocji, ki jim je bilo do zdaj namenjene manj pozornosti, smo opazili premik od tradicionalnega trženja k razvoju elektronske komerciale in poslovnih dejavnosti v internetu kot podrocju za management za izboljšanje učinkovitosti dobave elektricne energije v analiziranem podjetju.
Prikazan je pomen rezultatov statisticcne, regresijske in faktorske analize za poslovne analize in pomocc managerjem pri sprejemanju odlocitev na primeru slovenskega trga distribucije elektricne energije v casu deregulacije in liberalizacije za negospodinjske uporabnike elektricne energije. Na liberaliziranih trgih se je število konkurentov povecalo in regionalni monopol dobavitelja pojema. Vendar je lokalni maloprodajni trg distribucije elektricne energije še vedno zelo skoncentriran. Osredotoali smo se na trg distribucije elektricne energije za industrijo, ki je dereguliran in liberaliziran od leta 2001. Lorenzova krivulja in Ginijev koeficient koncentracije kažeta dokaj visoko koncentracijo ponudnikov elektricne energije na analiziranem regionalnem obmocju in tudi visoko koncentracijo kupcev oziroma uporabnikov elektricne energije v industriji. Vlaganje v izobraževanje zaposlenih in v elektroenergetsko infrastrukturo ter nekoliko manj v kapitalno opremljenost je kljucni dejavnik rasti produktivnosti v analiziranem maloprodajnem elektroenergetskem podjetju. Bolj usposobljen cloveški kapital omogoca uvajanje sodobnih tehnologij, nove organizacijske postopke in spodbuja inovativnost v podjetju. Povpraševanje v industrijskih podjetjih po elektriccni energiji je v pozitivni povezavi z realnim prirastom bdp v regiji in v negativni povezavi z realnimi cenami elektricne energije za industrijo. Deregulacija trga elektricne energije za uporabnike v industriji je povzrocila spremembe v dinamiki konkurence v tem segmentu trga elektricne energije, ki zahteva razlicne pristope v managementu, upravljanju kakovosti storitev, tržni komunikaciji, marketinški strategiji, upravljanju odnosov s porabniki in dobavo elektricne energije za uporabnike v industriji. Multivariatna faktorska analiza je potrdila pomembno vlogo dveh skupin dejavnikov, ki so povezani z uccin-kovitostjo dobave elektricne energije za industrijske uporabnike na eni strani in z zadovoljstvom uporabnikov na drugi strani. Dobljeni
Sklep
rezultati so pomembni za širšo uporabo za management pri upravljanju z dobavo električne energije, marketingom in trženjsko politiko. Kot trdita Nieminen and Takala (2006), je pravočasna dobava znak, da se je podjetje sposobno odzvati na spremembe na trgu ter na trgu ponuditi nove proizvode in skupine proizvodov. V našem maloprodajnem elektrodistribučijskem podjetju so med najpomembnejšimi dejavniki za učinkovito dobavo električne energije za uporabnike v industriji poraba, kakovost storitev, stroški in svetovanje. Zadovoljstvo uporabnikov električne energije v industriji je najbolj odvisno od zadovoljevanja kupčevih potreb in kakovostnih elementov dobave električne energije, vključno z odzivom na pritožbe, povpraševanje in zahteve uporabnikov ter zanesljivim in profesionalnim osebjem pri dobavi. Porabnikove preferenče, ki se spreminjajo, so pomembne za management pri organiziranju, upravljanju in trženju na vse bolj konkurenčnih trgih distribučije električne energije. Stroški za porabo električne energije so vhodni stroški za industrijska podjetja. Zato ti uporabniki električne energije pričakujejo večjo fleksibilnost dobaviteljev električne energije z dodatnimi upravljalnimi, tržnimi in tehničnimi nasveti za račionalizačijo v dobavi in porabi električne energije v industriji.
Literatura
Bojneč, Š., in D. Papler. 2005. Deregulation of elečtričity distribution market in Slovenia. V Managing the process of globalisation in new and upcoming eu members: proceedings of the 6th international conference of the Faculty of Management Koper, University of Primorska, 315-325. Koper: Fačulty of Management.
Bojneč, Š., in D. Papler. 2006a. Does market liberalization lead to priče dečlines? The čase of Slovenian elečtričity distribution markets. V An enterprise odyssey: integration or disintegration, 63-75. Zagreb: Fačulty of Ečonomičs and Business.
Bojneč, Š., in D. Papler. 2006b. Dynamičs of čompetition and business performanče in the elečtričity market for industry in Slovenia. V Advancing business and management in knowledge-based society: proceedings of the 7th international conference of the Faculty of Management Koper, University of Primorska, 449-457. Koper: Fačulty of Management.
Dručker, P. 1973. Management. New York: Harper & Row.
Eydeland, A., in K. Wolynieč. 2003. Energy and power risk management: new developments in modeling, pricing, and hedging. New York: Wiley.
Green, R. 2003. Retail čompetition and elečtričity čontračts. Predavanje na konferenči cired 2003, Barčelona, 12.-15. maj.
Hsu, L.-L., in T.-M. Lin. 2006. The longitudinal literature review on the interačtion between manufačturing and marketing: a multidimensi-
onal content analysis. Infernafional Journal of Managemenf and En-ferprise Developmenf 3 (1/2): 114-146.
Kachigan, S. K. 1991. Mulfivariafe sfafisfical analysis: a concepfual infro-ducfion. 2. izd. New York: Radius.
Nillesen, P., H. L. Pollitt in G. Michael 2005. The consequences for consumer welfare of the 2001-2003 electricity distribution price review in the Netherlands. Predavanje na konferenci cired 2005, Torino, 6.-9. junij.
Nieminen, P., in J. Takala. 2006. Achieving better on-time-delivery per-formanče with the help of internal dependenčies in the produčtion. Infernafional Journal of Managemenf and Enferprise Developmenf 3 (1/2): 181-190.
Philipson, L. W., in H. Lee. 1998. Undersfanding elecfric ufilifies and de-regulafion. New York: Dekker.
Ressinger, H. R., in L. Akbrecht. 1999. Electricity market liberalisation and demand side management in the eu: recommendations for Slovenia. V Power engineering, ur. J. Voršič. Maribor: University of Maribor.
Shahidehpour, M., H. Yamin in Z. Li. 2002. Markef operafions in elecfric power sysfems: forecasfing, scheduling, and risk managemenf. New York: Wiley.
Stoft, S. 2002. Power sysfem economics: designing markefs for elecfricity. New York: Wiley.
Takala, J., A. Bhufhai in K. Phusavat. 2006. Proposed verification method for the content suitability of the customer satisfaction survey. Indusfrial Managemenf & Dafa Sysfems 106 (6): 841-854.
Vokurka, R. J., in G. M. Zank. 2006. A systematic approach to supplier improvement. Infernafional Journal of Managemenf and Enferprise Developmenf 3 (1/2): 85-97.
Abstracts
Organizational Learning Process in Slovenian, Croatian, and Malaysian Companies
Vlado Dimovski, Miha Škerlavaj, Mok Kimman, and Tomislav Hernaus
In our contribution we aim to test differences in the way companies learn in Slovenia, Croatia, and Malaysia. We used the Organizational learning measurement instrument developed and tested by Dimovski (1994), Škerlavaj (2003), Dimovski and Škerlavaj (2005). It employs three measurement variables (Information acquisition, Information interpretation, and Behavioural and cognitive changes) as well as 38 items (presented in the paper) to measure the Organizational learning construct. In autumn 2005, data from 203 Slovenian, 202 Croatian, and 300 Malaysian companies were gathered. Results indicate that companies in all three countries under scrutiny are closest in terms of behavioural and cognitive changes, meaning that globalization and other challenges of the modern business environment demand all of them to change and adapt quickly. However, the ways they are coping with those challenges are different. Generally speaking, there are more similarities than dissimilarities between Slovenia and Croatia, while this is not the case when comparing both countries to Malaysia. When acquiring information, Slovenian and Croatian companies rely more on internal sources (own employees, past decisions, etc.), while Malaysian companies tend to rely more on external sources and more often have employees dedicated to searching for external information. When trying to interpret the information acquired, Slovenian and Croatian companies rely more on personal contacts, informal team meetings, and believe that information given to subordinates must be simple and concise, while Malaysian companies tend to use more formal collective decision-making and written communication to understand the meaning of information.
Key words: organizational learning, information acquisition, information interpretation, behavioural and cognitive changes, Slovenia, Croatia, Malaysia
The Importance of Management in the Deregulated Retail Electricity Distribution Market in Slovenia
Drago Papler and Štefan Bojnec
This paper underlines the importance of management in the deregulated retail electricity distribution market, entrepreneurship and business behaviours toward consumers' satisfaction with quality of services. The coefficients of concentration indicate a high concentration
of electricity suppliers and users in the deregulated electricity retail market for industry. The production function reveals the importance of education and electricity infrastructure, and to a lesser extent of capital intensity, in labour productivity growth in the retail electricity distribution enterprise. Electricity demand in industry is determined positively by real income growth and negatively by real electricity price increases. Multivariate factor analysis confirms two main common components of efficient retail electricity supply and satisfaction of consumers in industry. In the first group of factors of efficient retail electricity supply the highest weights are for consumption, quality of services, expenses and advice. In the second group of factors of consumers' satisfaction the highest weights are for response, needs, reliability and personnel. The impacts of changes in the dynamics of competition in the deregulated retail electricity market on management and organisational behaviours are found significant for quality of services, marketing and marketing strategies, supply-chain and customer relationship management.
Key words: electricity market, management, market structure, productivity, demand, factor analysis
The Role of Financial Constraints on Foreign Markets
Crt Kostevc
Recent research on the role of foreign activities and their impact on firm characteristics has, with few exceptions, confirmed the existence of persistently large differences between exporters and non-exporters in terms of size, investments, innovative activity etc. In spite of the mounting evidence on the advantages of exporters over firms focused solely on their domestic markets, the source of these differences is yet to be explained. The present contribution attempts to analyze the role of financial constraints as one of the factors determining which firms will export and which will not. Through a survey of the existing literature, the role of financial constraints that limit foreign market access to only a subset of the firms, will be revealed. It is shown that financial constraints - even when other factors are explicitly considered (such as firm size, productivity, capital intensity,...) - to a large extent determine the firms that will be able to enter into foreign markets, and also mean that financially constrained firms end up exporting less frequently and in smaller quantities than could otherwise be expected. Key words: firm heterogenity, exports, productivity, financial constraints
Financing Entrepreneurial Networks with Risk Capital
Lidija Robnik
The future of entrepreneurship, its efficiency and possibilities for further development, are all conditioned by international global competi-