Na kopnem in na morju. Kar se tiSe avstro-o.grskih C e t., lahko rečemo, da so imele dosedaj, razun zmagovite bitko med Sabacem in Valjevim, s sovražnikom le inanjše ali večje praske. To velja za bojišče proti Srbom kakor tudi za bojišča proti Crnogoroem, Rusom in na morju, Na jugu proti Srbom ia Crnogorcem po izjavi uradnih perofiil za bližnji 5as sploh ni pričakovat: odločilnega nastopa. Vsa pozornost se obraSa na avstrijsko-rusko bojršče. Ta,m se razpostavljajo seda; naše in ruske eete. Kje in kako, to je seveda tajnn. Zato pa nam tudi ni magoče nič gotovega povedati, kedaj približno je pričakovati prvega večjega spoptida med nami in Rusi, N e m e i imajo na zapadnem bojišeu proti B e igijoem in Francozom velike uspehe. Zaka.j so tam trčile vojne čete tako hitro druga ob drugo? Vsaka država skrbi, da je bojišče na tujih tleh, ne na domačih, Zaio so Francozi in Neraci hiteli s svojimi armadami proti skupni meji, da zanesejo grozovitosti vojske na druga tla. Neraci so imeli srečo. Francozi so se morali umikati. Vojska so odigrava že na belgijskih in francoskih tleh. Ako bo šlo tako naprej, bodo Nemci kmalu Francozom narekovali v Parizu — mirovne pogoje. Belgija pa fco bržkone izgi;nla iz zemljevida, postala bo nemška pokrajina. Ker so morali Neraci pretežno vecino svojih e<jt vreči proti Belgijcem inFrancozom, zato tudinavzhodni meji proti R u s o m ne nastopajo z napadi, v.rr,pak se branifo. A to se dogaja z junaštvom in velikimi uspehi. Ob .južni meji so že prodrli Nemci v rusko zemljo, na severni raeji pa so Rusi na nemških tleh in ne-mške 6ete se trudijo, da jih kmalu poženejo 6ez mejo, N a raorju smo doživeli s'cer posamezne dogodljaje, kakor krasno zadržanje a-vstrijske .,Zenle", drzne pohode nemšldh križark ,,Goeben" in ,,Breslati:'. a do prave morske b'tke še ni nik.ier prišlo, niti v Sredozemskem morju1 raed nami in Angleži ter Frarcozi, niti na severu raed Nemci in Angleži. Avstrijsko=srbsko bojišce. Zmaga pri Višegrad—Rudo Sarajevo, dne 23. avgusta. (Uradno.) Semkaj došli ranjenci poročajo, da so se boji pri Višegrad—Rudo (o katerih smo že v ponedeljkovi ,,Straži" kratko poročali), vršili z vso srditostjo in trdovratnostjo. Boji so se kcmčali za avstrijske čete naravnost zmagoslavno, Naši oddelki so se borili junaško in z brezprimerno hrabrostjo. V riokern j a r k u1 se je našlo po končani bitki 500 m r t v i h Si r b o v. Že iz tega se sklepa, da so bile lzgube na srbski strani izredno velike. Da je tudi na naši strani mnogo mrtvih in ranjenih, pa je pripisovati dejstvu, da so se naši vojaki vrgii v najhujšem ogn]u na sovražnika ter so predrzno, ne meneč se za ploh.i smrtonosnih' krogel, prodirali nevzdržno proti sovražnim vrstam. Castniki, ki so poveljevali tem 5etam, zatrjujejo, da naše vojake, ko so imeli Srbe pred se•boj, niso mogli zadržati in da jim je naskok (juriš) z gollm bajonetam bil najljubši način bojevanja. Podrobnostl o osvoiitvi Saliaca. Graski ,,Tagespošti" poroča dopisnik iz Buflimpešte: Eden izmed vojakov, ki je bil ranjen pri zavzetju Sabaca in ki so ga prepeljali semkaj, pripovoduje: Taborili smo 10 dni na obrežju Save pri Kienaku. Semtertja se je slišal kak strel predstraž. V torek, dne 11. avgusta ponoči ob 11, uri začeli so naši pijonirji z delom. Med neprestanim ognjem našc artilerije smo v 200 čolnih prekoračili Savo, Srbi so nas že več dni prej obstreljevali s šrapneli, a nam niso povzrofiili nobene škode. Jaz sem bil 1 km za Sa- bacem in sem čakal na prevoz. Prav dobro sem vi¦del, kako so naši streli zapalili carinsko poslop-e. Pod peklenskim ognjem naše artilerije so se morali Srbi jadrno umakniti iz Sabaca, Ko smo vkorakali v mesto, nismo videli nobenega eloveka. Razvili smo naše zastave. Na trdnjavi je vikrala bela zastava. Po clveuri;em boju je bil Sabao v našili rokah. V mestu smo našli mnogo vina, čokolade in živil. V sredo dopoldne smo rned zvoki Rakoczyjeve koraeniee odkorakali iz Šabaca. Prehodili smo kakih 10 kin v smeri proti Belgradu, ko nas je napadla ena srbska divizija. Po polurnem boju smo tudi to pogna- 11 v beg. Ta napad je bil mogoč samo vsled izdaje. ker smo obdali Sabac takoj po zavzetju z bodečim žieami in Srbl so nas mogli napasti samo tam, kjer smo pustili odprtino. Tega boja se je udeležilo tudi prebivalstvo. Nekega ogrskega vojaka je napadel neki Srb tako nepričakovano, da ni mogel rabiti puške. Moža sta se sprijela, Srb je padel in ogrski vojak mu je pregrizni^ gf.lo.. . Vstaški četniki tvorijo predstraže srbski armadL Poslužujejo se večinoma bomb. Neki drugi vojak pripoveduje: V' torek po noei so najprej prekoraCili reko pijonirji, njim je sledila pehota pod zaščito artilerije, V jutranjih urah je bil Sabac osvojen. Vojaki so povsod razvili ogrske zastave. Kakili 12 ur kasneje nas je napadla cela srbska divizija. Po kratkem ognju se je zaičel bajonetni boj. Na naši strani je bilo več ranjenoev, Srbi pa so imeli veliko večje izgube. V noči od srede na četrtek je vznemirjal naše predstraže neki degak. Prijeli smo ga in obesili, Dtroci, starci in ženske streljajo na naše čete. Pri napadu srbske divizije je naša artilerijn razrušila ve5 liiš v Sabacu. In zopet drugi vojak pripoveduje: V sredo rano zjutraj, dne 12, t. m., je dobil naš polk ukaz, naj prekoraži Savo, Po oddelkih smo stopili v colne. Sredi reke je jela padati na nas toča krogel. Srbi so tako slabo streljaiii, da sta bila na naši strani samo dva vojaka lahko ranjena, Na srbskem obrežju smo jeli že streljati, na kar snio Srbe z bajoneti vrgli iz njihovih postojank, V tem boju mož proti rnožu sem bil tudi jaz ranjen* Ko je ves naš polk prekoračil reko in zavzel višine, so pijonirji napravili most. Nato je prešel reko še drugi polk, za njira tretji, nazadnje pa artilerija in konjenica. Na kraju, kjer so rai povezali rano, sem slišal, da je bil Sabac zavzet. Naše vojaštvo tam doli je prav dobre voljo. Kar nas je ranjenih, kar koprnimo po novih bojih ia komaj čakamo na trenotek, ko se bomo laliko vrnili v bojno vrsto. Bošnjaki v boju za Sabac. Budimpešta, dne 24. avgusta. Poveljnik nekega bosanskega bataljona, ki je bil v boju pri Sabacu hudo ranjen, pripoveduje: ,,Naši vojaki so se borili proti Srbom z neverjetnim ]unaštvom. Bošnjaki so se zelo stfdito borili, šli so v boj s smelostjo in se niso ozirali na nobene opomine. Pri Sabacu si je priborila liašaarmada odlofiiluo zmago. Boj je bil silno vroč. Boriti smo se morali zoper veliko srbsko premočt Srbija je poslala v severni srbski kot posebno veliko število vojaštva. Bosanski Hrvatje so v bojih za Sabao pokazali, da so res pravi junaki." Kako smo zavzell Loznlco. O zavzetju Loznice je dobil ,,Slovenec" sledečc poroSilo: Srbsko obrežje Drine je gorato, kar posebno dobfo služi 'Srbom. Srbske 'čete so imele izborne postojanke in utrdbe na višinah, od koder so z lahkoto streljale na nas. Naše poljske in težkie havbicc so se postavile na avstrijsko stran Drine, artilerijain pehota pa je bila pripravljena za preliod Sez Drino. V no6i 12, avgusta okoli polnoči je prieela naša artilerija streljati na srbske utrdbe, pijonirji so pa pričeli delati most čez Drino. Artilerija je izborno šftitila pijonirje, tako, da je bilo pri gradnji mostu naših samo 14 ranjenili, 2 pa mrtva. Srbski topovi so streIjali na nas, pa se je takoj videlo, da so že izrabljeni in da nimajo prvovrstnega streliva. Neštevilno šrapnel ni razpocilo; kaj to pomeni, razume lahko le tisti, ki ve, da ima vsaka šrapnela 480 krogel. Naši topovi so novi, strelivo prvovrstno in tako je bilo mogoSe, da je prehod čez Drino in zavzetje Loznice trajalo samo 7 ur. Strašne srbske surovosti Slov.enski ranjenec, poročnik Pavel Cvenkel v Ljubljani, pripoveduje: Pred vsem smo imeli krvav, posel s srbskimi komitaši; to so prave divje, necloveške druhali, pred katerih krutostjo bi se celo Hunci zgražali, Komitaši so civilno oblečeni, oboroženi s starimi rnskimi puškami, ki streljajo svinčene krogle, nekoliko debelejše kot palec; nekako take so, kakoršne so izstreljavale naše stare Wemdlnove puške^. Pojavijo se na kakem mestu v malem ali večjem številu, da na ta način vznemirjajo in ustavljajo napredovanje naše vojske. Na odprtem vojnem polju si ne upajo stopiti pred svojega sovražnika, marveč se umikajo pred našo vojsko v visoke gore, kjer imajo zgrajene že od smrti našega prestolonaslednika in rajne vojvodinje Hohenberg dobro utrjene utrdbe, ki so napravljene celo iz betona. Skriti so tako, da gledajo le puške iz utrdb., Sovražnika, in njegovih postojank ni mogo5e drugače prepoditi, kakor z junaškini jurišem.. Boj ž njimi otežuje gosto gnnovje in edina poljska rastlina, koruza, Komitašem pomaga vse: staro in mlado, žene in otroci. V obraz so nam prijazni, njih hinavščiua in zahrbtnost gresta celo tako daleč, da kličejo ,,Zivio!" našemu cesarju, zahrbtno pa škrtajo z zobmi, nas koljejo in mečejo bombe. Tiste ročne bombe, ki so podobne našim elektriSnim žarnicam, mefiejo po največ ženske in komitaši. Z eno besedo: Srb ie neodkritosrčen, ziahrbten; njegova nekdanja hrabrost se pač pokaže- najbolj v krutost1, ki jo kažejo na naših vojakih. Nekemu praporščaku Jelačičevega 79. pešpolka, so Srbi prerezali trebuh, pustili v trebuhu zasajen bajonet, iztaknili mu oči in položili mu v očesni votlini malo kamenje. Nekomu drugemu našemu vojaku-artileristu so iztaknili o5I, odrezali mu nos in jezik ter ga tako or.ečastili, kakpr to ni čuti in čitati o divjaklh. S sovražnikom je tak boj, 6e je v premoči, težak, a naši junaki se ga nič ne strašijo. Ce pa sovražnik vidi, da so sile enake, pa beži, kar more in gleda samo, da reši topove in strojne puške; pusti pa ležati cele zaboje municije. ,,Jugoslovan. korešpondenca" poro^a izZemuna, da so Srbi v bojih za Sabac in Valjevo streljali tudi na zdravniko Rudečega križa, ko so obvezovali ranjenoe. Na skupine bolniških strežnikov in ranjencev je civilno prebivalstvo streljalo iz zasede, zlasti ženske. iSrbski vojaki so se delali težko ranjene, ko se je pa usmiljeni zdravnik sklonil nad nje, so ga napadli. Tako je storil tudi neki srbski nevojak v Sabacu, ko so ga našli navidezno težko ranjenega na tleh. Ko je pa prišel k njemu neki avstrijski zdravnik, ga je Srb z nožem zalxxlel v roko. Srba so na mestu ustrelili. Drugod so srbskeženske in otroci pl&nili mrtve vojake; toda tudi srbski voiaki so svoiim lastnim padlim tovarišem pobrali vse vrednosti in ob- leko. Nekaj takih roparjev so zasačili in jih takoj usfrel'li. Naši vojaki morajo biti pri prenočevanju v srbskih hišah zelo previdni, ker jih hišni gospodarii po noči mnogokrat iz zasade napadejo. Neko žeosko so zasačili, ko je hotela zažigati hišo, v kateri so spali naši vojaki, in jo ustrelili. Srbi se tudi poslužujeio zvijačc, da dvignejo bele zastave, ko pa se naši približajo, pa začrio streljati. Iz Zagreba poro&ajo: Vsi ranjenci poročajo o nečlovečnosti srbskega prebivalstva, ki prosi najpreje za milost, potem pa napade naše četo iz zapetlo. Naše 6ete zsto srbskerau prebivalstvu nič veS ne verjamejo ter nastopajo z na.ivečjo strogostjo proti krivcem. Va ne samo civilno prebivalstvo, marvefi tudi srbsko vo]aš-tvo» vrši največje grozovitost:. Srbi ne spoštuje.io Rudečega križa, v njih vrstah se bojujejo tudi četaši, kar je sklepati iz tega, da je bilo nekaj našJi vojakov ranjenih od svinčenk, ki so bile izstreljene iz starih pušk, kakoršne uporabljajo navadno čeiaši. Drugo poročilo iz Zagreba pravi: Srbi se branijo brezu-pno in uporr.o, vsi brez razlike, ne samo moški, temveč tudi ženske, Streljali so na naše vojake tudi mošlci in ženski otroci ter tudi neka 701etaa starka. Zato tudi našl vojaki niso nikomur prizanašali,v braneč svoje življenje. Iz Budimpešte poročajo ranjenci o bojih okoli Sabaca: Izgube so bile via obeli straneh3 a Srbov je padlo več kakor našili. Mnogi srbski četaši so popadali na tla, kakor da bi biii padli in bili rartvi, a ko so jih naši pust;li, so sevzravnali in stroljali na nje.Tudi srbski civilisti so oboroženi. 10- do 201etni dečki so tudi streljali. Neki 701et d starec, ki je bil vjet, je izjavil, da je brez orožja, a odprl je okno in ustrelil nekega našega častnika v nogo. Ko nas je napadla srbska divizija, je pričela streljati naša artilerija, ki je porušila v Šabacu veliko liiš. 0 postopaiijir srbskih oetašev se še poroča: 0 priliki zavzetja Šabaca smo zapazili nekega srbskega popa, ki je stal s križem v roki pred mnogobrojuo deco. Ceprav našivoiaki niti raislili niso na kake sovražnosti proti tej deci, je pričel pop kričati: Cuvajte deco! Nekateri vojaki so se začudili postopanju popa in se ustavili. Ta hip je pa izvlekel pop bombo in jo vrgel med naše vojake. Dokazalo se je, da je bil to nek srbski 6etaš, preoblečen v popa. Ustrelili so ga na mestu. Cetaši so od vseh. strani streljali na na.s. Neki ranjeni poročnik pripoveduj©: Značilno je, da Srbi ne prizanašajo tudi Rudečemu križu. Dokazano je, da so ranili Srbi več polkovnib. zdravnikov, Neki ranjeni četaš je šel v svoji krutosti tako dalefi, da j-c streljal na nekega zdravnika v hipu, ko se je ta sldnnil k njemu, hotefi ga obvezatl. Zdravnik je pravočasno potegnil revolver in četaša ustrelil. Avstrijsko-rnsko bojišče. Trije bataljoni proti šestim polkom. Dunaj, dr.e 24. avgusta. (Uradno,) Rar.jenoi iz vseh avstrijskih narodov pripovedujejo o j u n a Š k i h 6 i n i li, ki se vrši.jo na bojiščih. Z veseljem naglašajo ranjenci, da ko ozdravijo, pojdejo zopet na bojišče, Nek ranjenec ,je pripovedoval, da so v nekem boju na Rusko-Poljskern stali 3 avstrijski bataljoni nasproti 6. ruskim rcgimentom in 2 regimentoma artilerije. Dasiravno v veliki manjšini, vendar so naši vzdržali od 11. ure dopoldne do 6. ure zvečer vkljub hudemu ognju v svojih postojankah. Sovražnik je bil v zavarovanih postojankah, od koder ,je sipal smrtonosni ogenj proti našim vrstam. Naše čete pa se ognja niso ustrašile in so konfino sovražnika, ki je bil mnogo številneiši, po hudem boju pregnale iz njegovih utrjenih postojank. Rusi so imeli v tem boju zelo velike izgube. Ko so dobile naše čete ojačenja, so zasledovale sovražnika in ga zopet zapodile v beg. Rusi napadli avstrijske ranjence. Vojni poročevalec graške ,,Tagespošte" poroSa z dne 24. avgusta z bojnega polja: Pri Kamionka-Stmmilova ob gališki meji blizu Lvova je okrog 4000 mož broječa kozaška divizija napadla avstrijsko četo, ki je spremljala večje število ranjencev. Maloštevilni oddelek, ki je štel samo 100 mož trena in 70 mož 6rnovojnikov je pod poveljstvom stotnika Gebauerja zadrževal sovražnika celih 6 ux, Boj je bil izredno krvav. Na avstrijski strani jo bilo mrtvih 26 mož, ranjenih pa 28, ki so se udeležili boja. Ilzgube sovražnika so bile še mnogo yečje. Rusi so izgubili nič manj kot 8 ftaslnikov. Opoldno se je navalil zoper naže če drug niski kavalorijski polk; naša 6eta se je nahajala v niučaem položaju. A tudi naSi so dobili znatno ojačeiije. D-asiravno v veliki manjšini zoper ruske kozake, so Avstrijci impadli Ruse in junaštvu i;aših vrlih mož se jo posrečilo, da je bil sovražnik tepen in je moral bežati. Pri Turynki so naše malošteviine čete zopet odbile sovražno brigado. Ruski brigadni poveljrJk je padel v boju. Ruski general \Vano\vsky jo b 1 liuilo raiijcn ia vjet. Prcpol.all so ga v Lvov, kjer pa jo kmalu ro opomcij i:iml. Kostilca tio lioiognill. Krakov, d^o ?.[. avcusta. Poročali snio žc o bo.ih pii Novosielici ob gališki ine.;i, kjer so ..ažo fco prctokli teden v večdnevi:ili bojili premagale Ruse. i'oro5evalec nekega pol]skega 1 tt:i poroea, kako so liaši vojaki poteg.iiL ruske kozake. Na neki planoti, kjer je stala kopa sena, so po noči napravili naši možeiz senater so jih po vrsti postavili na planoita. Vsakemu so dali na glavo voiaško fiepico. Napravili so več stotin takih ..vojakov". Ob jutranji zori so se vojaki poskrili v bližnji gozd. Ko so kozaki opazili ,,sovražno 6eto" na planoti, so začeli z vso silo sireljati proti njej in prodirati. Ko so prišli kozaki že precej blizu, so se naše čete navalile na kozake ter so jih do polovice pobile, Mnogo kozakov je bilo vjetih, le raalo število se jih je z begom rešilo. 12 Avstrijcev zapodi cel kozaški eskadrou v faeg. Poljski list ,,Dzienik Ciesziuski" poroča iz vzhodne Galicije: Patrulja avstrijskih ulancev, ki je šfela Sčuno 12 raož in 1 častnika, je zapodila cel eskadron ruskih kozakov v beg. Ko je bil boj konfcan, se je še-le videlo, da se je mala avstrijska četica branila proti veliki premoči. Rusi so izgubili 6 mož ui 5 konj. Ruski častnik iskrit na drevesu. Lvov, dne 24. avgnsta. Ob bukovinski meji so trčili avstrijski huzarji na neko močnejšo rusko četo. Poveljnik ruskega oddelka je bil skrit na nekem nizkem, košatem drevesu, od koder je dajal povelja. Huzarji so naskočili sovražiio postojanko in so pognali Ruse v beg. Sovražni poveljnik pa ni mogel več splezati z drevesa. Nek visok huzarski ritmojster je v liipu, ko je hotel streljati na ritmojstra, skritemu Rusu s sabljo presekal prsa, da se je zvrnil z drevesa. Bojni plen. • Lvov, dne 23. avgusta. (Uradno.) Ob 5. uri popoldne so pripeljali večje število ruskili vjetnikov, med njimi je bilo 20 6asti;ikov in 300 kozakov, Ž njlnai vred so pripeljali 6 ruskiii strojuili pušk, 6 poljskih kuliinj, mnogo vozov, sodel, pušk, orodja itd. Vsa ta zmagoslavna znamenja so naši zaplenill v boju pri Turynki. Vjeta ruska go,;erala Wanowsky in Ivanov sta vsled težkih iau umria, Peikovnik pl. Holzliausen ni b!l iz aau^vle ustrcljen. Danaj, dno 2-1. avgusto. (Uradiio.) Prvct.-o se jo pcroftalo, da jc b 1 polkoviik dimaiskcga polka »ua^čmajstiov" iz zasede ustvcLen. Uradno se sodaj poroča, da je poikovr.ik lloiziiausen padel v boju zoper sovražnika. Ko sta 2 bataljona njegovega polka prekoračila mc;o, iu je napadla sovražna infanterija,. Polkovnik jc Ktopil v prvc vrste, da bi voclil svoje vojake v boj. Ko _;o 'v/.dsii polkovnik svoje povelje, ga je zadela krogla v prsa lor je padel mrtev na tla. nDaj6ma.istrom" so jo potcm [¦osrocilo, pognati sovražnika v beg. Zmaguioči pollc je maščeval smrt svojega polknvnika s lcni, da jo zaplenil mnogo ])ušk in vee topov. Na srbski strani je biln mnogo mrtvih in ranjeni'1. Na moriii. J9 Naša pogumna ,,Zenta Pogum naše križarkc ,,Zo::to" nasproti francoski premoči je vzbudil vsopovsoli najvc5,'o navdnžunje in občudovanje. S svojim vrlim nastopoin si jo priborila ,,Zenta" vsa avstrijska srca. Avstrijci smo itak zaljubljeni v svojo inornarico, že od kar eitarao in sliširao o njenih junaštvih iz TegetthoHovin časov toda ,,Zenta" bo le povečala ljubezen do naše izborne mornarice. Skraja smo izvedeli za usodo ,,Zente" le iz izvenavstrijskih časnikov, sedaj dobimo tudi uradna poročila. Moštvo ,,Zcnte" v Crni gori. (Uradno.) Iz Cetinja se nam poroča, da se je avstrijska ladja ,,Zenta" v boju s francoskim brodovjem potopila, a da se je rešilo na črnogorska tla 14 častnikov in 170 mož, med njimi 50 ranjenoev. Imena onih, ki so se rešili, se bodo kmalu objavila. Vsa porofiila iz\enavstrijskih listov o drugihizgubah v n a š i in o r n a r i c i , ki bi nas zadele v Jadranskem morju, so popolnoma neresniSna, ProM SOkrat inočneišcmu nasprotnika. (Uradno.) K zgorajšnjemu poročilu se še pri- stavlja: Polna Tegetthoffovega duha, si je drznila ta orehova bioina '^ustiti na OuKx"tetn morju v boj s 50krat mofinejtir.i sovražnikom (Irancoskih ladij je bilo 12—16), Ceprav si je bila svesta, da je njena usoda na dnu raorja, vendar je šla v boj, da se r.aredi sovražniku kolikor mogoče veliko škode. To se je mali križarki in njeni hrabri posadki tudi očividno posree:io. Francoske ladje zadobile so škodo, ki se ne da niti približno ugotoviti. Pozdrav wZenti". Pul.ski 1 st ,,Polaer Tagblatt" poje v vznešenih besedah juiiaški ^Zenti" zmagospeve avstrijskih morrarjev: Vrla ,,Zenta"! Visoko je vihrala tvoja zastava, ko te je zadel sr»vražni udarec. Cesar ni rešil sovražnik sam, stoji še sedaj v morskih globoeir.ah okoli rudeeo-belo-ru,deče zastave na straži, za sedanje in prihodnje čase. Dala si vzgled neprimernemu junaštvu, ki navdaja avstro-ogrsko mornarico. Njena zgodovina bo pripovedovala o tebi, o tvojem poveljnlku, častništvu in moštvu in te iniela v visokih čislih. Nisi se vzgledovala iia slabotnera udajanju admiralov in povel.jnikov na Daljnem Vzhodu, ki so sedaj naši sovražniki, arapak preveval te je staroavstrijski duh, ki služi svojemu cesarju in kralju — do smrti, Slava ti, ,,Zenta", slava tvojim junakom! Mašfievati se morarao za-te in maščevali se bomo, to ti obetarao vsi, mladi in stari, ki služimo ]>od rdseo-belo-rdečo zastavo. * * Pomorskl spopadi v Severnem inorja. Rim, dne 19. avgusta. Uradno se poroča iz Londona, da so se v Sev. morju spopadle nemške i;i angleške pntruljne ladje, ne da bi kdo imel kake izgube. To poročilo je zelo suhoparno, Ile porve nam ne; dneva, kedaj so se vršiii snopacii, ne imen, katere ladje so se spopadov udcležile, Tudi, da bi si medsebojr:o res m bile naredile nobeue škode, je malo verjetno, kajt' sicer se pravzaprav ne more govoriti o spopadu. Turško brodovje. v Crnem morju. Turška vladanamerava svoje brodovje, med katero sta uvrščeni nemški križarki ,,Goeben" (sedaj Yavaz Sultan) in ,,Breslau" (sedaj Midilli), poslati v Crno morje, da tamkaj križari. Ruska vlada je nato naznanila, da bo s t r e 1 j a 1 a na vsako ladjo, ki se ne bo pokorila navodilom ruskoga brotlovja v Crnem morju. Pogovor raed obema vladama ni zelo prijazen. Dve ruski vojui ladji ponesrefiili. Potaiki, ki priliajajo iz Rusije, pripovedujejo» da s(a ruski križarki ,,Petropawlowsk" in ,,Rjurik" zadeli pri Revalu (ob vhodu v Fiaski zaliv) na morske mine. ,,Rjurik" se je takoj potopila, ,,Petropavlovsk" pa je dobila veliko luknjo in je le s sprednjim. delom pod vodo. MZepi)elin" preiskuje angleško ol>al. Po noči od 19. na 20, avgusta so zagledali Angleži ob izlivu reke Tliemse v Severno morje nemški zrakoplov ,,Zcppelin". Drugo jutro je nastalo vsled t©ga v Londonu splošno razbarjenjo. Zrakoplov .je plaval v izredni viso&ini, da ^a krogle iz dveh topov niso mogle doseči. Potem se je ,,Zeppelin" spustil nižjo iii je s svojimi metalci luči preiskal obal. Vsled tega so Angleži alarmirali celo kasarno. Naenkrat se je vsipal sovražni ogenj proti nemški zračni ladji, ki pa se ni menila za take ljubeznjive pozdrave iz nižav. M;rno je šla svojo pot, na gotovem mestuvrgla 3bombe, potem pa izginila zopet visoko v zraku. Predno je odplula, si je ogledala še natančno angleško brodovjp. O nprliljni usodi ,,Zeppelina" ni poročil. Nevtraliteta. Nevtralna a'i ncpristranska je ona država, ki' no pcmaga i obern vo'sku.:o5i se državi v nobenem ovAni. Pravznprav bi ! ila lorej mmrofia le popolna ne{>ristr:uiost ali nevtralitota. Ali tcruu ni tako. Pozrntt* mo vefi načinov rc\t;-al.'tote, in sker: blagoaotuo« prostnvolino m oboroSo.io, dalje delno in c©lotno. Bla^oliotaa liofo pomagali oai vo.;sLujo6i se državi in j» luroj v nasprotju z brstvom neviralitete. Nevtraliteta nioro biti tadi rcpvostivoljna, vslod državnih dogpvoi-ov, v te:n shiCaju govorimo o nevt;\ilizaciji katero dr/ave. Tako je nevtralizirana Svica (po pariškaia dogovorn iz 1. 1815.), Belgja (po londonski pogodbi 7. 1. 183!), Luxemburg (po loidonski pogodbi iz leta 1S67), država Kongo (po bcrolir.skih dogovoritl iz 1, 1885), Joaski otoki (po dogovoru iz 1.1S03), dalje okraja Chablais iri Fnncigruv na Savoiskem (po dunajskem dogovoru) ii Sue.ški prckop (po carigrajskem dogovoru iz I. 188S). — Oboro/oao nevtralnost pa iinoiuro ono, kndar hoče varovati katera država svojo nevtraliteto tiidi z orožjom in se v ta namen tudi oboroži. NatanCno 5o niso (Io1o5ene dolžnosti in pravic& nevlrnlnih držav. V splošnem pa veljaio te določbe: Dolžnosti nevtralnih držav: 1. Nevtralna ne amo podpirati nobene države in kar dovoli eni, mora turii drugi. 2. Nevtralna država ne sme dovoliti nobnnega pro'ioda 6et vojskujofiih se držav. Vojne ladjo smejn ostiti v nevtralnem vodovju le 24 ur in smejo lekom tega časa popraviti svoje poškodbe kot tudi nabaviti provijant. Prepovedano pa je, da bi se preskrbelo z orožjem ali vojnim materijalom. Sov. ažae čete, ki pridejo v nevtralno državo, se mora razoro- žiti. Cete prehranjuje nevtralna država, stroški se ji po miru povrnejo. Prepovedano je tudi nabiranjo vo¦jakov za katerokoli vojskujočih se držav.. 3. Nevtralna država ne . sme podpirati nobene vojskujofte se države z denarjem ali pa s koatrebando. 4. Izrazi prijateljstva od strarii prebivalstva nevtralne države so dovoljeni.. 5, Nevtralna država se mora podvreči pravilno izpeljani preiskavi, ali je res nevtralaa, m blokadi (obleganju morske obali). 6. V neytralaem vodovju je zaseganje trgovskih iladij vojskujočih se držav nedovoljeno. Pravice r.evtralnih držar: 1. Ce vrši nevtralna država svoje dolžnosti, potem sme zalitevati, da ¦čete vojskujočili se držav ne gredo čez njeao ozemlje. da ne nabira niitče vojakov v njeni deželi in da ne zapleni nilifie nobenega blaga nevtralne države. 2. Motenje .trgovine in prometa nevtralne države je pomožnosti zabraniti, 3. Nevtralna država in /asebna lastnina je nedotakljiva. T-rgovske in vojne ladje, ki jih spremljajo vojne ladje nevtralnih držav, niso podvržene preiskavii, TMevtralna zastava krije tiiidi blago vojskujoSih se držav, izvzemši \vojno kontrehando. Na sovražnih ladjah se ne sme zapleniti blago nevtralnih držav. Fosojilaice ia vojska. Vlagatolji posojilnie na Spodnjem Štajerskem so se od po&etka vojske do sedaj prav izvrstao držali, niso dvigali po nepotrebnem vlog m so začeli zadnji teden že zopet viagaii odvišen denar v posojiinice. Gotovo im.a veliko zaslugo pri teda, da Ijudstvo mirno prcsoja položaj in ne verjanie raznim govoricam, naša izobraževalna organizacija, katera je povzdignila izobrazbo našega Ijudstva. Z Gziram na moratorij }e potrebno, dati l^udstvu sledeča navodila: 1. Ljudje naj brez strahu ves odvišen deaar, katerega neobhodno ne rabijo, vložijo v posojiliiiee. Kmečke posojilnice so po svoji organizaciji vedno v stanu, ljudem izplačevati vloge po malih zneskih, kakor bodo iste rabili. Potrebao je vzlasti, da ljudje nalagajo deaar, katerega bodo v kratkem dobili za konje, v posojilniee, ker bo treba po konfiani vojski nakupiti konje, oziroma drugo vprežno živino, in je najboljše, da imajo ljudje denar za ta namen že pripravljen. Tudi denar, katerega dobi kmečko ljudstvo za prodane pridelke, se naj naloži v posojilnieah, ker ga doma ni mogoče tako dobro shraniti kakor v posojilnicah, obstoji pa Še obenem nevarnost, da se denar, ako leži doma, brez potrebe porabi. Deaar, ki leži dama, ne doaaša nobenih obresti, dočim se denar v posojilnicah obrestuje. 2. Za vsa posojila, katera so intabulirana, je freba pla&iti obresti. Priporoča pa se vsem dolžaikom, da plačujejo redno obTesti tudi od onih posojil, ki so proti poroštvu, ker je letos nekod še preoej dobro leto in se ne ve, kako bo prihodnje in bi znalo biti za vsakega posestnika usodepolno, ako deli 8asa ne plača obresti, 3. Varčujte splošao z denarjem. Ne kupujte ničesar, kar ni neobhodno potrebno. 'Opustite vsako kupčijo s posestvi, živino Hd., temvefc pomislite, da bo po vojski denar zelo potreben in da mora človek misliti na bodočnost. Ne najemajte seda] nobenih posojil! 4. V družinah, katere dobivajo podporo, ker so možje ali sinovi, ki so skrbeli za vsakdanji kruh, poklicani k vojakom, vlada veselje radi podeljemh podpor. Tudi tem družinam se svetuje, da s podeljenim denarjem varčno ravnajo, da opuste vsako zapravljanje, da naj skušajo zadostiti vsem onim obveznost;m, katerim je zadostil mož, oziroma s'n. V drugih deželah se promet pri posojilnicah že popolnoma po starem tiru giblje, upamo, da se bo tudi pri nas v kratkem ljudstvo povsod v isti meri posluževalo posojilnic ko v. mirnih časih. Porocila, dosla v sredo 26. avg. Poveljnik 9lZente" - Mariborian. Dnnaj, 25. avg. ,,Reichspo8t" poroča. da je poveljnik ,,Zente" rodom Mariborčan ,,Zenta" je raočno poškodovala 4 francoske križarke. Z vihrajočo zastavo in z ,,živio"klici na cesarja jp izginila posadka z ladjo vred v valovih. Kaj dela Italija? 800.000 mož na Benečanskem. Rim, dne 24. avgusta. (Uradno.) Rimski poročevalni urad ,,'Agenzia Stefani" objavlja: Svicarski listi so zadnje dni priobčili porofila, v katerih opozarjajo, da ima Italija na BeneSanskera 800.000 mož vojaštva zbranega, ki bo kmalu odkorakalo na bojno polje. Za take govorice bi se Italiji pravzaprav ne trebalo brigati, vendar izjavlja, da so se bržkone rodile vsled tega, ker so nastali okoli utrjenih mest, odkar so vpoklicani rezervisti, majlini talx>ri, in sioer, ker ui dovolj vojašnic, ker se tako vojaštvo lažje izobrazuje in ker je tako iz zdravstvenih ozirov boljše. To- da ta odredba se je izpeljala po celi Italiji, a samomnevno je, da stopi tam bolj v o6i, kjer je ve'č utrjonih mest. Govorice o zbiranju vojaštjva so torej neosnovane in se tudi z nepristraaskim zadržanjem Italije ne strinjajo. Na vsak naein pa je torej res, da ima Italija precej vojaštva tudi v Benežiji zbranega. Avstrijsko=sfbsko hoiišče Boji \n'i Vlšegradu. Sarajevo, dne 24. avgusta. (Uradno.) O bojih pri Višegradu ob bosansko srbski meji (o katerih pišemo danes na 1. strani), se še poroča: Naše čete so dne 20, avgusta prijele sovražnika, ki je že v začetku vojske prodrl 6ez Uvac hi Vardište na bosanska tla ter so ga vrgle iz njegovin utrjenih postojank daleč čez mejo v smeri proti mestu Užice, Srbi so se v svojih izbornih postojankah srdito branili, Kljub silnemu sovražnemu odporu in težavnim krajevnira razmerara, se je našim 6etam po liu dem boju posreSilo vreči mnogo mdčnejšega sovražnlka nazaj. Oddelki skoro vseli avstrijskih narodov so se v teli bojih enako odlikovali ter so zopet izuova pokazali svetu, da še staro avstrijsko junaštvo ni izumrlo,. Domišljija Srbov, da so nepremagljivi, je bila z našim orožjem korenito ozdravljena. Ob strani Avstrijcev se je boril proti Srborn tudi nemški vojaški oddelek, ki ga je imela Nemčija do izbruha vojske kot odposlanstvo pri lnednarodnem voiaškem oddelku v Skadru. Ta četa se je izkrcala vDalmaciji in prišla preko Hercegovine v Sarajevo, od koder se je sedaj pridružila našim Setam. Nemški oddelek je imel v boju pri Višegradu 3 mrtve in 23 raiijenih, med temi 2 častuika.  Avstri]*sko=nisko bojišce. Proti Varšavi korakamo! Kako prodira avstrljska armada na Rnsko. Avstrijska čete so dosedaj na dveh krajih prodrle v RuskohPoljsko. Prva armada prodira na zahodni strani rek|e Visle seyerno od gališkoga mesta Krakov in je prodrla že do ruskcnpoljskih raest Kielce in Radom. Pri Kielcah so naše čete zadele ob močno sovražno silo in jo zapodile v beg. Tiesno ob levi strani te naše armade prodira tudi nemškia afmada. Skupni cilj ob"eh zveznih armad je mesto Varšava, katero hoftejo avsitrijske in nemške četei ob enem obkrožiti old juga in severa. Poliod proti Varšavi je, kakor posnamemo iz novejših poročil, v ugodnem tiru. Kakor smo poročali že v pondeljkovi ,,Straži", je naša armada (prva) zasedla važno mesto Sandoanir v okrožju Radoma. Ali se bodo Rusi zarili za utrjeni pas velikih trdnjav, ali bodo sprejeli boj na prostem polju, &e do sedaj ni jasno. Druga1 avstrijska armada, ki ,je prodrla na vzhodni strani reke Visle na Rusko-Po!ijsko, je močnejša ko( zaho-l^a. Ta armada tVori osrčje naših čet proti Rusom in je že pri Krasniku pobila močnega nasprotnika. Že poprej so oddelki te armade, kakor smo že poročali v ^Straži" in ,,Slovensk|em Goapodarju", natepli Ruse pri Sokalu, Tnrynki in Kamiionki. Da je ravno ta. avstrijska kolona imela že največ bojev z ,Rusi, k;aže, da so ruski vojskovodjo domnevali, da bo glavna avstrijska bojnaj sila prodirala v Rusijo v smeri iz glavnega gališkega mesta Lvov, Glavni cilj te avstrijske armade je gotovo črta Ljublin—Brest— Litmvsk. Skoro gotovo se bo ta armada držala v svojem prodiranju zahodne (prve) armade, ker so na njeni desni strani, vshodno od Litowska, obširna Rokitno-močvirja, ki onemogofiujejo vojna podvzetja. T r e t j a avstritfska a r m a d a pa stoji ob vsho'dno-gališko>-bukovinski meji, in je že odbila vpad Ruaov v Bukovino proti Crnovicam. Pri Novos^li.-i f--.o '¦i!i"-;; Rase premaaaii t c jili pognali v b"eg. Tudi ta armada bo najbrž začela (e dni prodirr.t dale v Rnsi.o. N.i.Oiin smer je mesto Kiew. Te podatke smo posneli iz graške ,,TiagespoŠte" z dno 25. avgusta. Bojišča ob Visli. Dunaj, dne 25. avgusta. (Uradno.) Z bojnega polja se poroča: Prodiranje avstrijske armade na obeh bregovih reke Visle nevzdržno napreduje. Na z a h o d n i strani Visle so prišle na&e 6ete v stik z zavezno nemško armado ter so po kratkib bojih prekoraCile goro Lisa. Včeraj so prodrli avstrijski oddelki do reke Kamiena med miestoma Kielce in Radom. Na v z h o d n i strani Visle so naše zmagonosno prodirajoče čete dne 23. avgusta pri mestu K r a sji i k v smeri proti L j u b 1 i n u premagale 2 ruska vojna kora. Cez 3000 Rusov, med temi mnogo dastnikov, večinoma neranjenih, je prišlo v naše roke. Na- še 6ete so ugrabile več zastav, strojnih pušk in topov. * * K i e 1 c e je glavno mesto ruskega okrožja Kielce. Mesto ima glavno postajo železnice Ivangorod— Dombrova, ki veže na jugu zahodni del trdnjavskega pasu na Rusko-Poljskem. Kielce leži v zaprtem gor-i skem kotu pri Lisa-gori, ki je visoka 700 metrov. Mesto šteje 20,000 prebivalcev. Iz Kielce vodi dobra cesta čez Andrejevo, katero so naše čete že zavzele, preko gališke meje v Krakov. R a d o m ali R a d o m s k je glavno mesto o krožja enakega imena na Rusko-Poljskem. Mesto ie oddaljeno od gališke meje 80 knx. Radom šteje 32.000 prebivalcev, V mestu je sedež divizijskega in brigadnega poveljstva. Radom je važno zgodovinsko mesto. L. 1766 so se tukaj združili poljski vstaši proti kraljevi vojski. Krasnik je manjše mesto, leži v rusko-poljskem okražju Lj-ublin, kakih 40 km na vzhodni sltrani Visle ob nekem pritoku. Mesto šteje 6000 prebivalcev ter je najvažnejša postojanka ob oesti, ki vodi v. Ljublin. L j u b 1 i n leži ob reki Bistriei in je za Varšavo najlepše mesto na Rusko-Poljskem. Mesto leži kakih 60 km vzhodno od Visle na viselski železnici, ki veže posamezne ruske trdnjave Ivangorod, VarŠava in Novi dvor ter teče do velike ruske trdnjave Kiew. Ljublia šteje 60.000 prebivajlcev, ki so skoro izključno sami židje. V mestu je sedež poveljstva 14. ruskega armadnega kora. Od nekdanjih utrdb je ostalo le še staro zidovje, ki pa glede uspešne obrambe nima nobene vrednosti. Za 6asa poljskili kraljev Jageloncev je štelo mesto 40.000 prebivalcev ter je bilo važno trgovsko mesto za južno Rusijo. L. 1477 so Tatari mesto razdjali. V rusko posest je prišlo mesto 1. 1831. Roji pri Klelcah. Krakov, dne 25. avgusta. Poljski list ,,Czas" poroSa: Avstrijske Čete, ki prodirajo ob zahodnem bregu reke Visle v Rusijo, so pri Kielcah trčile ob sovražno vojno silo 10,000 mož. Boj je bil silno hud, vendar so se naše čete borile tako vrlo, da so se Rusi morali umakniti. Sovražnik je imel velike izgube. Avstrijski topovi so odloSili zmago. Naši topničarji so tako izborno merili, da |e skoro vsak strel zadel. Bitka pri mestu Krasnik. Ce^ 3000 Rusov vjetih. — Velik bojnl plen. DiUnaj, dne 25. avgusta. (Uradno.) Z bojaega polja prihaja sledeče poročilo: V bitki pri mestu Krasnik so naše čete, kakor se je sedaj dognalo, vjele 3000 mož, Vjeti ruski častniki, ki so se udeležili vojske z Japonsko, so izjavili soglasno, da so bili napadi naših bojnih vrst mnogo silnejši kot napadi japonske armade,. K poteku bitke pri Krasniku se še poroča: Bitka na višinah južno od Krasnika pomeni za naše 8ete velik uspeh. Po trdovratnem boju so naše čete pobile 2 ruska vojaa kora. Enemu delu naše armade se je posrečilo, obkoliti vzhodno sovražnikovo krilo pri Bjegoraj-Frampol, Na ta način je bil poraz ruskih ftet popolen. Vjeti Rusi pripovedujejo, da vlada v ruski ai> madi velika nezadovoljnost; mužiki (ruski kmetje) poljubujejo avstrijskim častnikom roke, • Dlunaj, dne .25. avgusta. (Uradno.) Poleg 3000 Rusov so naši pri Krasniku dobili v roke 3 bojne zastave, 20 topov in 7 strojnih pušk z vprego vred. Bojni plen so prepeljali v Krakov, Ruskl vpad v Bukovino odbit. Dunaj, dne 25. avgusta. (UradnoJ Pri Novosielici je 20,000 mož broječa ruska koloaa, obstojefia vefiinoma iz kozakov, vdrla v Bukovino, Po vro^em boju so naše čete pri Novosielici Ruse premagale in jih zapodile v beg. Ve5 sto Rusov so naši vjeli. Sovražnik je pustil na bojišfiu mnogo vojnega gradiva. Nemško-rttsko bojišce. Drzen polet nemškega zrakoplova na Rusko. Nemški vojaški zrakoplov ,,Sohiitte Lanz" je zapustil v soboto, dne 22. t. m., nemško Šlezijo in je napravil drzni poizvedovalni polet 6000 kilometrov v notranjost Ruske Poljske. Pri tem poletu so ga Rusi trikrat obstreljevali in sicer pri Ivangorodu in dvakrat v okolioi Ljublina. Južno od Ljublina je bilo oddanih na zrakoplov 25 strelov. Zadela ga ni nobena krogla iz topa. Zrakoplov se je vrnil skoraj nopoškodovan v Slezijo, Poizvedovanja pa, ki jiH je napravil med poletom, so za nemško armado neprecenljivevrednosti. Rusi prodJraJo v Nemčljo. ^e v zadnji številki ,,Straže" smo poroftali, da so močne ruske čete vdrle v severno-vzhodni Prusiji ob črti Gumbinen—Angerbairg na nemško ozemlje. Prišlo je do krvave bitke pri Gumbinea, y kateri so bile ruske čete poražene. V tej bitki so vjeli Nemci 8000 Rusov in zaplenili 8 topov, Neka nemška kavalerijska divizija je pa porazila 2 ruski konjeiiiški diviziji ter vjela 500 ruskih vojakov. Vendar je netnško armadao poveljstvo odredilo, da so se nem&ke čete umaknile. Rusi niso zasledovali umikajofiih se nemškiL čet. Med tem so pa doblli Rusi od južne straai Gumbinen pri Angerburgu toliko ojačenj, da so z veliko močjo prodrli mimo Mazeaskih jezer ob reki Nareva do Instorburga. (Iasterburg leži ob železniški progi Konigsberg—AVyrballen—Kovvno—Wilna, 40 knivzholno od Konigsberga.) V okolici Insterburga se pri&akuje velika bitka med Rusi in Nemci. Kedaj se bo ta bitka vršila, je danes še pač težko reči. Očividno 8akajo Neraei tudi pomo5i večjih 6et, ker se sedaj 5utjo, kakor kaže njihovo umikanje, nasproti ruski premoči nesigurne.  Nemško-f rancosko bojišče Položaj na nemških bojiščlh. Berolin, dae 23, avgusta. (Uradno.) Severno od Metza (severno-nemškn bojišče v Alzaciji) je porazil včeraj nemški prestolonaslednik, ki je korakal s svojo armado ob obeh straneh Longwy (na vogalu belgijske-lukisenburško-nemSke meje), fraacosko armado, ki se mu je postavila v bran. V Lotarin^riji (južno nemško bojišče v Lotariugiji) je prodrla zmagujoča nemška armada pod poveljem bavarskega prestolonaslednika do 6rte Luneville-Blamoat ter nadaljuje zasledovanje bežeče francoske armade. Ze od 21. avgusta zvečer obsitreliuje (bojišče v Belgiji) nemška armada belgijsko trdnjavo Namur. Prodiranje Nemcev proti Parizu. Berolin, dne 23. avgusta. (Uradno.) Nemške 5ete, katerim je poveljeval bavarski prestolonaslednik (južno nemško bojišče v Lotaringiji) in katere so že v Lotaringiji zmagovale, so prekoraČile 6rto Luneville, Blamont in Cirey. 21. armadni zbor je danes korakal v Luaeville. Nemške čete zasledujejo uspešno sovražnika. Razven veliko vjetnikov in zastav je zaplenilo nemško levo armadno krilo, ki je prodiralo čez Vogeze, 150 franooških to- pov. Armada nemškega prestolonaslednika (severno nemško bojišče v Alzaciji) je danes nadaljevala boje in zasledujejo sovražnika severno od Longwy. Nemška armada fcod pov^eljstvom vojvode Alberta virtenberškega, ki je korakala ob obeh straneh Newchateau, je danes popolnoma porazila franoosko armado, ki je prodrla čez Semois (nemško bojišče ob francoskoluksenburški meji),. Bežeče Francoze zasleduje vojvoda Albert virtenberški. Zaplenili so veliko število topov, zastav in muninije, vjeli veliko francoskih vojakov, med njimi tudi več generalov. Zahodno od reke Maas (nemško bojišče v Belgiji) prodirajo nemške čete proti Maubeuge. Neka angleška kajvaleiirijskla brig a d a , ki se jim je postavila v bran, je bila istota- ko poražena« * * Luneville je franoosko mesto s 25.000 prebivalci, 25 kin od francosko-nemške meje in leži ob reki Meurte. Mesto je važno žel&zniško križišče fran. coske vzhodne železnice in glavna železniška postaja proge Nancy—StraBburg. Luneville ima bogato razvito tekstilno industrijo, živahno vinsko in žitno trgovino. Luaeville ni utrjeno me^to. V bližini, kakih 15 kilometrov pro6, se nahaja utrdba Embermenil ob železniški progi v Saartmrg. Tudi v zgodovinskem oziru je Luneville znajneaito mesto. L. 1801 je bil sklenjen v Luaevillu mir med Nemčijo in Francijo. Po določilih skleajeaega miru so prišle vse belgijske pokrajine pod oblast ..raacoske ljudovlade. Blamontin Cirey sta francoski mesteoi \ Vogezah ob železniški progi Cirey—StraBburg. Blamont šteje kakih 5000 in Cirey 6000 prebivalcev. L o n g v y je fraacosko mesto, severozapadno od Metza. Je slabo utrieao. Šteje 9000 prebivalcev. Maubeuge je fraacoska obmejna trdajava prve vrste ob reki Sambre ob fraacasko-belgijski meji, Notranjo trdnjavo straži 8 zunanjili močnili in moderaih predirtrdb* Vrhu tega so še izpopolaili Fraacozi utrdbe v Maubeuge v poslednjem času. Mesto šteje kakih 20.000 prebivalcev in je glavna postaja francosko severne železnioe in proge Pariz—Bruselj in Namur—Valencieanes. S tera, da so nemške 6ete zmagonosao prodrle skozi Belgijo do <rancoske trdnjave Maubeuge, so izvršile velikansko nalogo. Uspeh pri Maubeuge zasigura nemškira Cetam nadaljno zmagonosno prodiranje ob 5rti Sambre—Maas. Splošen položaj je sedaj ta: Na francosko belgijski meji uspešno prodiranjo nemške armade iz Belgije do trdnjave Maubeuge, pa severo-vzhodu prodiranje do Longway, na vzhodu do Luneville, Blamont in Cirey. Skupni cilj vseh teh prodiraaj od treh strani je Pariz. Načrt Francije, udreti v Lotaringijo in pnekiteti Nemčijo, se je Francozom popolnoma ponesrečil. Uspešno prodiranje nemške armade proti Parizu bo združena francosko-angleška armada le zelo težko ustavila. Pariz čakajo dnevi, kakor 1, 1871. Petdnevna bitka pri Metzu. Bitka pri Metzu je trajala od 17.—21. avgusta. V tej petdnevai bitki je trajal najljutejši boj za majhna kraja Delme in Moncheux, ki se ju lahko smatra kot glavno torišče eelega velikaaskega bojnega polja. Belgijska trdnjava Namur padla. Berolin, dne 25. avgusta. (Uradno.) Mesto Namur in 5 mestnih utrdb je zasedla nemška armada, Štiriutrdbesešeobstreljujejo,bodopa vkratkempadle. * * * Namur je glavno m«sto belgijske province Namur. Mesto leži ob izlivu reke Sambre v Maas. Namur je zelo važno križišče petero železnifiaili prog v smeri proti Bruslju, Luttichu, Luksenburgu, Charleville in Charlervi in je glavna železniška postaja ze- 10 važnih prog Kolin—Pariz in Bruselj—Lukseaburg. Namur je močna belgijska trdnjava; njene utrdbe obstoje iz citadele, ki se nahaja v sredini mesta in iz 9 predutrdb, Mesto je sedež namurskih škoiov. Znamenito je vsled ve6 krasaih in znamenito važnili cerkva, kot: Lupus-cerkev, katero so zgradili v 17, stoletju jezuitje, katedrala, v kateri počiva Doa Juan d' Avstria, zmagovalec Turkov v pomorski bitki pri Lepantu, velikaaska cerkev Notre Dame (Marijina cerkev) itd. Namur šteje kakih 40.000 prebivalcev. Ima zelo živalino industrijo in trgovino. V okolici Namur se nahaja ve5 bogatih premogovnikov in rudaikov za železo. Mesto je bilo že v 1"5. stoletju mo5no utrjeno. Sedanje utrdbe so pa pričeli graditi ge-le 1. 1866, * * * Zavzetje trdnjave Namur je v strategifinem (vojaškem) oziru, veUkanske važnosti. Ceprav bi mesto ne moglo zabraniti prodiranja nemške armade čez reko Maas—Sambre ob francosko-belgijski meji v srce Francije proti Parizu, je sedaj z zavzetjem te trdnjave odstranjena vsaka, tudi najmanjša ovira. Mesto Namur je oddaljeno od Pariza 260 kilometrov. Krajevne razmere na južno-vzhodni strani mesta so za uspešno prodiranje v Francijo zelo ugodne. V Parizu se boje. Preko Rima prihaja iz Pariza vest, da navdaja prebivalstvo v Parizu strah, ker je ve5ina Parižanov prepričana, da bodo Niemci Pariz Obkolili, Vse se zalaga z živili. Trgovine z mešanim blagom so vefijidel razprodale vse svoje zaloge. Odkar se je izvedelo za zavzetje Liitticha, se ljudje kar tepo za živila, Dogajajo se prizori kakor 1. 1870, Neka italijanska trgovina salam je prodala zadnje dai toliko blaga, kakor sicer ne v dveli letih. Maogo trgovcev je moralo zapreti svoje trgoviae za tako dolgo, da dobe nove zaloge. Pri tem so oene blagu poskoSile dostikrat na štirikratno ceno in pri kupovanju si draže še kupci sami blago. Ob5ina je nasproti temu brez moči. Ustanovil se je pod vojaškim vodstvom pošeben odbor, ki skrbi za živila. Kljub temu, da oblasti neprestano zatrjujejo, da ni nevarnosti, da bi zmanjkalo živil, se prebivalstvo ne da pomiriti. Ljudje so spoznali lažnjivost vladnih poroCil iz poroSil o vojni in oblastim ne verjamejo ničesar vefi. Avstri]a proti Japonski. Ker je med Nemfiijo in Japonsko nastalo vojno stanje, zato je morala tudi Avstrija kot zvesta zavezn.ca nastopiti proti .Taponski. Japonskemu poslaaiku na Duaaju se je daio slovo, naš pa se je iz Tokia odpoklical. Obeaem se je dalo našim ladjam naDaljnem Vzhodu povelje, naj se borijo vzajerano z nemškim brodovjem proti Japonskemu. Izraed večjih avstrijskili ladij se nahaja sedaj v japoaskih vodah vojna ladja ,,Ccsarica Elizabeta". Napotost med Združenlmi državaml ln Japonsko. Kodanj, dne 23. avgusta. Kodanjški list ,,Politikea" javlja, da so odposlale severoameriške Združene države oddelek vojnega brodovja na Filipinske otoke. To je migljaj za Japoasko, naj bo pri miru. Razsodni Amerikanci dvomijo, da bi si Japonska upala napasti nemško naselbiao Kiaučou, ker bi bila vsled tega Severna Amerika prisiljena, da začne vojsko z Japonci. Filipinski otoki ležijo v južnem Kitajskem morju in so od 1, 1898 severoameriška posest. Prej so bi- 11 španska last. Ob Filipinskih otokih imajo Amerikaaci najlepšo in najbližjo priliko, da prežijo na Japonsko in se ž njo zgrabijo, ako ne da miru1. Slve unlforme. Sive uniforme, katere nosijo v sedanji vojski avstrijski in nemški vojaki, se jako dobro obnesejo. PVancoski ujetniki namreC pripovedujejo: ,,Pri Muhlhausnu so prišli Nemoi enkrat 15 m blizu do nas in so vse postrelili, Naš poroSnik je rekel: ,,Kje pa so?" Gledal je skozi daljnogled, a ničesar videl, vse je bilo pač sivo, zemlja in sive uniforme. Mi smo priraarširali iz Belforta v starih uniformah, ker še novih nismo dobili." Vsepovsod je vzbudila smrt sv. Očeta PijaX. veliko sofiut.e in globoko žalost, Vsi vladarji so poslali kardinalskemu zboru v Rim svoje sožalje. Dne 20. t. m. je sv. Oče umrl, v soboto, dne 22. t. ra. je bil pogreb v cerkvi sv. Petra. Točno ob 6. uri zve6er se je podal zbor kardinalov s pevci v kapelo sv. zakramen. ta, da vsprejme zemske ostanke papeža, katere je blagoslovil namestnik patriarha, Cappadelli. Nato ie dvignilo 6 duhovnikov v črnih kapucah nosilnico z mrlič;em ter jo neslo v kapelo, kjer so se nahajale 5rakve in s škrlatom pogrnjena miza. V kapelici, kjer se je zbralo 22 kardinalov in zastop^iki držav, je o-- pravljala papeževa nobelgarda službo. Ob 6. uri 30? minut je dospel sprevod v ,,Capello del coro" (tudi v cerkvi sv. Petra). Med tem, ko so zapeli pevci ,,Miserere", so položili truplo papeža na mizo. Vse je bilo ginjeno, ko je nato kapiteljski dekan blagoslovil truplo, na kar so razprostrli nad truplom rudefie pogrinjalo in ga nato položili v rakev iz cipresnega lesa. Kapiteljski kancelar je prečital nato v latinskem jeziku sestavljen spis, ki se dostaje po papeževi smrti izvršenih obredov. Moasignore Galli je imel mrtvaški govor. Podnačelnik papeževih palač je nato pokril obraz umrlega papeža z belim pajčolaaom. V rakev so nato položili spis, sestavljen glede papeževega pogreba in pa tri svilene mošnjičke, v katerih so se nahajale pod papežem PijemX. kovane svetinje. Ob 6. uri 50 minut so dvigniji prvo rakev, med" tem ko so nobelgarde in palačne straže izkazale vojaško čast. Kardinal komornik Della Volpe, kardinal državni tajnik Merry de Val, kot višji duhovnik bazilike, in pa upravitelj papeževega dvora,Ranuzzi de Bianchi, so zapečatili rakev. Ob 7. uri 30 minut so zaprli tndi rakev iz cinka in ono iz brestovega lesa. Sprevod se je zopet razvrstil ia v spremstvu nobelgardistov so položili rakev na majhen voz. Stražarji bazilike so odpeljali nato voz do oltarja spoznanja vere, od koder so ga spustili z dvigalom v podzemske prostore bazilike. Kardinali so se nato odstraaili, Podelil se je vaovič blagoslov, na kar so spustili rakev v začasno grobnico. Ob 8. uri 10 minut je bil obred končan. Vse je bilo globoko ginjeno, mnogoštevilno Ijudstvo pa jokalo. Sv. Oče o avstrijski vojskl. Papežev zdravnik dr. Marchialalva potrjuje^ da je vest o svetovni vojski močno uplivala na zdravje sv. Očeta. Papež je postal zelo žalosten. Prosili so ga od različnih strani, naj vendar s svojim velikim ugledom poskrbi, Ida se omeji svetovni požar. Na to je sv. Oče doslovno odgovoril: ,,Cesar Frano Jožef je edini vladar, pri katerem bi lahko posredon val in imel upanje, da kaj dosežem; kajti ta vladar je zvesto udan sv. Stolici Toda, ravno pri njem ne morem posredovati, kajti vojska, kaitero vodi Avstri. ja, je pravična, zares nad vse prayična." Kdai bo volltev. Rimski kardinali so sklenili, da se bo vršita vol tev novega papeža, kakor je predp'sa:.o, deseti. dan po smrti dosedanjega papeža. Volitev se torej prične vponedelljek, d n e 3 1. avigusta, Avstrliskl kardlnali odpotu|ejo v Rlm. Aystro-ogrski kardinali nadškof praški dr. baron Skrbensky, škof vesprimskii dr. Hornig, nadškol ostrogonski dr. Cernoh in nadškol dunajski dr, PiiQ so se zbrali na Dunaju in se dne 23. avgusta skupno odpeljali v, Rim. Avstrijska vlada jim je diaja po-^ sebni vlak na razpolago. Avstro-ogrska kardinala sta še: dr. Franc Bvrns. er, nadškof olomuški, in Klavdij Franc Vaszar.v, biv-. ši ostrogoaski nadškoL Ker sta oba lx)laaa, ne pojdeta k volitvi. Poljaki tokrat nimajo nobenega kardi^ nala. ' Kdo bo papež. Ljudje ugibajo naprej. Rimski poročevalec dtt* najsko ,,Reichsposte" piše: Troje imen je na vseK^ jezildh. Prvi je lcardinal 'Maffi, nadštof v Pizi. Njegov t^jent za organizacijo je označil liberalni polir> tik: nNe more se re&i, da se rt^dškol kaj vmešava, a povsod se čuti njegova roka." Drugi je kardinal Ferrata, član sv. oficija; v političnem oziru je pristaš politike Leona XIII. Na tretjem mestu se imenuje kardinal van Rossum, papežev zastoonik na. evharističaom zbora .;; i) ;•; ¦•¦ zozemec, njegova dežela z-,.\ ".•>'>:•¦:,-. y .,(,-.anji svetovni vojski nepristransko stališče.