Katoliški sfiodi.
Te dni se v Sloveniji začenjajo vršiti pokrajinski katoliški shodi. Katoliško misleče slovensko ljudstvo hoče na njih z vso odločnostjo povdariti katoliška načela, ki morajo prekvasiti pred vsem naše javno življenje!
Katoliška načela, izražena v desetih božjih zapovedih za javno življenje, politično in gospodarsko, za •vladarje, državnike, politike naj ne veljajo! Kako bi sicer moglo biti dovoljeno bogatinom, da izžemajo in izkoriščajo gospodarsko slabotne j še? Kako, da se valjajo eni v razkošju, a drugi lakote umirajo? Zakaj je dovolj denarja za zabave visokorodnih poliajkačev, a ga ni za najnujnejše potrebe trpečih, revežev in bolnikov? Zakaj smejo bogatini bogateti še bolj, a ubožni še bolj obubožati? Kako, da niso v državah enakopravni vsi stanovi, ne vsa plemena in ne vse veroizpovedi? Zakaj eno pleme izkorišča drugo, en narod podjarmlja drugega? Zakaj je lakomnost, pohlep maščevalnost in sovraštvo prevzelo narode in pognalo v svetovni vojski milijone mož in mladeničev na morišče, milijone žen in otrok v skrajno bedo? — Vsega je krivo pomanjkanje katoliških načel v javnem življenju! Namesto katoliških načel pravičnosti in ljubezni, velja danes v javnem življenju načelo sile, krivičnosti, izkoriščanja, korupcije, brezvestnosti in sebičnosti! In v tem duhu hočejo vzgojiti tudi bodoči rod! Zato si preko staršev, in katoliške Cerkve krmarji držav lastijo izključno pra -vico do otrok, da jih v edino državni šoli vzgojijo brez Boga, brez vere, brez nravnosti! Zato hočejo po sokol-stvu s svojim protikrščanskim duhom okužiti tudi šoli odraslo mladino. V službo svojih idej vpregajo največjo moč novega časa: časopisje, ki naj med ljudstvo širi versko mlačnost in brezbrižnost, nevero, krivičnost, na silnost in nenravnost!
Na to široko odprto rano — pomanjkanja katoliških načel v javnem življenju, hočejo letošnji katoliški shodi opozoriti z vso resnobo! Edino katoliška načela, ki oznanjajo pravičnost, enakopravnost, ljubezen, miroljubnost in usmiljenje, ter piepovedujejo krivico, izkoriščanje, maščevalnost, uboj, lakomnost, morejo ozdraviti bolne politične in gospodarske razmere in osrečiti države! Zato morajo katoliška načela zavladati v vsem javnem življenju v kulturi (izobrazbi uma in srca), v politiki, v gospodarstvu, povsod!
Da to dosežemo, moramo z odločno katoliškim duhom prešinjati že nežno deco v družini in v šoli! Zahtevamo katoliško versko šolo! Otroci se morajo vzgajati po božjih zakonih! Verski katoliški duh mora voditi ves pouk in vso vzgojo!
S katoliškimi načeli moramo napolniti srca šoli odrasle mladine! Proti brezverskemu sokolstvu mora nastopiti vsa slovenska mladina, še krepke je ko danes organizirana v Orlu, Orlici, Mladeniških in Dekliških zvezah ter Marijinih družbah! V mladeniških društvih si moramo vzgojiti najodločnejše bojevnike za polno zmago katoliških načel v naši domovini!
Najuspešneje pa bomo mogli katoliškim načelom priboriti zmago v javnem življenju z razširjanjem in vsestranskim podpiranjem katoliškega časopisja! «Za-manj gradite cerkve, zamanj ustanavljate šole, zamanj
prirejate misijone — ---vse vaše delo je zamanj, ako
hkrati ne znate rabiti v svojo brambo in za svoje napade najboljšega orožja — tiska«. (Papež Pij X.)
Katoliška načela v javnem življenju — katoliška
verska šola — katoliške mladinske organizacije — katoliško časopisje!
To je program letošnjih pokrajinskih katoliških shodov. Bog nam daj svoj blagoslov!
Katoliški shi d u flaiarjih pri Mozirja
bo 11. junija 1922 — na Trojičko nedeljo — za dekanije: :-:	Gornjigrad, Škale in Braslovče.	:-:
SPORED:
1.	Od pol 8.—9. ure: Zborovanje odsekov v samostanu. Poročajo čč. gg.: o. defin. Marijofil Holeček — Nazarje; župnik Franc Krošelj — Mozirje; kaplan Janez Kljun — Rečica.
2.	Ob 9. uri: Slovesna služba božja: ena v cerkvi, ena na prostem pred cerkvijo. Pridigujeta čč. gg.: dekan J. llolner — škale in župnik A. Požar — Rečica. Ob koncu službe božje zahvalnica in «Lepa naša domovina«. Sodeluje več cerkvenih pevskih zborov.
ii. Ob 10. uri: Slavnostno zborovanje: Pozdrav domačega župana M. Blekača.
:-: SLAVNOSTNI GOVOR :-:
a)	Katoličanstvo in javnost — g. urednik Franc Smodej iz Ljubljane.
b)	Katoliška šola — g. prof. J. Vesenjak iz Maribora.
c)	Mladinska organizacija — g. Jože Pire iz Ljubljane.
d)	Katoliški tisk — g. dr. Ogrizek iz Celja.
Vsakemu govoru sledijo tozadevne resolucije.
ŽupJjani gornjegrajske, šaleške in braslovške dekanije! Ako vam je za versko vzgojo vaših otrok, za poštenost vaše mladine in za pravično ureditev vsega javnega življenja: Manifestirajte la dan za katoliško misel! — Pridite dne 11. junija vsi, posebno moški na katoliški shod v Nazarje, na katerega vas vabi
pripravljalni odbor.
R. J.
Republiko T
(Dopis iz kmetskih krogov).
Prvi čas po preobratu.
Cenjeni gospod urednik! Ker se še dobro spominjam lepih časov narodne probude po taborih, ko so vsi Slovenci brez razlike stanov (strank še tedaj ni bilo) služili samo eni visoki, narodni ideji; ker se še dobro spominjam, kako smo se prej združeni Slovenci začeli ločiti na stranke, ker so hoteli nekateri sebični advokati izkoriščati probujajoči se narod; ker se še živo spominjam ravnokar pretekle grozne vojne dobe in njej sledečega narodnega prevrata, zato mi dovolite, da napišem našemu kmetskemu narodu nekatere besede v pomislek, ker čutim, da se bližajo zopet resni in hudi časi.
Predragi! Prve tedne po preobratu smo bili vsi veseli in zadovoljni, ker si je vsak mislil: zdaj je konec vojne in zdaj pridejo lepši časi. Jaz sem bil vesel, ker sem vedel, da mi ne bodo več hodili rekvirirat žita in krompirja, da mi cesarski komisarji ne bodo hodili več dojit krav in kuram šlatat jajc, narodni uradniki so se ponosno bili ob prsa češ, Slovenec sem in rešili smo se stoletne nemške nadvlade, trgovci so se veselili proste trgovine in kupčevanja in vsi smo mislili, da pride se-
daj srečna doba cenih podplatov in oblek. In uradnik si je prižgal cigareto in kmet je zadovoljno puhal iz svoje pipe, kakor, da mu ne bi bilo treba več misliti na težki življenjski boj. Živeli smo samo hipni sedanjosti. Zeleni prapor pri nas in na Hrvatskem. Jugoslavija je priznano agrarna država. Ogromno večino tvori kmetsko in kmetsko-delavsko ljudstvo. Namesto, da bi takoj začeli jačiti in krepiti in izpopolnjevati svoje stare, po vojni zrahljane kmetske organizacije, smo brezbrižno vlaknili roke v žep.
To so opazili inteligentni «štreberji«, ki ne kore-ninijo v večini naroda in so začeli klicati: Le vkup, le vkup, uboga gmajna. V boj za staro pravdo! S pomočjo nekaterih kmetov so začeli razvijati samostojni zeleni prapor na katerega so združili precej glasov. Toda na-rou se je hitro iztreznil, ko je občutil na svoji lastni koži, blagoslov nove «kmetske« stranke, koje voditelji so se začeli rivati proti vladnim koritom, katere polni sedaj še iz ljudstva izsesani denar. Narod je začel izstopati iz te stranke. Mnogi pa si ne upa več nazaj v staro stranko, ker ga je sram in zato hočejo ta položaj izrabljati drugi častihlepneži in za to ustanavljaj nove stranke — s starimi, obče veljavnimi in prizna nimi programi, da zlezejo na teh kmetskih in delavskih hrbtih «malo više«, kakor se je to posrečilo nekaterim samostojnim voditeljem neposredno po vojni. In ker je Radič na Hrvatskem zmagal zadnjič s svojo «republikansko« idejo (priporočal bi tudi lahko sulta-nat), mislijo sedaj, da bodo splezali kvišku po istem doktorskem receptu. Ti ljudje ne pomislijo, da beseda republika ne pomeni nič in da je Radič zmagal samo na podlagi svojih demagoških obljub. Besede: republika, cesarstvo, monarhija, kraljevina so prazen g!as, kajli vsaka republika, vsako moderno cesarstvo in kraljestvo se vlada danes s pomočjo od ljudstva izvoljenih zastopnikov. Ali mislite, da bi Mermolja, Fu-celj, Urek in Kukovec več dosegli v jugoslovanski republiki, kakor sedaj v kraljevini, ko so vendar na vladi. Tega niti sami ne verjamejo, ker bi bili sicer za republiko. Ali mislite, da bi gostobesedni Radič bil v današnji kraljevski Jugoslaviji slabši poslanec in delavec za narodni blagor, kakor v svoji bajni republiki? Vrag po imenu! Ali se imenuje Jugoslavija: re-? publika ali cesarstvo, ali kraljestvo ali magari sulta-| nat, to je nam kmetovalcem in delavcem in vsem trpe-\ čim slojem pač vseeno. Žaba tudi ne vpraša, kako se | pravi mlaki, v kateri stanuje, samo da se počuti dobro v I tisti vodi, svoji — domovini.
| Mi kmetje in delavci, ki tvorimo ogromno večino v državi, hočemo našo Jugoslavijo tako urediti, da bo skrbela tudi za nas in da bomo vedeli, zakaj plačujemo direktne in indirektne davke. Mi hočemo državo, v kateri bo zadovoljen kmet in delavec, uradnik in vojak, rokodelec in trgovec, ker vemo, da moramo vsi skup živeti v bratski slogi. Vsi moramo skupno in pravično delati za dobrobit nas vseh. Vsi za enega, eden za vse, kakor čebelice v panju.
Preveč trotov v Jugoslaviji. Danes pa imamo žalibog v Jugoslaviji preveč — | trotov. Tudi Radič je tak trot, katerega redijo pridne ' kmetske čebelice iz sosedne Hrvatske! Zakaj pa ne de-: la? Zakaj ne gre v parlament in ne pomaga pravični | obstrukciji slovenskih in srbskih kmetov do pravic? ■ Kar on zahteva, zahtevamo tudi mi slovenski kmetje in I smo že davno zahtevali celo tedaj že, ko se Radiču po l Tisovim vodstvom še niti sanjalo ni o kaki republiki.
LISTEK.
Bankovec za milijon funtov zlata.
Angleški spisal Mark Twain.
(Dalje.)
O koncu meseca —? To je še več ko 14 dni! Preveč natezate mojo radovednost! Recite, da čez teden dni!«
«Ni mogoče! Vse bodete zvedeli! — In kako je s prodajo rudokopa?«
Njegovo veselo lice se mu je stemnilo in globoko je vzdihnil:
«Dober prerok ste bili, Henry, dober prerok! Bolje bi bilo, da nisem šel v London! Kar ne ljubi se mi go-v-riti o tej nesrečni zadevi!«
«Pa morate! Z menoj pojdete in pri meni ostanete nocoj, ko smo tukaj opravili, pa mi boste gotovo v.se povedali!«
«Smem —? Zares —?«
Oči so se mu zasolzile.
«Da! Vse hočem vedeti, celo vašo zgodbo!«
«Kako sem vam hvaležen! Vsaj eden človek zopet, ki ima sočutje z menoj in z mojo ponesrečeno prodajo, — po vseh bridkih izkušnjah, ki sem jih doživel! — JBogl Na kolenih bi vas zahvalil!«
Krepko mi je stisnil roko in pogum se mu je vrnil in vesel je bil ves večer.
In zares pr:jetno je bilo, tisti večer! Vsaj za naju dva vem, da je bilo, za Porcijo in za mene.
Vse sva se zmenila, ko so se drugi pogovarjali o vsakdanjih rečeh in kartali, ves, ne samo to, da se imava rada in da bo moja, ampak tudi to, da nimam niti vinarja svojega denarja in da tisti milijonski bankovec ni moja last.
Rado-vedna je bila in kakor je že pri zaljubljenem človeku, — povedal sem jej vse, celo zgodbo od začetka, ko sem prišel v London, pa do danes. Smejala se mi je in se je smejala, da so jo solze polivale in da so jo že skorajda krči grabili.
Zakaj .se neki toliko smeje, sem se čudoma popra-ševal. Pri vsaki podrobnosti iz moje zgodbe se je izno-va zasmejala, komaj da je prišla malo k sapi, in celo minulo sem moral čakati, da se je spet pomirila. In nato je iznova začela —.
Kaj takega še nisem doživel! Bridka je bila moja /godba, polna skrbi in strahov — nerazumljivo se mi je zdelo, da more vzbuditi pri tem dekletu toliko veselost. Pa ljubil sem jo vkljub temu, in še bolj ko poprej — taki so moški! — in premišljeval sem, kako prijetno bi bilo, imeti tako ženo, ki bi ohranila dobro voljo in bi se smejala tudi v bridkin urah —. Potreboval bi tako družico v življenju, kajti nič posebno prijetnega me ni pričakovalo —.
Tudi to sem j<>j povedal in pa da delam dolgove na
račun svoje bodoče plače. In tedaj se je končno zresnila in je v skrbeh vprašala, ali ne zaupam preveč na svojo službo in ali nisem previsoko nastavil svoje plače za prvo leto.
Pri njenih besedah mi je prišlo nekaj pametnega na misel. Vprašal sem jo:
«Ljuba Porcija, ali pojdeš z menoj, ko grem na račun k neznanima bogatinoma?«
V veliki zadregi in obotavljanju mi je Porcija odgovorila:
«D—a—, če misliš, da ti bo moja navzočnost kaj pomagala. Ampak, — misliš, da bi se spodobilo?«
«Ne vem, ali bi se, in zares, bojim se, da se ne —. Ampak veš, toliko zavisi od tega —.«
«Torej pa pojdem, naj se spodobi ali ne!« je odgovorila z lepim, požrtvovalnim navdušenjem. O, — srečna bom, če ti bom mogla pomagati!«
«Pomagati, draga —? Ne samo pomagala boš, — glavno vlogo boš igrala! Ti si tako ljubka, tako dra-žestna in prikupijiva, — globok vtis boš naredila in navijal bom plačo, da bodo vijaki škripali, in v tvoji navzočnosti se ne bodeta ustavljala —!«
Da bi jo bili videli, kako je zardela in kako srečno so jej sijale oči!
«Ti si hudoben in nevaren prilizun! Niti besedice ni res na tem, kar si sedajle povedal, pa vseeno, — pojdem s teboj, da boš zvedel, kako drugi ljudje z drugačnimi očmi gledajo svet —!«
četrtek ki po&ntno vred ali potSjaniem
i četo tek) 12 «bi., ■ 7 ditL, četrt leta laven Jugoslavije , Naročnina se po št je avnlštvo »Sioven-i Geapodarja* v Ma-Korofiku cesta 5. 4&poRi!jo do odpo-hwečiiina se plačuje ▼ naprej. te*?n>rbaa št. 113.
S8.
UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO.
S. junija 1899.
raa naročnino,_____ _
reklamacije. Cene inseratora po 4tm> vonj. Za večkratne n^ltuj primeren popust. Nexap*K reklamacije so pomite .	proste.
Čekovni račun poštaM urada Ljubljana šl. 1M®
Telefon interurben ŠL Iti
IS©„ letnik,
¡Vsi kmetje in delavci po celi Jugoslaviji imamo iste ležnje in tlači nas ista mora. Vsi stremimo za istim ciljem, vsi se borimo proti neznosnemu nasilju sedanje vladne večine, ki ne pozna pravičnosti. Tudi srbski kmetsko-delavski narod, ki je združen v zemljoradniš-Id skupini je z nami. Na Bolgarskem imajo na primer kmetje že vso vlado v rokah in če bi v Jugoslaviji še tudi pritisnili hrvatski kmetje, katere vodi sedaj Radič, bi se moral zgoditi čudež, ako ne bi vrgli v dogled-nem času sedanji demokratsko-radikalni in samostojni vladni sistem. Žalostno je, da sedi trdoglavi Radič doma za pečjo in da prepušča ves boj za kmetski in delavski stan srbski zemljoradniški stranki in naši Slov. kmetski zvezi. Mi slovenski kmetje se upravičeno bojimo, da bodo naši hrvatski bratje vsled sedanje Radi-čeve taktike zamudili — vlak. Vsa znamenja kažejo, da Radiču ne gre toliko za dobrobit kmeta, kakor za lastno korist.
Jež v slovenski kmetski hiši.
Toda pustimo sedaj Radiča na stran. Naj bodi svoja pota. Morda se kmalu izpametuje. Vrnimo se zopet v domačo slovensko kočo. Kakor sem že prej dejal, se je T našo staro slovensko kmetsko hišo po preobratu vrinil jež, ter nam zasedel na «povelje nekmetskih slojev« j zadnjo hišo ali — štibl. Tega samostojnega ježa se bomo, če Bog da, kmalu iznebili. Sedaj pa pazimo, da se nam ne vrine republikanska muha. Neki dr. Novačan že brenči, okoli oglov. On bi nas zopet rad razdvojil in zopet bi se smejale sedanje vladne stranke in zopet bi imeli veselje verižniki in banke in razni advokati in drugi kapitailsti.
Bodimo edini!
Dragi slovenski kmetje in delavci! Bodimo vendar enkrat edini in ne pljuvajmo več v lastno skledo. Združimo se vsi, ki hočemo lepšo bodočnost našega stanu in slovenskega naroda v naši najmočnejši in najstarši — kmetski organizaciji — Kmetski zvezi. Vem, da bo marsikateri zaslepljeni in nahujskani kmet ali delavec de^ jal: V Kmetsko zvezo ne grem, ker je duhovniška stranka. Bedak! Kdo pa ima večino? Sicer pa ti povem odkritosrčno! Kadar bodo naši duhovniki nas začeli učili, kako moramo krasti in goljufati, kako lagati in pre-šestovati, potem bomo vsi proti njim. Do tedaj pa: Hvala Bogu, da delajo z nami! Kako radi bi sprejeli učiteljstvo v svoje vrste, ako bi krenilo na pota naših kmetskih teženj.
Drugi stanovi postanejo šele tedaj naši sovražniki, kadar se izneverijo težnjam večine svojega naroda in narodni veri, in ko začnejo vsled svoje ošabnosti delovati proti ljudstvu. Mi spoštujemo vsakega poštenega človeka, vsak pošten stan, vsako pošteno pleme, ker smo se učili krščanske pravičnosti.
Moj članek je postal daljši, kakor sem si mislil, če človek tako študira sedajni bedni položaj vseh stanov vobče in kmetskega še posebej, pride do prepričanja, da nam manjka samo prave, žive, trdne volje po združitvi in organizaciji v slovenski enoti. To moramo najprej doseči. Isto naj dosežejo bratje Hrvati na Hrvatskem in bratje Srbi v Srbiji. Učimo se drug od drugega, ne motimo pa si medsebojno delo s tem, da bi posegale n. pr. hrvatske kmetske organizacije v naš delokrog, ali mi v srbskega. Doma v Sloveniji pa se naj zdr užijo vse raztresene in razcepljene kmetske manjšine v najmočnejši kmetski stranki, kakor se to godi v vseh strokovnih organizacijah pametnih ljudi, ki vedo, za kaj gre. Samo častihlepneži in nerazumneži naj ostanejo tam, kjer so. Vsi drugi za svoj kmetsko-delavski stan goreči pa se združimo pod eno slovensko streho in ne pustimo, da bi se v to hišo zopet zaril kak sebični samostojni jež ali kaka sebična republikanska muha. V slogi je moč! Konečno pa se bomo našli vsi Jugoslovani, ki živimo posredno ali neposredno od naše mile maj ke-zemlje, katero rosi naš znoj in katero gnojijo naši žulji. Držimo se novega slovenskega gesla: «Vse za vero, dom in kmeta.
Sedajna vlada pa mora — izginiti! Bog živi!
Ljudsko odicfanja s Mrnimom
demagogijo.
Preteklo nedeljo, dne 28. t. m. je dr. Novačan poskusil svojo srečo kot predsednik slovenske republikanske stranke pri Sv. Bolfenku na Kogu in v Središču. — Doživel je silno razočaranje. Naši zavedni pristaši, katerim so se pridružili tudi redki nasprotniki, so z železno disciplino in navdušenjem pokazali, da se naše vrste ne dajo omajali po praznih demagogih, ki zasledujejo samo svoje osebne koristi in v to svrho izrabljajo geslo: «slovenska republika«.
Sbod pri Sv. Bolfenku se je vršil po rani službi božji. Za predsednika je bil izvoljen naš odličen pristaš vinogradnik Jože Breznik. Dr. Novačan je dobil besedo, toda zborovalci njegovim izvajanjem niso hoteli pritrjevati, temveč so z največjo živahnostjo ugovarjali. Dr. Novačan je zastonj ponujal svojo slabo republikansko robo. Nastopil je vinogradnik in naš strokovni pisatelj Robert Košar in razkrinkal Novačanovo republikanstvo. Njegovim izvajanjem so zborovalci gromovito in navdušeno pritrjevali in v posebnem sklepu odklonili Novačanov poiskus, ki gre za tem, da cepi in oslabi slovenske vrste v boju za gospodarsko in politično popolno samoupravo in avtonomijo slovenskega ljudstva.
Popoldne je prišel Novačan v Središče, odnosno Obrež. Shod je naznanil ob enih v čulekovi gostilni. Naši pristaši so se zbrali točno v velikem številu. Navzoči so bili tudi demokratje in samostojni iz Središča. Prihajali pa so tudi številni možje s Hrvatske strani. Novačan si je naročil hrvatske radičevce, s katerimi je grozil naši stranki že pri Sv. Bolfenku. Ker jih ni bilo začetkom dovolj je odlagal z otvoritvijo shoda in čakal. Po tričetrt urnem čakanju so postali zborovalci nestrpni in navzoči polit, komisar je izjavil, da shoda sploh ne bo, ako se ne prične takoj. Prof. Vesenjak je na to izjavil, da se vrši shod Slov. ljudske stranke v Društvenem domu, ako Novačanovega shoda ne bo.
Dr. Novačan se je ob 2. uri odločil, da otvori zborovanje, ker je upal, da ga poleg navzočnosti hrvatskih radičevcev podpre nekaj domačinov. Predlagal je svojega predsednika posestnika Kelemina, toda zborovalci so zahtevali pristaša Slov. ljudske stranke, obrežkega župana Bedjaniča. Po ponovnem glasovanju in prerekanju so našteli za Novačanovega kandidata 41 glasov, za Bedjaniča vse druge, torej veliko večino. Dr. Novačan je skušal razviti nek program, ali: vse je bilo prazno. Najbrž je program zemljoradnikov že pozabil, Radičevega pa razen fraze o republiki ni. Drugo je misli Io biti zabavljenje na «klerikalce« in druge, toda predsednik in zborovalci mu tega niso pustili.
Novačanu je odgovoril v smislu celjske resolucije vodstva Slov. ljudske stranke prof. Vesenjak. Odločno je povdaril, da hočemo vsi jugoslovansko državo in odklanjamo hegemonijo Srbov in smo torej najizrazitejši nasprotniki «Velike Srbije«. Toda ravno tej je Novačan aktivno, Radič pa s svojo pasivnostjo pripomogel do Vidovdanske ustave. Ako govori Novačan o «vaških svetih«, povdarjamo mi, da so najboljši in najprimernejši vaški sveti občinski odbori s svojimi predsedniki — župani. Na tej podlagi naj se gradi naprej v okrajih in pokrajinah, kjer naj gospodari in upravlja ljudstvo svoje zadeve. To je prava republika, ne pa prazna No-vačanova beseda. Ako govori Novačan, da bodo radičev-ci štrli kapitalizem in organizirali kmetsko delavsko ljudstvo na zadružni podlagi, mora govornik povdariti, da je Slovenska ljudska stranka tista, ki goji neguje in vzgaja zadružništvo mirno in požrtvovalno, Novačan pa do sedaj ni ustanovil nobene. Tudi radičevci na Hrvatskem zanemarjajo to, odkar je umrl dobri in požrtvovalni Ante Radič. Mnogo bolje bi že bilo za hrvatsko kmetsko ljudstvo, ako bi Stipe Radič to delo nadaljeval, namesto, da se veže z največjimi kapitalisti in postaja sam kapitalist, za ljudstvo pa ima samo praz ne besede. Z povzdignjenim glasom in močnim povdar-kom je rekel prof. Vesenjak: «Ljudstvo, tri leta že teče tvoja pravda, tri leta se borimo za dobro, pametno in
pravično ureditev države, toda od hrvatskega ljudstva izvoljeni zastopniki, ki bi naj bili njegovi zagovorniki in branitelji in bi z našo stranko preprečili današnje razmere, sedijo doma za pečjo in so podobni kmetij ki govori kako in kje bo sejal koruzo, ko jo drugi ^ ogrebajo. Obsojamo torej in obžalujemo pasivnost Hrvatskega bloka. Končno je govornik še jasno povedal da dr. Novačan po svojem dosedanjem delovanju celi svoji preteklosti nima legitimacije med našim ljud. stvom govorili in se ponašati kot republikanec, ker mu je to le namen za dosego osebnih ciljev, katerih drugod ni dosegel. Velika večina je navdušeno pritrjevala iz. vajanjem govornika Slovenske ljudske stranke in ob. sojala pasivnost radičevcev. Kratko so govorili še trije govorniki in obsodili Novačanovo demagogijo. Govo, riti je hotel tudi poslanec radičevec dr. Devčič,, toda na pojasnilo, da Radičevci v Zagorju in drugod niso pu, stili govoriti in zborovati Hrvatski pučki stranki, % zborovalci odklonili njega in izjavili, da Radičevi po, slanci tako dolgo ne bodo govorili med nami, doklej naša stranka nima pred njimi svobode govora in zbo. rovanja. S tem se je shod zaključil.
Našim pristašem v ormoškem okraju gre gotovo vse priznanje ,da so nastopili tako dobro in organizira-no in da so tako jasno pokazali, kako znajo ločiti zrno od plev. «Le ta nam županil ne bo«, je bila soglasna sodba nad Novačanom od strani našega ljudstva.
Nekaj o državnem In narodnerri gospodarstvu.
I. DRŽAVNO GOSPODARSTVO.
1. Državni proračun.
Finančni odbor je izgotovil in končnoveljavno spre jel poročilo o državnem proračunu za leto 1922. Iz po, ročila je razvidno, da so dohodki, katere je predvidel g. finančni minister za leta 1922 0.257,577.804.86 dinar-jev. Od ravnokar omenjene svote znašajo splošni dohodki 3.126,800.853.25 dinarjev. Finančni odbor ji zmanjšal splošne davke za 824,976.007.01 din., a povečal dohodke od neposrednih davkov za 66,417.075.2! din., dohodke direktnih davkov za 489,755.125 din., do-hodke od železniških naprav (kurilnic, delavnic itd,) za 635,115.821.50 din., dohodke od državnih poseslei za 83,477.300 din. Razne dohodke je zmanjšal odbor zj 2,919.157.75 din. Po predlogu finančnega odbora pred. videni dohodki znašajo 6.693,447.864 din.
Odbor se je postavil na stališče, da vzpostavi rava težje med rednimi izdatki ter rednimi dohodki v drža* nem proračunu in se je trudil, da izbriše iz proračuni izdatkov vse nepotrebne izdatke ali one, katerih ni mo. goče kriti potom rednih izdatkov, kakor so na prime) izdatki za investicije. Finančni odbor se je prepričal da je izključeno, da bi sedaj živeči rod pokril vse vof ne ogromne izdatke in se povrh še brigal za razvoj kul ture, socijalne politike in poljedeljslva.. Vsi napori na! še finančne politike morajo biti v prvi vrsti osredo" točeni v tem dejstvu, da se pokrijejo vsi redni izdati z rednimi dohodki in da se skuša odplačevati vojn dolg.	]
Ravnotežje v državnem proračunu bo mogoče oh držati le tedaj, ako bodo vsi predvideni dohodki istinil in vsi razpisani davki iztirjani. Radi ravnotežja ne J smel finančni minister v proračunskem letu 1922 sprt meniti niti ene davčne oblike.
Finančni odbor je dognal, da imamo pri nas velii takih davkov, katere plačujejo samo nekateri stanor a drugi ne. Radi tega je odbor uverjen, da bi bilo veliko korist finančnemu ministrstvu in celotni držat ako bi se osnoval poseben parlamentarni odbor, ki 1 nadziral izvršitev proračuna. Ta parlamentarni ko» trolni odbor bi dobival preko centralnega knjigovodsl va finančnega ministrstva (ki pa še ni organiziram poročila o stanju dohodkov in izdatkov ter bi ta po« čila dostavljal narodni skupščini. Le na ta način 1 bila skupščina stvarno obveščena o državnih dohodki in izdatkih in ta korak bi pripomogel, da bi se mi vrni
Oj, ta navihana, hudomušna Porcijal Seveda sem zvedel, pa vse kaj druga —I
Med tem pa sem koval načrte in delal račune, moje zaupanje v bodočnost je poskočilo za sto odstotkov in povišal sem si — seve le v mislih — svojo plačo na il20 funtov letno. Porciji pa nisem ničesar povedal o tej svoji «povišani« plači. Hranil sem si za iznenadenje.
Pozno zvečer smo se ločili. Vso pot domov sem bil kakor v sanjah. Hastings me je spremljal, pripovedoval mi je o svojih nezgodah, — pa niti besedice ga nisetu slišal. Še le ko sva stopila v moje stanovanje, so me zbudili k zavesti njegovi začudeni vzkliki.
«Glej, glej! — Prava palača! In vsega imate, česar si more srce poželeti! — Henry, — šele sedaj vidim, kako ste bogati, pa tudi šele seda j čutim, čutim do mozga in kosti, kako sem jaz reven, kako reven, nesrečen, ugonobi jen, uničen —!«
Hladna groza me je spreletavala pri njegovih besedah. Njegovo tarnanje me je prebudilo kakor iz sanj —. Zavedel sem se, da je vse moje «bogastvo« pozidano na tenki plasti zemlje, — pod njo pa je brezmejno — brezdno!
Do tedaj nisem vedel, da sanjam, ali bolje, nisem si hotel priznati, da zidam zlate gradove na pesek. Tedaj pa sem se streznil —.
Globoko v dolgeh, niti vinarja svojega denarja, vse na dolg in na «upanje«, na račun plače, ki je morebiti
nikoli — nikoli ne bom dobil--! O — tudi jaz sem
bil uničen in ničesar me ni moglo rešiti!
«Henry, same drobtinice, ki preostajajo od vaših dnevnih dohodkov, bi me rešile —!«
«O —I Moji dnevni dohodki--! Tule, čašo vročega —, pa dobre volje bodiva! — Toda počakajte, — hočete nekoliko povečerjati?«
«Niti grižljaja ne! Ne morem jestit Pa pil bom, dokler ne padem pod mizol«
«Z vami bom držal! — Posadiva se zložno! Takole —! Sedaj pa mi pripovedujte!«
«Pripovedujem —? Še enkrat —?«
«Še enkrat —? Kaj mislite s tem?«
«Pravim, ali vam naj še enkrat pripovedujem svojo nesrečno zgodbo?«
«Še enkrat svojo nesrečno zgodbo? — Ej, Lloyd, ali ga že imate v glavi?«
«Poslušajte, Henry, čudni se mi zdite! Ali vam nisem že vsega pripovedoval na potu sem k vam?«
«Vi —?«
«Da — jaz!«
«Obešen naj bom, če sem čul le samo eno besedico!«
«Henry, vaše besede me vznemirjajo! Kaj vam je? — Kaj ste pa počenjali pri poslaniku?«
Šele sedaj mi je bilo jasno, — strašno sem bil zaljubljen!
In spovedal sem se mu, možato in odkrito.
Stisnil mi je roko in mi jo j« stresal, kakor bi mi jc hotel iz rame iztrgati, in prav nič mi ni več zameril, da ga nisem poslušal in sem ga pustil samega govoriti
cele tri milje daleč od poslanikove hiše pa do mojej stanovanja, in potrpežljivo mi je še enkrat povedal K svojo zgodbo.
Njena kratka vsebina je bila približno tale: Prišel je na Angleško, da bi tu našel kupca za svi zlati rudokop. Pokupil je njegove delnice, hoteč nap« viti bogat dobiček, vtaknil je v špekulacijo skoraj \ svoje premoženje, neizrečeno se je trudil, vse je po« i kusil, silno denarja je izdal — pa niti enega človel ni mogel najti, ki bi se bil zanimal za rudokop. Gm« nih sredstev mu je zmanjkalo, polom se mu je bližal Ob koncu svoje zgodbe je planil kvišku in vzklü
nil:
«Henry, vi me morete rešiti, rešiti me morete, edini človek na vsem svetu! Hočete —? Ali bodete — «Povejte mi, kako!« «Posodite mi milijon dolarjev na moj rudokopl Ne odklonite!«
Smrtne bolečine so me obhajale. Že mi je bilo jeziku, da bi mu rekel: «Lloyd, jaz sem sam velik vež, brez denarja, — zadolžen do grla!« Pa nisem mu tega rekel —. Sijajna misel se mi je zablestela v glavi, misel, " kršna pride človeku — in le tistemu, ki je ljublj^ sreče — samo v odločilnih trenutkih življenja.
In zagrabil sem srečno misel, stisnil sem zobe, P tlačil morečo skrb in rekel hladno, kakor se spo$ za premišljenega kapitalista:	,
(Konec prihodnjih
li v redno stanje državnega proračuna in ne bi vedno mešetarili kot dosedaj z dvanajstinami.
Glede ravnovesja v proračunu pa je tudi predvsem potrebno, da se nikakor ne povečajo izdatki.
Edino vojno ministrstvo bi zamoglo zahtevati povečanje proračuna,, a če bo zmanjšano število vojaštva v stalnem kadru, bo moralo tudi vojno ministrstvo svoje izdatke tako uravnati, kakor jih predvideva in dovoljuje proračun .
Ravnotežje v državnem proračunu je velevažno ludi radi dejstva, da mora začeti naša država z likvidacijo svojih dolgov in z odplačevanjem državnega dolga Narodni banki.
Finančni odbor je nadalje dognal, da so dohodki od carine, kakor jih je predvideval finančni minister, preveliki in jih je zmanjšal od prvotnih 427,310.000 na 327 milijonov dinarjev, a ažijo, odnosno dobiček pri novcih je zvišal od 810 milijonov na 1 milijardo 40 mi ■ iijonov, ker je smatral, da ažijo, ki se sedaj plačuje, ni dovolj visok in ga je treba povišati, ker se bližamo stvar nemu denarnemu kurzu — to je: zlatu. Dohodki od trošarine so bili od finančnega ministra predvideni na 390, a finančni odbor jih predvideva na 526 milijonov. Dohodke od davka na poslovni promet je zmanjšal odbor od 400 na 250 milijonov dinarjev, Dohodki invalidnega davka so povečani za 13,534.250 din.
3. Tekoče državne obveznosti in dolgovi.
1. Vojno ministrstvo dolguje vsega skupaj 514 mil. 653.669 din. 2. Dolgovi železniškega ministrstva znašajo 478 din. 3. Obresti za dve amerikanski posojili po 25 in 15 milijonov dolarjev. Te obresti so že na dolg za dve leti in znašajo okroglo, ako računamo dolar po 60 din., 300 milijonov din. 4. Država dolguje v dolarjih «Standart Oil Kompaniji«, «Wiener Bank-Vereinu« in kom-paniji «Usokokovič-Grgin« skupno 1,488.833 dolarjev. Ako računamo dolar po 60 din., znaša zgorajni dolg 89,329.986 din. 5. Vrhu tega pa so zadolžene posamezne državne ustanove v skupnem znesku za 1.301,000,000 dinarjev.
Z likvidacijo zgoraj omenjenih dolgov se mora začeti čimprej. Res je, da dolguje država ogromne svote, a moramo pri oziru na državne dolgove upoštevali tudi -vojnoodškodninski fond, o katerem nimamo natančnih podatkov, a da računamo na 1 milijardo dinarjev, in na razne državne tirjatve kot n. pr. državna posojila za prehrano pasivnih krajev itd., ki znašajo skupno — 187,703.956 dinarjev, 41,650.308 kron in 47.750 frankov.
Te državne tirjatve bi se morale zaračunati ~ likvidacijskem proračunu kot izdatki. Ostanek nepokritih dolgov bi se moral pokriti ali s posojilom ali s kakimi izvanrednimi državnimi dohodki.
Finančni odbor se je postavil ob priliki razprave o predlogu finančnega ministra glede davka na premoženje na stališče, da bi bil ta davek opravičen samo za eden veliki cilj: poprava dinarja in bi se naj uvedel radi odplačevanja državnega dolga Narodni banki. Potrošene svote, izposojene od Narodne banke, od zopet-nega povratka Srbov v domovino do konca leta 1921 znašajo 4.083,940.243 din.
1.	Zagrebški trg z živim blagom.
Pred dobrim mesecem so se dvignile cene živemu blagu in mesenim proizvodom v neverjetne višine. Temu brzemu porastu cene živini, ki tvori glavni prehran jevalni predmet, se imamo zahvaliti prenagljenemu izvozu žive živine v inozemstvo. Vsled našega izvoza so živinske cene tako poskočile nad pariteto svetovnih cen, da naše živinske robe sedaj ne kupujeta več Nemčija in Italija. Pri tako visokih cenah je izvoz še edino le mogoč v Avstrijo in nekaj v čehoslov&kijo. Naravno je tudi, da so izvanredno visoke živinske cene nekaj neznosnega za našo industrijo s suhim mesom in da je prišla vsled tega celotna naša suhomesna industrija v veliko opasnost. Le vzemimo kot primer, da stane 1 kg debc'ega svinčeta 85 K, ta cena ni niti za izvoz v Avstrijo, ker se mora računiti 10 K kot odpad pri klanju, 2 K stroškov za izdelavo, 2 K carine in 1 K prevoznine, kar znaša skupno 105 K, na Dunaju pa se plača za 1 kg 3600 avstrijskih kron.
Italija se je začela ogledovati vsled pokritja svojih potreb na živem blagu po drugih tržiščih, ker jej naš ž-i-vinski trg ni več prikladen radi previsokih cen. Italija j je našla za se prikladen živinski trg na Danskem. Dan- | ska pošilja v Italijo prvovrstne svinje po 3.5 do 4 lire, pri tem ko stane naše blago iste kakovosti 5 lir 1 kg. Obširen izvoz rogatega blaga iz naše države je nemogoč, ker padajo živinske cene po celem svetu, samo pri nas ne. Poskušalo se je že našo živo blago izvažati v vse mogoče dežele v inozemstvu, a brez pravega uspeha, ker so cene previsoke in se še bodo dvignile.
2.	Položaj na žitnem trgu .
Minuli teden se ni položaj na našem žitnem trgu spremenil prav nič. Žitni kupci se niso spuščali v kupci ; ¡je večjih žitnih količin. Koncem minulega tedna so povpraševali kupci po koruzi, to pa radi tega, ker gredo stare koruzne zaloge proti koncu. Bodoča žetev obeta po naših žitorodnih krajih vsled zadnjih toplih dni vse j najboljše. Seve je še vse v božjih rokah!
Politični ogled. |
KRALJEVINA SHS.
Volilni zakon dela poslancem vladne večine velike skrbi. Kakor je videti, se vrši v zakonodajnem odboru ostra borba v večinskem bloku, ki je glede načrta volilnega zakona silno razdvojen. Zavlačevanje tega vpra Sanja je dobro znamenje, da se vladne stranke bojijo Volitev.
Vlada se v glavnem bavi samo z vprašanji, tikajo-čimi se kraljeve ženitbe.
Ameriško posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev še do danes ni sklenjeno, ker je ameriška vlada sporočila belgrajskim oblastnikom gotove pogoje, pod katerimi se lahko dobi posojilo od ameriških kapitalistov. Ker so za Pašiča ti pogoji oster tobak, se je umaknil ra-; je v kopališče llidže pri Sarajevu. Naši ministri so glede | ministrske odgovornosti precej debelokožni. To je razvidno iz dejstva, da Pašič venomer pohaja v zdravilišča in na bolezenske dopuste.
CEHO-SLOVAŠKA.
Ko je ministrski predsednik dr. Beneš dajal poročilo o svoji zunanji politiki z ozirom na razprave genovske konference, je v parlamentu strašno zahrumelo. Dr. Beneš je hotel predstavili neko enakopravnost narodnih manjšin, — zahrumeli in protestirali so slovaški avtonomisti in Nemci, hotel je pokazati miroljubnost svoje politike in tudi dobre odnošaje z Rusijo, j češ, da je že pripravljena trgovska pogodba z Rusijo, i oglasili so se komunisti in tako se je videlo, da vladna ! poiitika ni na dobrem glasu. Opozicijonalci so očitali dr. Benešu, da je sklenil tajno pogodbo s francosko vlado, da bi Češka pomagala Franciji v slučaju pohoda proti Nemčiji z vojsko od pol milijona mož.
BOLGARIJA.
Bolgarska vlada, ki izhaja iz naroda in ne iz «po-rodice«, kakor pri nas, je bila tako pametna, da se ni hotela zameriti 160 milijonom Rusov in je rajši zato z vso odločnostjo izgnala tistih 15.000, ki se sicer imenujejo carski Rusi, so pa po večini tuji in proti današnji veliki Rusiji nahujskani elementi. Razorožitev Wrang-loveev je popolnoma izvedena, glavni zarotniki so pod ključem, večina rusko-carističnih oficirjev je pa izgnana. Postopanje Bolgarije proti "VVranglovcem je odobrila mednarodna komisija in tako je carističnim zarotnikom prekrižan račun in načrt, ki bi imel tako strašne posledice za Evropo.
RUSIJA.
Rusija je sklenila z Italijo trgovsko pogodbo in dobi svobodno pristanišče v Trstu. Dogovor med Rusijo in Italijo vsebuje celo vrsto medsebojnih trgovskih in prometnih olajšav. Italija dobi v Rusiji popolno trgovsko in obrtno svobodo, ob Črnem morju pa svobodno pristanišče.
Osrednji izvrševalni odbor, ki v Rusiji odločuje v vseh državnih in političnih zadevah, je odločil, da o-stane ruska vojska pri moči in stališču kot doslej, ker se v Evropi še vedno kujejo zarole in vojni naklepi proti ruskemu narodu. Francoski in maloantantni listi veliko pišejo o reorganizaciji rdeče ruske vojske. Deloma ima strah velike oči, deloma pa pariški, bukareški in 1 tudi beograjski državniki nočejo uvideti, da je najprej i na njih vrsta, odložiti orožje in potem šele Rusiji, ki i se hoče samo braniti.
Pred konferenco v Haagu.
Predsedništvo genovske konference je v sporazumu z nizozemsko vlado razposlalo povabila na konferenco v Haagu. Francoski listi so se v zadnjem času začeli po i našati, kako se je tudi Amerika zavzela za francosko 1 stališče, iz ameriških vladnih krogov se je pa takoj raz glasilo, da ni na tem niti pičice resnice. Kako tudi, saj se je Amerika baš radi francoske politike odtujila od Evrope. Amerika zahteva od Evrope v prvi vrsti politiko miru in razorožitev, temu je pa Francija vedno in posebej še sedaj nasprotna. Nemci pravijo, da so gospo-; darska vprašanja, ki se bodo razmotrivala v Haagu, tako važna, ves gospodarski položaj Evrope pa tako za-j motan, da svet mora odločno nastopiti proti vojni po-| litiki.
Naša zborovanja.
V Laporju priredi Slov. ljudska stranka na Bin-koštni pondeljek, dne 5. junija po rani maši političen shod, na katerem bo poročal narodni poslanec žebot. Vabimo somišljenike iz Laporja, Makol, črešnjevca, Studenic, Poljčan in Sv. Jerneja, da se udeležijo tega zborovanja.
Zborovanje pri Sv. Juriju ob Ščavnici. K Sv. Juriju ob Ščavnici pride za binkoštne praznike mladino izobraževat in starejše utrjevat prof. Vesenjak iz Maribora. Na Binkoštno nedeljo bo gospod prof. govoril šentjurskim Orlom in Orlicam, na Binkoštni pondeljek po rani službi božji pa bo zborovanje Kmetske zveze, na katerem bo poročal o gospodarsko političnem položa ju g. Vesenjak.
Poslanec Davorin Krajnc zboruje na binkoštni ponedeljek pri Sv. Joštu na Kozjaku.
Shod KZ v Šmarju pri Jelšah. V Šmarju se je vršil v nedeljo, dne 28. maja, sijajno obiskan shod Kmetske zveze. Poročala sta poslanca Davorin Krajnc in urednik Smodej. Predsedoval je naš vrli somišljenik Vrečko iz Ponikve. Poslanec Krajnc je v svojem poljudnem in vsestransko zasnovanem poročilu obrazložil ljudstvu program in sedan jo taktiko Jugoslovanskega kluba. Vse skozi stvarna kritika delovanja poslancev SKS, ki se le prevečkrat pokazujejo ljudstvu v pavovem perju, se je poslancu Krajncu imenitno posrečila in je žel za svoja lepa izvajanja navdušeno pritrjevanje ljudstva. Urednik «Slovenca«, g. Smodej, je v svojem govoru povda-ril, da se SLS niti za pedenj ni oddaljila od svojega programa. Realna, avtonomistična politika je za slovenski narod danes edini izhod iz težavnega položaja. De-magoški politiki, ki ustvarjajo tik pred volitvami svoj" strančice, ne bodo rešili slovenskega ljudstva in njegove neodvisnosti . Republika je samo geslo, s katerim si hočejo ti ljudje pridobiti naklonjenost volilcev. Govornik je izrazil svoje upanje, da ne bo slovensko ljudstvo nikdar nasedlo lažnjivim agitatorjem v volčjih kožuhih.
SLS ne uganja take demagogije ali sleparstva. Njen program je ljudski: izenačenje davkov, pobijanje korupcije, človeško postopanje z vojaštvom, zmanjšanje vojaštva itd. Ljudstvo bo v resnici svobodneje zadihalo šele tedaj, ko bo samo upravljalo svoje zadeve. To je naša republika! Govornik je ob tej priliki ostro zavrnil dr. Novačanove laži v «ATaši vasi.« Med SLS in Radi-čem zija v gotovih pogledih, zlasti v socijalnem, velik prepad in zato se naša stranka ne more podati z njim na eno bojišče. Govornikova izvajanja so zborovalci sprejeli z velikim oduševljenjem. Ob koncu zborovanja so bile resolucije, ki jih je predlagal g. Vrečko, soglasno sprejete. Tako je končal šmarski shod z velikim uspehom. SLS je v šmarskem okraju na zmagovitem pohodu!
Tedenske §wice.
Volitve se bližajo! čez eden ali dva mesca se bol o vršile volitve poslancev v mariborsko oblastno skupščino ali takozvani slovenskoštajerski deželni zbor v Mariboru. Za mariborsko oblast bo treba 52 deželnih poslancev. Na vsakih 10.000 prebivalcev namreč pride en poslanec. Zanimivo je, da so gospodje demokrati v Ljubljani pri deželni vladi izračunali, da dobi od teh 52 mandatov naša Slovenska ljudska stranka vsaj 31 poslancev. Računali so po izidu občinskih volitev. Tako | so naši nasprotniki že sami obupali, da bi še kedaj pri ; nas ljudstvo šlo za njimi. Naj to naše volilce še bolj okrepi v zavesti, da je treba neumorno delati na to, da se bodo naši glasovi pri vseh bodočih volitvah podvojili. To je edina rešitev iz sedanjega slabega položaja, v katerega so nas zapeljali liberalci, socijalni demokratje in samostojni.
Slovesnosti evharističnega kongresa v Rimu. Dne 24. maja t. 1. je bil v Rimu slovesno otvorjen evharistič-i ni kongres. Otvoril ga je sv. Oče papež Pij XI. v kras-{ nem govoru, ki je trajal pol ure. S krepkim glasom, ki so ga razločno slišali vsi navzoči, je sv. Oče govoril o miru, ki ga svet ne more dati, ki ga pa more vrniti I človeštvu le Oni, ki ga je prinesel na svet. Izmed Jugo-| slovanov se je kongresa udeležilo 15 Slovencev in 60 Hrvatov, nadškofa zagrebški in sarajevski, škofje senj-ski, šibeniški, djakovski ter križevački. Po vseh rimskih cerkvah so se vršile v nedeljo, dne 28. maja velike cerkvene slovesnosti. Za mladino je imel pontifi-j kalno sv. mašo tržaški škof Bartolomasi. V največjem sijaju je pa bila popoldanska procesija, katere se je udeležilo nad 100.000 vernikov. Procesija je trajala celih 5 ur. Na čelu procesije je korakala mladina v belih oblekah, nadalje razna pevska društva, razne organizacije ter ogromno številu duhovščine. Procesije so se j tudi udeležili ministri, državni podtajnik in številni po-| slanci italijaske ljudske stranke. Na trgu pred Lateran-| sko cerkvijo je tej tisočeri množici podelil papežev bla-! goslov kardinal Pompili.
Nova maša. Iz Zibike se nam poroča. V lanskem ! letu smo pri nas obhajali novo mašo, katero je daroval j naš domačin č. g. Hajnšek. Tudi letos bomo obhajali | slično slavnost, kajti daroval bo prvo sv. mašo v pri-« | jazni romarski cerkvi na Tinjski gori č. g. Otmar Smo-| le iz reda sv. Frančiška. Slavnost nove sv. maše se že I vrši dne 16. julija. Dal Bog, da bi se zrahljano zdrav-j stveno stanje novomašnikovo prav kmalu zboljšalo.
Sestanek duhovnikov in voditeljev tretjega reda. Pri zadnjem sestanku na velikonočno sredo je bi!o sklenjeno, da bo prihodnji sestanek v četrtek po Bin-koštih, dne 8. junija. Ker bo isti dan kraljeva poroka, mnogo gospodov zaradi šolske službe božje v Mariboru priti ne more. Zategadelj se ta sestanek preloži na nedoločen čas. Kedaj da bo, se bo v «Straži« ali «Slov. Gospodarju« naznanilo. — P. Filip Benicij, ravnatelj iII. reda.
«Slovenskim vojakom se godi dobro«, tako sta te-lefonično poročala dne 22. maja 1922 poslanca Samostojne kmetijske stranke Štefan Dobnik in Ivan Majcen demokratskemu listu «Jutru«. Narodni socijalist Brandner pa je napisal dolgovezen članek za list «Jugoslavijo«, v katerem zanika, da bi se s slovenskimi vojaki v srbskih garnizijah slabo postopalo. Šentjurski Dobnik, dolenjski Majcen in ljubljanski Brandner so potovali v Kragujevac in so tam, kakor smo izvedeli, govorili s srbskimi oficirji, kaplarji in v njihovi navzočnosti z nekaterimi vojaki. Nesramna laž je, kar poročajo ti trije sladkomili poslanci. Res pa je, da se z našimi fanti v Kragujevcu, Nišu, Pirotu, Sarajevu, Vai-jevu in drugih garnizijah postopa tako, da to postopanje mnogokrat ni vredno človeka. Laž je, kar pišeta Dobnik in Majcen: «da so naši fantje dobro preskrbljeni in da imajo redno in zadostno hrano«. Namesto, da bi se ta dva, od vlade plačana in od vojnega ministra najeta samostojneža potegnila za trpeče naše fante, il drzneta javno po listih lagati, da se našim fantom dobro godi. Nadalje pišeta Dobnik in Majcen, da ravnanj? z vojaki odgovarja predpisom in oni sami (vojaki) so s smehom in ogorčenjem zavrnili obrekovanje, katero je prineslo klerikalno časopisje. Vojašnice so čiste, hrana enostavna, — toda tečna, vojaki tudi dobivajo za-: dostne porcije dobrega kruha«. Tako poročajo samo-i sloj ni poslanci po naročilu srbijanskih oficirjev v slov. i liste. Kaj pravite k temu vi, slovenski vojaki, kaj vi ! starši, ki dobivate žalostna poročila od svojih sinov? j Vse to je dokaz, da so poslanci Samostojne kmetijsk«! I stranke res popolni izdajalci našega ljudstva! Da jih ni sram! In ti ljudje si še drznejo prihajali na shode po slovenski zemlji! Namesto, da bi pomagali poslancem Slovenske ljudske stranke braniti naše sinove in bi I zahtevali red in pravico v vojaštvu, pa poročajo take i laži. Slovensko ljudstvo, naženi te hinavce, od srbijan-• cev plačane agente.
' i. s iron.
SLOVENSKI GOSPODAR
1. junija 1922»
Za naše cestarje. Dobivamo pritožbe od okrajnih in državnih cestarjev, da jim posestniki, ki mejijo ob ceste pokosijo ali popasejo vso travo ob robovih cest. Trava ob cestah je užitek cestarjev. To jim je mala nagrada za njih delo. Slabo so plačani naši cestarji. Demokratski finančni minister ima milijone za brez-verske Sokole, za nove kanone, za Wranglovce, a ubogim cestarjem pa še toliko noče dati, da bi mogli pošteno preživljati sebe in svoje družine. Obračamo se tem potom s prošnjo do posestnikov, ki mejijo ob ceste: Pustite vendar tisto borno travo cestarjem, ali pa jjim vsaj dajte kako odškodnino. Usmilite se revežev. Poslanci Slovenske ljudske stranke v Beogradu so se potegnili za slovenske cestarje, da ostanejo, pomagajte jim še vi domačini, ker jim sedanja demokratsko-sa-mostojna vlada noče dati toliko, da bi lahko shajali.
«Zvišajte zavarovalnino!« že v tretje trobijo iz Ljubljane izvežbani zavarovalni pospeševatelj očka g. . Hribar. Duhovnikom zatrjujejo, naj iz prižnice in ob V salvi priliki ljudstvo k temu navajajo. Zaradi sedajnih dragih delavskih in drugih plačil. Dobro, potrebno. Ko pa pride zastopnik kake zavarovalnice osebno ogledat si kočo, hišo, inventar, posodo, orodje in drugo — ceni to vse sedanjim razmeram le še nizko, prenizko, češ, da je staro, obrabljeno itd. Taki slučaji so nam znani iz več krajev. Še tisti ne morejo primerno zvišati zavarovanja, ki bi sami hoteli, uvidevši potrebo. Sicer pa je takih zelo malo. Raje v krčmi za pet ali deset litrov pijače, kakor zoper ogenj in požar en bori stotak. Ob nesreči se pa kesajo. Prepozno. Kdor more, le naj si zviša zavarovanje. Zastopniki krščanske «Vzajemne zavarovalnice« mu ne bodo delali zaprek z izgovorom na sedanjo malovrednost predmetov, marveč bodo upoštevali nenavadno visoke stroške ob slučaju nesreče. Stara hiša, rabljeno orodje, posoda, pohištvo — je le videti slabejše in manj vredno, služi pa posestniku za vporabo nič manj kakor lepo zlikano novo.
Občinski zastopi in udeležba pri naborih. Poslanci Roškar, Brodar, Krajnc in Žebot so interpelirali ministra vojne, čemu zahteva vojaška oblast pri naborih iz vsake občine polovico občinskega odbora. Tako se je na primer pripetilo, da je občina Slemen imela samo enega rekruta, a tega nabornika je moralo spremljali k naboru nič manj nego pet občinskih odbornikov. Poslanci zahtevajo, da se to določilo črta in naj zadostuje kot spremstvo samo župan ali en občinski odbornik.
Romanje k Sv. Antonu na Pohorju. Na binkoštni pondeljek, ko je tukaj shod, bo nadžupnik in dekan iz Vuzenice pri drugi službi božji ob 10. uri blagoslovil 2 novi banderi, ki jih je kupil domač kmet Franc Kram-ljak. Antonski shod se bo obhajal s tridnevnico v čast Sv. Antonu in Srcu Jezusovem pod vodstvom gospoda misijonarja od Sv. Jožefa v Celju v proslavo tristolet-nega misijonskega jubileja dne 11., 12. in 13. junija t. 1 1. V nedeljo, dne 11. junija, bo začetek pobožnosti in dvojna služba božja ob 6. in 10. mi. V pondeljek okoli 6. ure zvečer slovesen sprejem selniške procesije z Marijinim kipom, ki je dar selniških romarjev. Nato večer niče. Na god sv. Antona dvojna služba božja in več sv. maš. Nedelja po sv. Antonu dne 18. nedelja je lepa nedelja. Se obhaja z dvojno službo božjo in procesijo.
Praznoverja je največ pri onih, ki so zapravili milost sv. vere. Kdor ne veruje več Kristusovim služabnikom, duhovnikom, veruje babam ali še hujšim zapel-jivcem. Kdor se kloni omejenega človeškega razuma skrivnostim Božjega razodetja — tem bolj trdno veruje prazne zmote. Verovati, upati, ljubiti mora vsako človeško srce. Če ne pravega, pa kaj krivega, če ne t»oljšega, pa nespametnega. Tak je tudi slučaj z devet-ali sedemkratnim prepisovanjem in brezimnim odpo-šiljanjem neke spakedrane molitve. Sedaj je celo ministrstvo ver z odlokom dne 21. marca t. 1. št. 836 duhovnikom zabičalo, naj to prazno početje ljudem izbije • jjo iz glave. So vedno storili in bodo storili, ko razlagajo prvi člen apostolske vere ali prvo božjo zapoved. Vlada le naj vpliva potom svojih uradnikov kot vzgled ljudstvu, da bodo zopet v cerkvi poslušali pridige in krščan ske nauke. Vlada naj le okrca po prstih one brezštevilne liste in lističe, ki s surovim blatenjem dan za dnevom, teden za tednom spodkopavajo ugled duhovnikov. — Kajti, kogar ljudstvo več ne spoštuje, ga tudi več ne posluša, mu več ne verjame.
Glede postov je odločila tozadevna kongregacija (odbor) sv. konciljev v Rimu, dne 1. marca t. 1., da naj bodo posihmal štiri srede v kvaternih tednih olajšani posti, torej meso je dovoljeno uživati le v jedi si je treba nekaj pritrgati, le enkrat na dan se nasititi. Nasprotno pa je zopet poostrila bilje (dneve) pred Marijinim vnebovzetjem (Veliko Gospojnico) to je 14. avgusta in pred Vsemi Svetimi, to je zadnjega oktobra. Ta dneva je tudi mesojeja poslej prepovedana. Ako pride taka bilja na nedeljo, se ni treba zato, recimo že v soboto postiti. V tem slučaju post izostane.
Romarski vlak k Mariji Pomagaj se priredi tudi letos, ako ga bo železnica dovolila, in sicer: Dne 10. julija bo vozil prvi vlak, ki bo sprejemal romarje od Maribora do Grobelnega. Dne 24. julija pa bo vozil idrugi vlak, na katerega bodo mogli vstopiti romarji na postajah od Grobelnega do Trbovelj. Vozne cene in na-tančneji vspored še niso znane. Toliko na znanje vsem tistim, ki se zanimajo za to romanje.	Odbor.
Obmejna nadloga. V Bistriškem grabnu nad Muto imajo graničarji obmejno stražo. Kako slavni so ti stra , ¿arji. spričuje sledeči dogodek. V nedeljo, dne 7. maja ! {je prišel Ivan Ivanovič, vojak Srbin, prideljen granični i trupi, k malemu posestniku Skutniku. Našel je ženo samo doma. Prisilil jo je, da je šla iskat moža, češ, da ima ž njim opravka. Ko je pa odšla, je ta junak s silo odtrgal vrata od omare, razbil še neko kišto in ko je našel 350 dinarjev, je šel v krčmo zapravljat ukradeni i
denar. Ko mu je pa bila roka pravice za petami, je srečno potegnil čez mejo. — Čudno, da še oblasti vedno ne izpregledajo, kako nepotrebni, ozir. naravnost škodljivi so sedanji obmejni stražarji. Vsa njihova služba je nekako pohajkovanje, ležanje, in še sedenje v krč-I mah. Mnogokrat še druge ljudi, posebno ženske, motijo pri delu. Človek, ki mora težko delati dan za dnevom se čudi, čemu li plača država te ljudi mesečno po 14.000 kron, ko ji ne prinašajo niti najmanjše koristi! Tihotapiti itak ni več ničesar, torej nimajo koga loviti. Noben gospodar ne more dati hlapcu in dekli, ki vendar delata, 1400 kron na mesec. Naj bi država te nepotreb-neže, če jih že res mora rediti, zaposlila v fabrikah in i rudokopili. Mejo prekoračiti je strogo prepovedano, to-i da graničarji hodijo sem in tja, kakor se jim ljubi. — | Kupujejo pač živež in druge reči tu in onstran, pov-| zročajo draginjo, prenašajo valuto, če se jim zdi, osta-! jajo pa tudi na dolgu. Vse to in še marsikaj več, kar gotovo ni v čast naši državi, se opazuje pri obmejnih j četah. Ljudstvo, ki se s težkim delom bori za vsakdanji i kruh in obleko, ter mora plačevati neznosne davke, i gleda z nevoljo na ljudi, ki nič ne delajo in državi ni-i kakor ne koristijo.
Lepa slovesnost. Iz Selnice ob Dravi nam poročajo: V občini Slemen smo obhajali pretekli četrtek lepo slovesnost: blagoslovitev nove kapele, spomenika za padli-j mi možmi in mladeniči. Kapelo je blagoslovil domači g. župnik. Ob tej priliki smo se poslovili od požrtvovalnega g. kaplana, ki je nastopil kot administrator službo pri Sv. Trojici v Halozah. Za sklad KZ se je I zbralo 400 K.
Umrla je v Dobju po osemletni hudi bolezni Mari-| ja Šmid, iz vrle krščanske kmetske hiše. Bila je svakinja narodnjaka Miloša Šmid, župnika solčavskega! j Naj v miru počiva!
Posebni vlak z vestfalskimi slovenskimi rudarji ee odpelje nazaj v Nemčijo dne 6. junija in sicer od Rajhenbur-ga ob treh popoldne. Vlak obstaja na vsaki postaji od Raj henburga do Ljubljane. Od Zidanega mosta odide vlak ob 4.25 popoldne in pride v Ljubljano ob 5.57 popoldne. Tu ostane do devetih zvečer. — Vestfalski rudarji se opozarjajo, da je vožnja od Rajhenburga do Jesenic za vse že plačana. Naj si nihče ne kupi posebnega voznega lista.
Invalidski shodi. Na Binkoštni pondeljek, dne 5. junija se vrši shod vojnih invalidov pri Sv. Petru pri Mariboru, ob 3. uri popoldan v prostorih Bralnega društva. Ker je shod jako važen, je dolžnost vsakega invalida, vojne vdove in sirote, da se shoda polnoštevilno udeležijo. Odbor.
Lastovk se opaža letos povsod, kakor nam poročajo ljubitelji teh spomladnili oznanilk od več krajev, mnogo manj od lani. Sploh je zadnja leta njih število zelo padlo. Škoda za koristne selivke. Je li tudi nje zadela nemila usoda vsled vojske?
Kakšen oče — takšen sin! Iz Strmeča pri Ormožu nam poročajo. Minuli pondeljek je imela tukajšnje želarka T. opravek v Ormožu. Na povratku domov se je v družbi drugih žensk mudila v gostilni, kjer se je pridružil ženskam slabostojni posestniški sin K. iz D. Želarka T. je slabotna ženska in jej je postalo slabo v gostilni. Posestniški sin se jej je ponudil za spremljevalca do njenega doma. Rekel je, da ga vodi pot k njenemu možu, ki je sodar, zaradi nekega sodarskega dela. Med potom v gozdu pa je K. vrgel T. na tla in je izvršil na njej najgršo nasilje. Da ni kričala, je ženski usta s pestjo zamašil. Po atentatu je zlikovec pobegnil. Slučaj je naznanjen sodišču in orožništvu. K. taji in se izgovarja na pijanost, a gradiva za njegovo krivdo je pač toliko, da se bo le težko izognil roki pravice. Oče tega nasilneža je steber demokratov, ki bi se lahko malo več pobrigal za brezvestno početje svojega sina, ne pa da dopušča, da mu sin popiva okrog in dela čast z nožem, gor-jačo in grešnim nasiljem.
Psica pojedla novorojenčka. V vasi Lužanu pri Va-raždinu je 181etna Josipina Gjurgjek povila nezakonsko dete, katerega je baje iz strahu pred starši pustila ležati na tleh. Ko je pozneje šla gledat po detetu, ga ni več tamkaj našla. Požrla je rojenčka sosedova psica, le de-tetovo glavo in nogi je prinesla domov svojim mladičem, kar je seveda izdalo brezsrčno mater.
Nekaj o razbojništvn v južnih krajih naše kraljevine. V južnih delih naše države se dogajajo tolovajstva, umori, ropi, požigi itd. in zgodi se, da se kljub najizdatnejšemu posredovanju policije in žandarmerije še do danes ni posrečilo oblastem omejiti ta lopovstva, ki so tam na dnevnem redu. Tako je med Kičevom in Dupljanom neka roparska tolpa napadla par kmetov, ki so se vračali s sejma. Roparji so zavlekli pet najuglednejših seljakov v šumo ter zahtevali za odkup 200 zlatih turških lir ali 20.000 dinarjev. Ostali seljaki so zbežali v Kičevo in prijavili napad srez-kemu načelstvu. Žandarmerija je roparje v šumi še pravočasno zasačila. Razvil se je hud boj. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih in mrtvih. Ustreljen je bil tudi zloglasni Sejadin Saljevič, ki je lani upepelil srbsko selo Tajmište in s svojo tolpo pobil 200 prebivalcev.
Za sklad KZ so nabrali na gostiji Antona Drofenlk in Rozalije Počivalšek v Imenem pri Podčetrtku 378 K. Vsem darovalcem iskrena zahvala.!
Za Župansko zvezo je darovala občina Marija Gradec znesek 500 K. Čast taki občini! Upamo, da bodo tej sledile tudi druge I
mu—in um ii m n laramcananii i n ■■ ■■■imiim.um 1 n ■wim—w——
Gospodarsko.
Fran jo Rudi:
Zgoščeni grozdni sok.
Zanimivo je opazovati dejstva, da vinske cene pri nas v Jugoslaviji, čeprav pridelamo več vina, nego ga rabimo za domačo potrebo, nočejo padati, ter da se gibljejo sporedno z vrednostjo sladkorja.
Pri tem ne pride v poštev, ako se bi dalo iz tega izvajati in sklepati: Nizke sladkorne cene, nizke vinske cene, kajti to bi ne prineslo vinogradniku nobenega dobička, pač pa bi utegnilo koristiti posredovalcem v kleteh in vinskim trgovcem.
Resna in tudi hvaležna naloga bi bila v slučaju.
ako bi hoteli i» morali vinski pridelovalci iz katerega koli vzroka svoj vinski mošt takoj spraviti v denar let i istega izvažati. V obliki zgoščenega grozdnega mošt» | bi to bilo mogoče. Zadruga «Societa cooperativa di es, | portatione di prodotti viticoli Trentini«, s sedežem 15 Tridentu v južnih Tirolah, je, kakor sem videl na last-» j ne oči, že pred vojno v velikem obsegu proizvajala zgen ščen grozdni sok. Zgoščevanje se je mrzlim in tudi top-» lim potom izvrševalo s stroji, katere je izumil inženif Monti. Kar cele vagone grozdja so spravljali v Trident, kjer se je zgoščevalo. Izdelovali so zgoščeni grozdni sok, grozdno strd, grozdni žele ter grozdni lezithin all sladkor. Za kako veliko vinsko kletarstvo nastanejo vsled lega raznovrstne manipulacijske ali predelovalne možnosti, ne da bi se pri tem česar zagrešilo zoper obstoječi vinski zakon in sicer:
1.	Lahko se zboljša vino slabejših letnikov ter ia slabejših leg ne da bi trebalo dodajati kaj sladkorja.
2.	Poljubna vina se lahko prevrejo brez dodatka sladkorja.
3.	Izdelovati je možno naravno-pristno sladko in desert-vino.
4.	Za vživanje kot brezalkoholna pijača, kateri 5e pridene nekaj soda-vode, kakor tudi kot polivko 2» močnate jedi, za dijetično zdravljenje itd.
5.	Kot izvozno blago v dežele, v katerih imajo prepoved vživanja alkohola.
6.	Kot naravno temeljno snov, da si vsak sam lahko povsod izdeluje vino za lastno uporabo, kakor tudi za vinske veletrgovce, torej avtomatična izjednačba pri strogem javnem alkoholnem gibanju.
Ker imamo pri nas v Jugoslaviji zelo oddaljena grozdna pridelovalna središča, kjer so za časa vinske trgatve cene za vinski mošt zelo nizke, bi se take naprave na takih mestih zelo dobro splačale, bi bile zel» dobičkanosne, ker bi se že stroški za prevažanje znižali kar za 50 odstot., tudi bi se pri prevažanju ne izgubilo nič mošta, nič bi se ga ne vsušilo, kar pa pri prevažanju svežega mošta in novega vina ni mogoče.
Udeležil bi se dejanski kakega takega podjetja, toda za to je treba mnogo razpoložljivega denarja.
Trta?? ui
(Phylloxera vastatrix).
Trtna uš, katera je po večini uničila že vse vinograde v Evropi, došla je k nam še le približno pred 76 leti iz Amerike. Po odkritju Amerike so prevažali nam-< reč sem in tja najrazličnejše rastline in živali. Prinesli so k nam mnogo koristnega, pa tudi mnogo škodljivega. Med škodljivci omenimo samo tri najstrašnejše, pred katerimi se vsakemu vinogradniku šibijo kolena, to sos trtna uš, tiina r ja (peronospora) in trtna plesen (oidi-um). S temi tremi se bomo tu po vrsti pečali, da spozna mo njih bistvo in zatiranje.
V letu 1865 so začeli francoski vinogradniki z grozo opažati, da gre vinograd za vinogradom po zlu. NiJ ni pomagalo, ne obilno gnojenje, ne najpravilnejše oskrbovanje, bolezen se je širila in širila čez vinorodne pokrajine. Leta 1868 je odkril francoski naravoslovec Planchon kot vzrok trtno uš na koreninah. Na bivšem Avstrijskem se je našla trtna uš še le 1872 v Klo-sterneuburgu na Nižje Avstrijskem. Leta 1880 se j« pokazala že na Bizeljskem, odkoder se je razširila čel celo Slovenijo.
Premnogo vinogradnikov je ta, s prostim očesom komaj vidna živalca spravila na beraško palico. Cel vinogradni red je bil kar čez noč prevržen. S trtno ušja vred so bile* iz Amerike prenešene tudi ameriške trtne vrste, katere po večini ne rodijo kaj prida in se uporab' Ijajo, razen nekaj samorodečih vrst, le kot podlaga, n« katero se cepijo naše domače vrste.
Trtna uš živi na koreninicah vinske trte in napad* najfinejše do najdebelejše korenine, da celo koreninski deblo. Tam živijo v celih kolonijah in zabadajo svoj« sesala, katera pri potovanju položijo na spodnji del telesa, da jih pri hoji ne ovira, v korenine in srkajo zadovoljno sok vinske trte. Njih življenje je naslednje! V jeseni se spari krilata samica s krilatim samcem i» znese takozvano zimsko jajčece. Iz tega jajčeca nastali ušica, takozvana brezspolnica znese, ne da bi se sparili do 30 jajčec, iz katerih se izvalijo spet brezspolnice, ki se zopet in zopet tako razmnožujejo naprej. Posamezni od teh ušic se spremenijo tekom leta v nimfe. Te ima j« 4 krila, zlezejo na površje zemlje, letajo tam okrog in znesejo, ne da bi se sparile dvoje vrste jajčec: večji rumena (ženska) in manjša rdeča (moška). Iz teh jajčec nastanejo krilate uši spolnice, ki se sparijo in znesejo takozvano, že zgoraj omenjeno zimsko jajčece.
Trtna uš napada vse trtne vrste tudi amerikan.sk'-Našim trtnim vrstam, ki imajo fino koreninsko kožico, pride uš lahko do živega, težje je to pri amerikau-kah, ki imajo debelo kožico in so torej te več ali manj proti trtni uši odporne, jim torej ne morejo »oliko ško* dovati.
Navzočnost *rtne uši spoznamo po tem, da so posebno manjše korenine grbaste in otekle, ako malo natančneje opazujemo, našli bomo kmalu tudi uši. Pil amerikankah najdemo uši samo na finejših koreninah na debelejših tam ne morejo več do živega. Sicer so J# različne amerikanske trtne vrste tudi različno odpora* in imamo tudi med amerikanskimi take, ki jih trtu* uš s časom tudi uniči, na primer Solonis.
Sredstev proti trtnim ušem imamo mnogo, a lisped nega nobenega. Naštejemo jih nekaj, ki so se izkazal»1
1.	Vbrizganje fveplovega ogljika v zemljo. Se d«' la s posebno pripravo 1—2 krat na leto in se da s 16 pomočjo še nekaj časa vinograd ohraniti, ker ta tek£r čina, ki se v zemlji spremeni v plin, uniči uši.
2.	Peščena zemlja. V zemlji, ki ima čez 70 odstot čistega peska, ne more živeti trtna uš. l akih vinogradi
je precej na Ogrskem, okrog Blatnega jezera in Segedi-ti a.
3.	Preplavljenje vinograda z vodo. V jeseni se spusti nekaj tednov voda na vinograd. Mogoče je seveda 5amo v ravnini, ob rekah itd. Se dela v Italiji.
4.	Cepljenje na ainerikanke. To je edino sredstvo, liaterega se zamoremo pri nas posluževati in ki nam daje sigurnost. Vsi drugi pripomočki so nesigurni, predragi ali sploh nemogoči.
Trtna rja.
(Peronospora viticola). .
Ta bolezen, katero smo istotako dobili iz Amerike, opazilo se jo je prvič še le leta 1878 v Evropi. V najkrajšem času se je raznesla povsod.
Kakoršno je pač vreme, opazi se to bolezen kratko pred ali po cvetu, to je koncem maja ali začetkom junija. V tem času najdemo na površju listov belkaste lise, ki so na spodnji strani lista kakor z moko potrošene. Te lise se množijo, večajo ter končno združijo. — List postaja vedno bolj rjav, se zvija ob robeli, se končno posuši in odpade. Pozneje napade tudi jagode, ki postanejo rujave, kakor usnje in jih tudi imenujemo osnjate jagode. Bolezen se širi, napade tudi vse nezrele poganjke in uniči cel trs tako, da izgleda že meseca septembra tako, kot bi moral še le novembra.
Peronospora je sestavljena iz zelo majhnih glivic, ki se zarijejo v notranjost, na spodnji strani pa napravijo seme, ki obstoji iz izredno malih kali, katere veter odnaša na druge liste. To seme ,takozvani trosi kalijo pa le, če zim je na razpolago vlaga. Zato se v suhih letinah, ko jim je na razpolago edino rosa, ne morejo kaj prida razmnožiti. Ako pa pade tak tros na list, ki ima rosno površje, požene takoj kal v sredino in se razmnožuje potem naprej. Na trtah najdemo pa tudi drugo podobno bolezen, ki ima ravno tako z moko potrošeno spodnjo stran, to je bolezen vinske pršice. Ta živalca, , ki bi se dala primerjati z garjami, se zarije v list, ne ; aapravlja pa preveč škode. Listje je pri tej bolezni ; grbasto, med tem ko pri peronospori gladko.
Črez zimo ostane rja tako, da tvori na jesen zimske j trose, ki prezimijo in se spomladi jednako naprej raz- j ■možujejo.
Kot popolnoma zanesljivo sredstvo, da se ubranimo lej bolezni je bakreno apnena brozga. Napravimo jo tako, da razstopimo 1—2 kg bakrene galice (Cu S04) v posebni posodi vlijem to na 100 litrov vode in pri-denem 2—4 kg apna (polovico več kot galice). Tu to že ugašeno apno dobro preniesimo in vlivamo meti ved-nim mešanjem skozi sito v bakreno vodo. Apno je potrebno, da se bakrena zmes neutralizira, to je zgubi jednakost. Ako pride tros na od te zmesi poškropljen trs in pade v kapljico vode, v katerih je razstopljenih le malo teh zmesi, ki se vedno razstapljajo na listu, takoj pogine. Starih bolezenskih zarodišč uničiti ne moremo več, pač pa zabranimo njih razširjanje. Prvič Škropimo pred cvetom, drugič takoj po cvetju, tretjič in četrtič pa v 14 dnevnih presledkih in po vremenu. Brozgo moramo tekom treh dni porabiti, sicer je ne-tičinkljiva. Koncem julija se s škropljenjem neha. Vsa druga sredstva, kot n. pr. Bosna pasta pa zaostajajo glede uporabe in učinka za bakreno galico.
br	---
i Vinarsko drnštvo v Mariboru. Dne 28. maja 1922 se je ustanovilo v smislu pravil Glavne zveze jugoslovanskih vinogradnikov — krajevno vinarsko društvo v Mariboru. V izvrševalni odbor so izvoljeni: Ivan Janžekovič, veleposestnik v Leitersbergu, predsednikom; Fran jo Thaler, velepos. v St Ilju, podpredsednikom; Sottler Josip, strokovni urad-aik vinarske šole v Mariboru, tajnikom; Miovič Peter, veleposestnik v St. Ilju, blagajnikom; Supanič Alojzij, veleposestnik v Vajgnu, Serbinek Ivan, posestnik v Vrtičah, Rudi Franjo, posestnik v Kamnici, Robič Feliks, velepos. v Lirnbušu, odbornikom. Društvo šteje že danes več sto članov, temu primerna je bila udeležba na ustanovnem občnem zboru jako lepa, kar znači, da je zanimanje med vinogradniki za društvo veliko. Navzočim je ugajalo predavanje vinarskega ravnatelja g. Puklavca o pravilnem zatiranju trtne strupene rose (Peronospora viticola) ter grozdne plesni (Oidium Tuckeri), osobito, ker je predavatelj iz lastne skušnje povedal marsikaj novega. — Vinogradniki! Organizirajte se povsod v smislu uvodoma navedenih pravil, ki so Vam že znane, da pridemo čim prej do ustanovitve pokrajinske, oziroma glavne zveze vinogradnikov cele Jugoslavije, ki bo vsestranski zastopala koristi vseh vinogradnikov. V slogi je moč! Za sprejem v društvo naj se oglasijo zanimanci mariborskega okraja pri tajniku Josipu Sottlerju na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ali pa pri drugih zaupnikih, ki se nahajajo skoro v vsaki občini.
Pomen elektrike za gospodarstvo in stroški za napeljavo.
Ker si je naša kmetska občina Orehova vas dala med vsemi drugimi najprej napeljati električni tok iz falske elektrarne in ker dobivam mnogo vprašanj o stroških napeljave, hočem na kratko razložiti pomen elektrike za gospodarstvo ter stroške za napeljavo.
Človeštvo ne ve, kakšne sile nam nudi narava sama za različna dela, ki jih morata izvršiti človek in živina Ako bi jih ved«lo intenzivno izrabljati, bi lahko veliko manj trpelo in ž njim vred uboga živina. Taka naravna sila je tudi električni tok ali kratko: elektrika, ki nam jo nudi Pala, ki je ena največjih elektrarn Evrope.
Največjega pomena za splošnost, kar nam nudi električen tok, je električna luč. V naši občini si jo je dala z malimi izjemami napeljati vsaka hiša.
Kdor tega ni videl in ne poskusil, si ne more predstavljati, kakšne udobnosti nam nudi taka luč. Ni treba vžigalic, ne petroleja ali karbida in nikakega snaženja. kar se na kmetih tolikokrat opušča, ter je luč v vsakem trenutku na razpolago in je tudi v hlevih in škednjih ognja-varoo.
Elektrika nam goni s pomočjo elektromotorja, kateri se lahko prenaša* različne stroje, kakor mlatilnice, domače mline, žage, kar so si že dali nekateri tukajšnji kmetje
napeljati. S tem se prihrani mnogo na času, delu, človeški in živalski sili.
Pri posestnikih so inštalirale različne privatne tvrdke iz Maribora, največ pri nas tvrdka Šprager in Črnko v Mariboru, Kopitarjeva ulica, ki je izvršila vse precizno in kulantno.
Občinsko omrežje je pa napeljala falska elektrarna sama. V to svrho se je konstituiral v naši občini petero-članski odbor kot občinsko električno podjetje, ki je najelo posojilo za napeljavo in po izvršitvi napeljave vse izplačalo, kar mu bo pa moral vsak posameznik v razmerju instaliranih luči povrniti.
Stroški za napeljavo omrežja v dveh vaseh so znašali 207.600 K s transformatorjem, drogi, bakreno žico, izolatorji iu z delom vred; ta znesek se je potem razdelil na vsako luč.
Nadalje je plačal vsakdo enkratni priklopni prispevek k. visoki napetosti (glavni vod) za eno normalno žarnico 150 K in za vsak električni motor (rabi se tri konjske sile), t. j. 500 K za konjsko silo, skupaj 1500 K.
Priklopni prispevek k občinskemu omrežju je pa odvisen od daljave hiše do omrežja, približno 200 do 100 K. To bi bili enkratni stroški.
N. pr. posestnik s šestimi luči brez motorja bi imel približno te-le enkratne izdatke: inštalacija 3500 K, občinsko omrežje 3000 K, enkratni priklopni prispevek k visoki napetosti 900 K, hišni priklopni prispevek 300 K, toraj skupaj znesek 7700 K, z motorjem vred pa okrog 3500 K več, kajti motor sam stane danes 20.000 K.
Cena je torej odvisna od voda visoke napetosti. Iz Maribora v Račje je dal napraviti graščak Bachler, kateri je računil nizke obresti ter se izkazal kot kmetu prijaznega.
Navedene cene so bile meseca prosinca In so sedaj malo višje.
Cene za tok so določene na podlagi temeljne cene pri-' števši draginjsko doklado (500 odstotkov), ki je odvisna od kurza švicarskega franka na zagrebški borzi ter znašajo pri bližno za žarnico s 16 svečami na mesec 16 K, za žarnico z 25 svečami 24 K, gostilne in delavnice plačajo nekaj več, za poljedelske motore (ne zadruge) za eno konjsko silo na mesec 150 K, torej za 3 HP 450 K. Za likalnik 40 K mesečno, ki stane komad 700 K.
Cene za tok po števcih za luč 12 K na KWuro, za silo 4.80 K na KWuro (KWura je 40 minut).
Pavšalni znesek se plačuje v naprej, konzum po števcih pa za tri mesece nazaj. Kdor ima več kot osem luči, se priporoča, da si da napraviti števec, stane 2000 K.
Tudi ceste je dal občinski odbor razsvetljiti z žarnicami na drogih.
V občini Račje n. pr. se vžigajo luči z vžigalnikom na drogih, kar ni priporočljivo. Tukaj se je napeljala še peta železna žica za občinske luči, izmed drugih štiri ste dve za luč in dve za motor.
Občinske luči se prižigajo v vsaki vasi pri posestniku, kateri ima električno luč zraven razdelilnika.
Za napeljavo občinskih luči je dal nek dobrotnik 10 tisoč kron, za kar mu gre najlepša zahvala.
Franc Piše k, župan v Orehovi Vasi.
Ribnica na Pohorju. Proti koncu dolgoletne vojske je izmrlo po naših krajih zelo mnogo panjev čebel, po nekod celi ulnjaki. Zopet se je začela razvijati na novo umna čebeloreja. Bodri nas podružnica čebelarskega društva v Št. Lovrencu. Posebno si mnogo prizadeva živinozdravnik g. Melemoth. Oskrbel nam je za Binkošt ni pondeljek 5. junija t. 1. v Ribnici celodneven podučen tečaj združen s prakso pri čebelnjaku gg. Zabovnika in Držečnika. Predavanja se prično ob 8. uri pri gospodu Ptačnik. Tečaj vodi strokovnjak gospod Jurančič. Da bi le bila udeležba mnogobrojna; predavanja obetajo biti zanimiva in koristna.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 7 konj, 137 volov, 427 krav, 4 biki, 20 telet. Skupaj 595 komadov. — Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 35—38 K, poldebeli voli 25—34 K, plemenski voli 25—32 K, biki za klanje 26—33 K, klavne krave debele 30—32 K, plemenske krave 23—30 K, krave za klobasarje 14—18 K, molzne krave 23—30 K, breje krave 23—30 K, mlada živina 22—27 K, teleta 30—35 K.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso, meso od bikov, krav telic, 1 kg 56—64 K. Telečje meso I. vrste 64 K, II. vrste 60 K. Svinjsko meso sveže 68—88 K.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem v Mariboru dne 26. maja se je pripeljalo 296 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov komad 300 do 400 K, 7— 8 tednov komad 600 do 900 K, 3—4 mesece 1200 do 1400 K, 4—6 mesece 1500 do 1600 K, 8—10 mesece 1800 do 2500 K. Polpitane svinje 1 kg žive teže 60—64 K. Koza komad 500 kron.
Živinske cene v Zagrebu. Mesnate svinje so se prodale minuli teden v Zagrebu po 65—70 K 1 kg, debele 85 K, a so se plačevale zahtevane cene, ker debelih svinj primanjkuje. Za prvovrstne vole se je plačevala zahtevana cena, drugovrstni voli so bili po 36 K, a voli tretje vrste po 32 K. Krave so se plačevale različno po kakovosti med 26 in 36 K.
Živinski in kramarski sejem v Slov. Bistrici se vrši mesto dne 4. junija (binkoštna nedelja) v torek, dne 6. junija.
Živinski potni listi stare izdaje .razven onih, po 50 para, ki ostanejo še nadalje v veljavi, se smejo ob predpisanem dokolkovanju uporabljati samo do 30. junija t. 1.. Smejo se zamenjati na okrajnih glavarstvih Živinski potni listi, na katere je že pritisnjen občinski pečat, ter oni po 50 para se ne zamenjajo.
Žitni trg v Zagrebu. Pšenica. Povpraševanje po pšenici je bilo minuli teden v Zagrebu malenkostno, plačevala se je pšenica po 1450 K. Cena za bačko pšenico je nazadovala na 1535 K. Promet s pšenico je neznaten, ker stojijo mlini pred rednim letnim zastojem. — Rž. Povpraševanje po rži je bilo veliko, posebno še, ker se ržene zaloge bližajo koncu. Prihodnja ržena žetev obeta bogastvo, le po-n9kod so ržene setve nekoliko redke. Srbijansko rž so plačevali v Zagrebu po 12.50 K, bačka je za 1 K dražja pri 1 kg. — Koruzo ponujajo zelo živahno in se je plačevala po 11.50 do 12 K. — Jermena sploh ni bilo v prometu in notirn 1300 K 100 kg. Oves se je nekoliko podražil in staae 1250 K. — Vsled potežkoč z devizami miruje promet z moko. Zadnji teden so se izvozile le neznatne količine. Veliki mlini so prodajali moko po 24 K, manjši so jo pustili celo po 21 K.
Krma na zagrebškem trgn. Trgovina s krmo je bila v minulem tednu v Zagrebu malenkostna. Pri nas sploh nik-do ne povprašuje po suhi krmi, ker je dovolj sveže pašo. Čudno, da vlada ne vzame v pretres dejstva, da je pri na« dovolj paše in ne dovoli izvoza suhe detelje in otrob. Izvoi krme se ne more prav razviti vsled porastka dinarja. Ak« bi se splošno cene znižale, potem bi se šele razvila izvozna trgovina z našo krmo. Tako dolgo pa, dokler bo vladala ta-| ka nestalnost v naši valuti in se ne sklene zunanje posojila, ' pa na večji izvoz naše krme niti misliti ni.
Hmeljarsko društvo v Žalcu, dne 25. maja 1922. — P. n. poverjenikom! Ker je nujno potrebno, da se podajaj« vsaj vsakih 14 dni v mescih junij, julij, avgust in september javnosti, posebno pa hmeljskim prekupcem potom strokovnih časopisov inozemstva točna in zanesljiva poročila o vsakokratnem stanju hmeljskih nasadov celega okoliša, potem o tržnem razpoloženju, o cenah itd., vas društveno vodstvo uljudno prosi, da mu na dani poziv na priloženi dopisnici vsaj po preteku treh dni poročate iz vaše okolice o sledečem: 1. Kakšno je stanje hmeljskih nasadov vobče? (visokost poganjkov, številnost panog, cvetni popki, cvetje, prehod cvetja v kobule, kakovost kobul, zorenje in obiranje). 2. Katero delo v hmeljskih nasadih se izvršuje ali se je pred kratkim izvršilo? 3. Kakšno je vreme? (temperatura noči, padavine, suša). 4. Ali je rastlina zdrava ? (bolezni, živ:i Iski in rastlinski škodljivci). 5. Kaj veste c hmeljski kupčiji? (predprodaja, cene — najvišje in najnižje). — Prosimo, da si ta listek shranite in na vprašanja odgovarjate kratko in točno ter se sklicujte le na številko 1—5.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 272 do 2i j, francoski frank stane 25.60—26 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 2.48—2.68, za 100 čeho-slovaških kron 5.50—5.52, za 100 nemških mark 102 do 103, za 100 laških lir 1472—1480 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.90 cen-tima (1 centim je 1 vinar.) Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskočila za 5 točk.
Razvanjc pri Mariboru. Prostovoljno gasilno društvo T Razvanju priredi dne 5. junija, ob treh popoldne v gostilniških prostorih Černe v Razvanju vrtno veselico. Ker Je čisti prebitek namenjen za nabavo novih cevi, se prosi z« obilen obisk .
Gor. Sv. Kungota. Z ozirom na poročilo v številki Efi o interpelaciji poslanca Roškarja in Žebota v zadevi po-granične trupe treba resnici na ljubo povdariti, da tam navedene pritožbe zoper carinike nikakor ne veljajo za carinski urad pri Gor. Sv. Kungoti; marveč prebivalstvo a veseljem priznava ijudomilo postopanje kakor sedanjega carinika g. Rudeža, tako njegovega prednika g. Zorzate. Oba sicer vestna in pravična v svoji službi, a vedno pripravljena iti ljudstvu na roko, kjer le mogoče. Koliko vefi zadovoljnosti bi lahko bilo med ljudmi, ako bi na podoben način poslovali cariniki in mejni stražni organi tudi drugod! I
Gor. Sv. Kungota. «Velikanski« je res bil shod demokrata dr. Kukovca v naši vasi. Mi tu smo se smejali, ko smo čitali poročilo v «Taboru« in drugih liberalnih listih. Res je, da se je shod vršil na vrtu Gsel-manove gostilne pri pokritih mizah, a vseh «zboroval -cev je bilo, piši in beri 59. Velika večina teh je prišlo na «zborovanje« kakor Pilat z vodo. Bili smo kot slučajni gostje navzoči. Govori dr. Kukovca, dr. Koderma-na in profesorja Voglarja so bili plitvi in še razumeti jih nismo mogli. Koderman ga je imel že pošteno pod kapo. Guncal se je med govorom sem in tje, kakor da bi ga grizlo. Vsi govorniki so hvalili, kako dobro se naai godi pod sedanjo vlado in kake dobrote uživamo po zaslugi edinozveličavne demokratske stranke. Ploskala sta mu samo učitelj From od Spodnje in nadučitelj Spreitz od Gornje Kungote. Ko so mariborski doktorji spili in plačali še par litrov vina, jih je fijaker zopei odpeljal proti Mariboru. Druge nesreče ni bilo.
Št. Ilj v Slov. gor. Poslanec Samostojne kmetijske stranke Mermolja se je hvalil v predzadnjem «Kmetijskem listu«, da je on preskrbel našim ljudem prosto vožnjo in prehod čez mejo. Kako grdo se je zlagali — Mermolja je ravno s svojim vmešavanjem kriv, da nam kmetom in viničarjem beograjska vlada ne dovoli, da bi smeli voziti žilo v mline ob Muri in les na ta-mošnje žage. Vse je bilo lepo napeljano, a Mermolja je hodil okrog srbskega carinika. Kaj mu je govoril, nam je sedaj jasno! Res je, da sta naša poslanca Roškar in Žebot na prošnjo vseh obmejnih županov in na stotine naših kmetov in viničarjev v Beogradu posredovala za dovoljenje prehoda in prevoza čez mejo. In Mermolja. katerega nihče ne mara, ga nihče ni pozval, se je začel vmešavati in je celo zadevo pokvaril. Samo iz golega sovraštva do nas, ki smo pristaši Slovenske ljudsk" stranke, je Mermolja zakrivil, da še danes meja ni odprta. Prosimo naše poslance, da se potrudijo in nato razkrinkajo Mermoljevo «delovanje.«
Zreče. Tu sta bila poročena Lah Josip iz Osluševec pri Ptuju in Franica Kračun. Nevesti so kot cerkveni pevki priredili lepo ovacijo pevci, istotako tamburaši kot članici njihovega zbora. En starešina je g. župniku kot načelniku krajnega šolskega sveta izročil 1200 K za uboge šolarje.
OsIuSevei. Na rodbinskem sestanku g. Josipa in Frani-ce Lah se je na inicijativo gospoda Ferdo Korparja nabralo za Dijaško kuhinjo v Ptuju 400 kron, kateri znesek se je na kompetentno mesto odposlaL
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi na Binkoštni pondeljek veselico na vrhi g. Ferdo Korparja v Oslušovcih. Med drugim se uprizori Finžgarjeva igra «Razvaline življenja«.
Gornja Ponikva. Bralno in pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 18. junija, gledališko Igro «Krivoprisežnik.c — Med odmori bo petje.
Vransko. Naš telovadni odsek Orel obhaja letos desetletnico svojega obstoja. V nje proslavo priredi v ne deljo, dne 11. junija 1922 orlovski tabor z javno telovadbo. Ob 9. uri in pol deseti uri pozdrav gostov. Ob
10. uri slovesna služba božja na telovadišču (Mu sijev ~> travnik na Ilovici). Popoldne ob 3. uri javna telovadba. Sodeluje zagorska delavska godba. Vstopnina: sedeži prve vrste 10 din., druge vrste 8 din., tretje vrste 6 din., stojišča 4 din., Po telovadbi ob zvokih godbe prosta za-jbava. Za jedila in pijačo je preskrbljeno! Pridite v i -obilnem številu!
Dobrna pri Celju. Imeli smo lepo pobožnost od 14. So 21. maja, ki so jo požrtvavalno vodili čč. gg. misijonarji od sv. Jožefa. Nesreča pa ravno v teh dneh ni hotela počivati. Že v nedeljo se je začelo, pretepači že vedo kaj, potem pa je bilo vsaki dan kaj. Najhujše pa je bila četrtek, ko je opoldne naenkrat začelo goreti pri Vo-iovcu, št. 1 Dobrnske vasi. V četrt uri je bilo vse v ognju. Zgorelo je celotno gospodarsko poslopje kot: hiša, hlevi in svinjak. Rešiti se je moglo le živino in malenkost pohištva. Gašenje je bilo skoro nemogoče vsled pomanjkanja vode. Pomilovanja vrednega pogorelca priporočamo sosedom, da mu pomorejo, da pride do zime do strehe.
St. Vid na Planini. Na gostiji v Zaklu so zložili za sklad Kmetske zveze člani Zakošek-Mačkove in Bovha-IJerjakove rodbine ter povabljeni gostje 600 K. Novoporo-čencema obilo sreče in blagoslova!
Sadjarji! ¡ Vabilo
rednemu občnemu
Ilče i« v «skup posestvo laieJe la "o»o¡ilace v ijubnem" ki «e v Kavin'sk\ dilini, prinisrae w rrIS die 18. junij» 3922 toioo cb nit&novite» Tíije dreiesaice Vse 2 ari popoldie vdraitten1 p;B»?al. »»redne sadjarje in zaciman?», pro ¡ Yapo red : l. Poročilo ravin teatra Bi i« poaudbe ln nanetí. Drete»-! in n*.d«>rs^». 2. Pres¡l)d in odo-nica Iv. Doliašek, Šc. llj, Vtlerje. brenje rnčujskrg» sasljotka za 411 [1. 1931 tet («zdeliter Či«t«ga ———-—;—--- j dobiife». 8. Ctuuje r«* poročila.
Ker se sin vest, i4 Rf ^ «m.
, . J v, f. „, „ 7 J pore. «. R»znoteruBti, iko bi občni
ŽS-V • j * ? . ° ! fím i1>}0t oí» določenem ča»u n. bil Mifcaela da mi j, utrtiel deau,\ skUp?en 8e vrfi ns tistim kraju, kar pa nI m,	*ke<», ki",D , titim daeTBjB, redom ¿;ngi
bi to raBiirjeval, kajti «icer g», (^ lbw ki g» ba velja-no ■odujuks nilcdnjcm. Marija	w g,fd; M áie7Í¡0 d,|ilk
^J""*-_zndccži ki». R^TCiktiljatro. 4Já
Tisoče ljudi v vseh deželah uporabljajo že 25 let; prijetno dišeč, ftv> 6 sisčsjnosti. A ko bi o-jinl
f«ller-jew „Eiseiluir kot kosmsfikusnj S^r^SSSSSL
aoaaieK k voai za umivanje, Ker je raoi
iera'10 Vet osi?» na šseviio e»t-
Vábilo » "!?"• 0 fa	iTöKiU «» üb¿ai >r Ljud
TaUilU Hranilni«« 1» pito-	¥00110 |k, Ntttüuio; ia jilnic« t Smarut! pn Rim. To-' ?03aj¡ialM, pti S=. Lovrencu na
flcsh, rigittro»»*e zadruge «	Drav. pctfn, r. *. z n. * kiss»r»i
MCBi]íM MW», k! s« bo »Kil	dae u.jnnlja U2i, ob S u 1 d.»p.
dnefi. junija 1922, op 10. uri d»-	, ¿luU{o<. L poroči'o «ase.itra
poldae v poiojlWäta pwarnl. -	ia nkdlorjtwt 2. o.obmer j»č.
Dneva! red: 1. Cisn;e npiuik*	rtkljufck, 1. 1921. b. Slui.j-
zadojtga oMneg» cbsta. S. Pora-1	N.iel t^o, m
čilo načtlstva ia uadzjríiT*. 8.00 >- ________________
britev r»¿nn?kega «Rključks k» i. IBil. 4. či»n;'e reriziikeg* pt.roči-la. 6. Volitev načelitva ia t adsor-
svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za dpnje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakogar: 3 dvojnate ali 1 špeci-jalna steklenica 72 K. ZA PRODAJALCE: 12 dvojn. ali 4 špec. steklenice 300 K, 24 dvojn. ali 8 spec, steklenice 570 K, 36 dvojn. ali 12 spec, steklenice 800 K. POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej, pošlje dobi še popust s v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 K in 12 K; Elsa men-tolni klinčič 16 K; Elsa posipalni prašek 12 K; Pravo Elsa ribjo olje 80 K; Elsa voda za usta 48 K; Elsa kolonska voda 60 K; Elsa Sumskimiris 60 K; Glycerin 16 in 60 K; Lysol, Lysoform 48 K; Kineski čaj 4 K; Elsa mrčesni prašek 15 K; Strup za podgane in miši po 16 in 60 E.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica donjä. Elsa trg 34!
H rs vaš ko.	741 *
Halfil Itftrlaffi za 5astno uP°rabo ^ DARILA,
f!U5K1 PUUeiC predmete v zlatu, srebru, nakitu, are, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske od raznih potrebščin
ztčih
xtdiulttíkof.
418
Ničtl*tvo.
aétnsc »s takoj Bprejsae. H \i Mañfa'-i, K oto<k» «wbí» s4. 1
Mizarski
-a 428
ILupíin
na
u&muišlvn,
m»ío r&,'-j*Bc ml«-
Vtt'iitA f»oD3B! «bor 8tro¡-" »ivl*v tie Mdrügi prt 8f. uimren n» Dr»v. pofja, ki se viä! dne JI. ,uiij» 1921. o^> fol «. nrl pop Sdn* v čitaloici. i. P->roč lo m. .ishtt» ia »4dzo»tr«. 2. č.Uoja re»:'i!jiÍT»gx yoroéüa 8 Odob .to« raí **kl zaL 1921. 4 Slsč»jaoBtl ¡913 NaieUtvo.	433
Kovaškega učenca; Imam
•prejme takoj	i eB<>let0 r*bljea na prodaj, v.
— .	!»• vc posestnika strne n v u.
rfifCS. röfM B,¿sj®, St 12 pri Marlboro/"
knralki no¡BÍer. Pesaiikl dvor Dri Marlbsra. 440
pöt B» B« sprej»«. Ulfc f- mlin OgleuUk, Zg •kava.
Pozor! SEMENA Pozor!
vseh vrst zanesljivo kaljiva ter prave voščene sveče, galico in vse špecerijsko blago najce-ineje pri tvrdki	i—10 aoo
DEČKO, Celje, Glavni trg 10
farne cerkve (preje Mi:at KaSavar) podrui mca Ljubljanska cesta št. 4.
ti
Istotam se kupi vosek, ianeno seme ter sploh vsi deželni pridelki po najvišji dnevni ceni,


Preklic
?t><ljíii»ui Josip Potsimk naiem&is ▼ J<nSe?Biem rr.n i»}jvi,»ß, d» I jt Aloji Ufan, ltiitries r Jatžev-skeja 'ffhi paiten «ko« iu »kos in d* j« b; o gOTOtj?»j»s proti nj»¡na , -, . netiteosiljf ko M t se m a zab »ijaj»si tdnicn, gepi, ia >a-. od8!C o;1 j,ni„ay vrh tre'ab ob itketke. Kaslci* »	r ----------
¿12 i
das 25.m»j» 152?. Joúf Potočnik. 4J1
Malo pnsestfo
z biio in gospe darskfm pcriojeas, ena vtlik» »jiv«, iadonasaik, lahko m pieiifijo S—4 oiebe. t kr»va in svinje, £?cse3t?o kii Mize trg» Kon;lc« la iclizsiSke soitsj«, bi ¡Bivoljo boleini lakoj |>roda, sen* 70.000 k os.	Do »o Antoa
Ktopf, Kotestnik na Br-gu »i. 19. jpoŠ*
7 jßgnetoviis
priptaino xa itnke, po 4 m «ío'gi. Vse v n»j!epie« času poWraa} na piod»j* ÑailoT v opra»niitvo, 408
k si »{•!•
Gozdaega ^'"S"'
vanj» pri liariborn.	40$
" mena Wy iiidoktti, mi saj n*saanf, " d t si jih BBTOčiai. Jakob Stnna, Tiijib«rdo Si. 6, poit» &creaja7*s nrd Skofin ko.	4t8
pri znani firmi SUTTNER po cajnii' jih dnevnih cenah t najlepšem moden trt izdelku. Žlice, noit vilice in škai-je, žepn* nože, doze za 'cigarete in tobak, stroje za brsti, vžigalnike L t d vsebuje sijajni katalog s slikami od
Občni zbor
Hrscihdcs ia posojinica v Sli?nlc pri M vnüorc, r. r. > r.. s. Be vrSi v »eSeljs 11. janlj» 1922, ob S. ari I po pcLin« v posojilničnib prostorih, ' ?. Poročilo nabelst a 1» mdzor gtvfc. 2. O icbreoje rač «skljniks L 192.. 8 Blač»jao»tt. —
Tv«ris«ke tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana št. 992._ ■Snmo I dinar Vsnt je treba poslati za peštnino, ako že-iit«, da se Vam brezplačno In takoj pcčlje veliki katalog
Izjava.
Ali ste že naročili
nnmTjj
škropilnici?
Ce ne, storite to takoj, ker jih je le še malo v zalogi!
Fr.Zinsuer, Maribor,
Alakssudrovs cesta 45/11.
Jssernig-ova Škropilnici je najboljša in najcenejša

Jai spadaj po!p'.a»nt izjavlja« in pitriLče® v*« osUdne žalit«e, b katerim: B»m žslil» Lojziko Gsel-mts posectniiVo hler v Orehovi vail ti>ai tn ji> pmjim tem poioai oSpnSSarj*. ZahiiHin b» j!,1 d* je odeopil« cd Bodnijskega »iledovaaj». 0«rehov* vas, dne i i», maj« 1922. Neža Štir* psitst; ciea v Ridiseln.	4S4
Vin "i Pí,0Trsílul Bt0 ? III» to'.itroT, ve5 Jezikov
carsdi poca£.;ik«o;a posode sa
»?©daj. Naslov v njrarniiiro.
1-3 421
L I »i llü lini, pripravni za j vino, ima n» prodaj jogesioraajka = visara» K.upit »r¡era niic« i;«v. 6" Maribor.	1 8 450
M
i
trt
00 O
D
v a
kupuje po najvišjih cenah in vsako množino
tvrdka Scekic
Marlli»r« ^IO¥C2I^Í4lft ulieil 20.
Javna zahvali
Mali ae
ta'to]. Frite 1
w!in na moSai ved; jfsa j Podpisani izrekam tem potom gospodu dr.
v aa;«m, ali p« kapi n jjf0vat okrožnemu zdravniku in vodji bol ttameaiai, uroioi. , .	« '	.	x	, J,
- u7	imce v Ormožu, svojo najprisrčnejšo zahvalo za
-5—~;da me je z uspehapo!no operacijo neke zelo ti
PrOda Hi fflioctfoJ Krnskih vratne infekcije ter s pravo zdravniško požrtvovalno
t' >lic, 4 mlnote^cd^iapo« cerkve I vestnostjo rešil gotove smrti, katera mi je takore
S/, «arjeta, obstoječo is bile, ks- že trkala na vrata.
ter» is» 8 sab«, kuhinjo, dve klet', ( Imenovanega gospoda priporočam kar najtop
je tudi svinjaki in živilski vsak0mur, ki le rabi zdravniške pomoči, »bv, v«e v dob;em «taniB, B opeto:	'	. *
krito, poleg je lep Trt, njiva, muogo	V Ormožu, mese:a maja 1922.
, , .. . bri«de in Badaeg» drevja, posestvo j	Matevž Medik, posestnik in odv. pisarno vol
Ako bi bil t» oba»! zbor neikkpSet, je tik okrajne ceite, Vei »« polate	' ^	t
se «ši pol ur« kamele na i8t«sn ase pri Jjjjefa Slaj» v 3ercah 6, a. itu in k iitim ipo'edom drug obiti Rim*ke toplica.	428
gber, iklejčit pri vsakem itsviia ! člaaov.
42«
1J JXn etoradstropn» in polo-UiCtCti ;iica hiša, električna (acBTttljaie, vudovad, blev na bi konje, Bbmsba z» rozove, dva lep» ▼rta, da te lako porabi z* stavbeni prostor,»a vaako sUvbo p/imerno.Po knpni prgodbi odda re tadi stanovanje & dvema ao&aBt, kahlnja ip kabinet. Vprtia se pri Katarini Žancer, Maribor, Franilikanska ulica št*v. 16.	480
%J Ava? 18 TS*'t0 Ö6'°> želi
mvf Eft Bamostajnega »topiti v de!n pri poieiín'kn, ki ima tovačijo. Naa'ov: J. Prajrotnik. p. Velenja.	422
FRANJO PffiGLER
_Maribor, Mlinska ul.
ft*7AS?¥V»\a#ní VA7 1 i«delnle najfiaejie raznovrstna ko-
MJ 7 U i JlII CAU1 v U A čije, luksusne, tovorne in go-
ponl ln vos i» vprego osla Be proda ■ oalom iu vprego vred pri Vrincn F«rk, Jngos ovantki trg t Maribor.	1—S 410
spodarske vozove. Velika aaio,;a novih in starih vozov. IrvrSaje tndi isa v to stroko «padajoča popravila.'	1—2 426
Prti!A»» ^Š86' 40 let ' "
riitlöM itü düUnaknetik, una s.av dobro pluta« la droge obleke iz?rieratl. Nailav r npr s'i tista.	1—2 417
Zahvalim k,&KÄ
brtžja, Z-kcvi r» ee»t« 87, ker je odstopil od sodiijBk« tož 58 S jähbb.
t)CÜIlL»íl bi imei Te5t[j, i,
katbnokleBank« (n pedobtrsk; obrti, sprejme takoj pod ugodnim: pogoji, Jakob Gofobič, podob»! ln kiesar v Ljutoiaeru, 2 —Í B«
Vodni mlin rÄ
mogoča v dobrem sta ia ter ob •talni vodi. Fitmcne ponudbe pod „Mllust" na njrate tega lista.
2—8 ^¡4 -a fcj££	868
b« proda. Sta-dtn ji pri rpseova nliea 29. 4 S
Štedilnik
Marisora, ''rpscoi
•••••MMt
Odda se večja količina
prvovrstnega
CEMENTA
Štev. 1429/15 ex 1922.
Razglas»
Veleprodajo soli v Sloveniji je Uprava Drža* Monopolov v Beogradu oddala v zakup »Žitnemu vodu d z o. z v Ljubljani, do konca leta 1923.
Veleprodajna mesta so: Ljubljana, Rakek, Kr Kočevje, Novomesto, Trebnje, Brežice, Celje, Slo njigradec, Maribor, Ptuj in Dolnja Lendava.
Podrobnosti razvidne so iz razglasa v Uradi listu za Slovenijo.
Pokrajinska Monopolna Direkcija v Ljubljani, dne iO. maja 1922.
iz Splita.
„HITROZIB"
1-3 i
413 t
JPreMic.
Prekličem vse žaljive besede s katerimi sem spodično Lojzo Iglar razžalil in se zahva'jujeoa.
Maribor, Vetrioiska ulica je odstopila od tožbe.
Štev. 30, !. iiadstr. i	Fraac Kras, Selnica ob Df
Dl

Pozor!
Čast mi je naznaniti, slavnemu občinstvu, da otvorim v začetku junija
II lltlllUlimntf MlilT"""! I 1'lllllliH'TI	•	----- J. mi.t i -i

svojo trgovino s piekajenim in" svežim mesom

v Mariboru. Voiiiniika ul. 10.
»»
Solidna postrežba in prvovrstno blago zajamčeno.
Pozor
Za obilen obisk se priporoča
Venecela? I^etiwirilia.
Proizvajanje: Pobrežje, Zrkovška ulica 25.
<-3 437
Prodaja: Vojašniška ulica t0>
Mehka, suha drvi
za kurivo, kakor tudi okrogel les ter deske v vsaki množini kupi	194
„Lesna trgovina", Maribor, Mlinska ul. 29.
smrekov in jelov FRANC ŽUPNIK ifijfts
mm pri Rogatcu hrastove hlode.
3-3
361
Ormoška posojilnica v Ormožu
poprej {dr. Geršakova) obrestuje hranilne vloge po
ter daje posojila na osebni kredit po 6 %, na vknjižbo 5 •/»• — Uraduje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne.
3-10 357
Načelstvo.
Kmetovalci pozor!
Vseh vrst umetna gnojila po najnižjih cena I 9 -1 o 99	ima vedno v zalogi
Tvrdka ANTON T0NEJC in drug, Maribor, Tel.68
Velika zaloga vsakovrstnih
verižic, prstanov, uhanov, jedilnega oro-/t	dja i.i d.
»t««r ss Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
LOVRO STOJEČ hpbp MARIBOR, Jurčičeva ulica 8.
DROBENKOK
(Klaubfe ska)
zelo pripraven za kovače, ključavničarje, 50% prihranka na režijskih stroških. Oddaja po vrečah, vozovih ali
vagonih
Prva mariborska tvornica briketov d. z o z. Maribor, Komenskeaa ulica
nasproti bivše šole v Koloniji. Na zahtevo se dostavijo vzorci. 2-2 379
Pozor! Xm«ftOValCi I Pozor!
Došla je modra galica In žveplo po ugodni ceni. Dospela so tudi sveža semena vrtna, travna in deteijt. kstot&m se dobi tudi: krempir, ajda, moka, pristno bučna olje,
milo, petrolej, kava, rtž i. t. d. Za obilen obisk se priporoča
Anton Moinik
CELJE, Glavni tx»g 8.
3-Jo m
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bridke izgube naše ljubljene hčerke, ozir. sestre, svakinje m tete
Zirtke Ga išel?
izrekamo tem potom najiskrenej&o zahvalo. Oso-bito se zahvaljujemo čč. duhovščini, £. g. Ivanu Rancigaj-u, Marijini družbi, p. n. pevkam in vsem | drugim, k' so spremili našo rajno na zadnji poti I Posebna hvala gdč. Miciki Kač-evi in ge. Šahovi za vao skrb in ljubav, s kojo sta se oklepali po-j kojnice za časa njene boiezni.
TEHARJE, dne 17, maja 1932.
404
B! .•' .'.
L" ■ t'"t":
jt; ■ fr
Žalujoči ostali.
-; • t.
Fekovs. pomočnik
eamec 1» iprtjme pod ugodnimi pogoji kot poslovodja. Invalid ima prednost. Vatlov por« npravsiltro.
2-2	899
Najfinejši med
za seiijiko prodajo knjí V. Bis-Jak in droj, Rož. Slatina. 2—3 866
Trguvski vajenec
1 primerno šolsko ixobraibo se iprejme r trgovini Pranjo Starč 8 v Mariboru, Votrtnjska ulica 15.
8-3	888
Organist StfiEfcS
za Lsporj». 0gluhi se je treba osebno ali pismeno pri iupaem uradu v Laporju, 2—2 869
Trnov les
tfuairič, poieitnica 7 Traiiak 7,' ■>bž. St. Marjeta na Dravskem petin, poŠta Rače.	3—2 866
OBLEKO!
Pripre ste in fmejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri:
ALOJZIJU ARBEITER Maribor, Dravska ulica št. 12. 8-10 153
Velika izbera volnenih štofov za birmance od 180 K naprej, enako tudi dr. manufakturo se dobi
ji najceneje pri 17—26
itrifesr, Slavni trg 17.
Širite povsod naše liste t
LIV4RSA
za zvonove in kovine, poprej 196 DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalaaee, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za fortz-galne i. t. d. — — Inž. J. & H, MM.
Gonilne jermene,
jermene ta iivalno stroje, uiajt i lz govejih kol in usaje za gamaie prodaja po cajfiijih dnevnik ee I nah Htrman Berg, tovarna ca uinje, Maribor.	3-2 400
LES
stoječi in ležeči, kakor tudi
GOZDOVE
ter gozdna posestva kupuje — po jiaj višjih cenah j —
Hltiia OBRAN
električna žaga MARIBOR, Loška ulica 15. Skladišče: Tattenbachova ul.
AHDREJ OS ET
Haribsr, Aletsanarova c. 57,
Telefon štev. 88.
trgovina sena, slame, krompirja, z drvami, fižole, in drugimi dežel, pridelki. Brzojav. naslov: I Andrej Oset. 4—5 340
Noben strupi Nobena kem. kisikova kislina, za zdravje zajamčen izboren
namizni kis
prod.ja na debelo in na drobno najmodernejša avtomatična tovarna sa kis (jesih)
FELIKS SCHMIDL
Maribor, Koroška 1.18
Vsaka gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, naj povsod sahteva le pristen SCHMIDLOV kis. $-10231

Zadružna gospodarska banka d. d.
Poziv
na subskripcijo IV, emisije delnic Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani.
VtSS-
II, redni občni zbor Zadružne gjspoda-sks banki 1 d. v Ljubljani It sklonil, povišati delniško glavni:)
od K 24,000.000 -I na K 48,000.000 -
iz zdajo 6D.0D0 novih delnic pi K 40) — nom. vredmsti pod sledečimi pogoji;:
1.	Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico
eno novo po ceni K 520— za komad,
2.	Neoptirane delnice dodeli upravni svet no/in delti čarjem pa kurzu
K 580 — za komad.
3.	Subskripcija se začne 22. maja 1922 in konča 14. junija 1922. Nove
delnice so deležne dobička za drugo polletje 1. 1922.
4.	Opcija, oz. subskripcija se izvrši:
pri blagajni Zadružne gospodarske banke, d. d v Ljubljani.
» s	»	>	>	podr. Djakovo,
>	>	.	>	» » Maribor,
» » Sarajevo, » » Split, » » Sombor, » » Šibenik, » ekspoziture Bled,
» f Sveopče zanatliiske banke, d. d. v Zagrebu, j »	»	»	s podr. Karlovac,
►	> Gospodarske banke, d. d, v Novem Sadu.
5.	Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subskripciji.
LJUBLJANA, dne 18. maja 1922.
224
Upravni svet,
adrožna gospodarska banka d.d.
Podružnica v Mariboru. *==b
fa&sBo: lorofNcssta l/L — Telefon 311 — Brzolavi: Gospobanka.
CtntraUi s Ljubljana. Podružnice: Djakovo, Sarajevo, Sombor, Split Šibenik. Ekspozitura: Bled.
rimpaott * Sveopčo Zanatlijeko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovem in Gospodarsko banko d. d v Novem Sadu.
Sapltal fn rezerve iknpno z afiiijaciiami čez K 50i\000'—.
trgovske kredite, eskomptir« menice, lombardira vrednostne pap'rie, tpuje in prodaj« vfttate in devize, sprejem« vloge v tekočem računa in na vloine \>Jl^c- ter preskrbuje rut bančne In borzne transakcij c pod najugodnejšimi i ogo
Pooblaščem prodajalec srečk državne razredne bterije.
s®»

f*
Veletrgovina z že zmiio
fo^nc, cement, železo vseh vrst, pločevino, ¿te-iilnike ¿ica, žitniki, IMUEin. rasne cevi, kovanje: za zgradbe in pobi5 kuhinjsko posodo, Sla, iroo» ploieviaasto postekleno, kakor tuli ko »v; ko, ključa riiar?ko smarsko or<>dje, kose, brusne kamne in vse drug-? ' žrlezninsko stroko mmhfut» j>f^<laMte. Blig&jae vidi vrst in verige domače tovarne.
ro6na.	Cene soii«is»*a
m
1 I
rili
arila za birmo
oglejte si največjo zalogo zlatih in srebrnih ur, verižic, uhanov :n drugih :•: nakitov, katere se Vam nudi po znižanih cenah v novi trgovini :-:
Kdor si hoče oskrbeti
m

R. BIZJAK,
Maribor
•••
trgovina z zlatnino in srebrnino G^sp^skt ulica 16.
—^

vsakovrstne polj -delske stroie in priprave kak;r: vitle, mlatiinice, žiti.e čistilne mline, t -i j t r j aii odbiraloik*, ¡-lamoreznice za ročni ter pogoa na vitel, sadne in grozdne mlme, stiskalnice, reporeznice, drobilne mlme za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne rob-k:-rje, e^alke in pocinkane cevi, gnojnične črpalke Sackov« pluge, k o siin e stroje, dvorezr.e koiuzne sejalne stroje, okopalnike in osipainike, izbomo pocinkane brzoparil-nike v velikosti 50 do ¡20 l, brzoparilne lonce in slamoreztie nože itd naj se cbrne zaupno na znano domačo tvrdko
Ivan Hajny, Nsribor, fllikssndrove cesta 45,
nasproti glav. ko!>
Preprliiitel se,
------
srn w trgovini

F
i

Na drtsfen®i
-
kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo shvovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao. orehe, bolniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in v kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini
MILOŠ OSET, Maribor
Aleksandrova cesta 45, naspr. si. kolodvoru.
Telefon it 15.	^
Cene smerne	Ptitrslls fetnal
Maribor, Vetrinjska ulica št. 15
»le	k^pil
V zalogi je vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago.
V drugem lokalu je zalega vseh vrst tiskov, cefirjev, batistov, oks-fordov, belega platna, hlačevire i t. d.
Ker je trgovina ra novo urejena, Vam že to jamči za samo na
novo došlc blago.
Sirce en pestas Zcrirstije! Postrežba tcena, cene solidne.
303
sil
Ljudska posojilnica v
ppi „Belem vol«".
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po
4V],, oziroma b\
od dneva vloge do d*eva dviga Posojila daja na vknjižbo, poroštvo in zastavo. — Otvarja trgovska kredite pod zelo ugodnimi pogojt.
44
Idur hoče Im
prvovrstne poljedelske stroje io ¡zborne oralite priprave kakor.
Lokomobile, mlatiinice na parni pogon, sejalne in kosilne stroje, mlatiinice na vitel ali na ročni pogon.
1
4
m^fcv-, 1 m
jrjL i .IV
/ Ji X
v, ^^mm^-^
ti $D <•
nai pride pogledat ali naj piše na tovarniško zalogo
melkhar-uhrath-bAcher
v St. Jur|u «b jgsž« žel.
Raznovrstne pluge, brane, okopalnike in osipainike, vitle, sla-moreznice, pumpe, reporeznice, čistilnice, drobilne mline i. 1 d.
sw5v
i	i-'"am

- ?S<
hi m
nještajerska ljudska posojilnica
ifooris, Stolna ulica štav. 6, r. z. z n. z.
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Trajne in večje vloge pa po dogovoru.
O
2
O
izložbe in zalogo novodošlega manufakturnega blaga kakor sukna, platna, hlačevine, perila, robcev, nogavic i. t. d. in prepričajte se
o resnično «ližaMh cenah % trgovini
josip KJUttnaiK, Maribor, Grajski trg 1
Biezotveznc k nakupu se nikogar ne sili.
t i ** Orilcve t'vknrn« v Mariboru.
Odgovorni urednli r Vlado Puienj*k.
Izdaja Konzorcij cSlovemkrga Cc«prr<-