Dopisi. Iz Žalca. (Dirka. Hmeljarstvo.) Dne 11. sept. t. 1. vrši se pri nas konjska dirka po načrlu, o katerem je prej govorjenje. Na to dirko vabimo vse posestniko in prijatelje konjev, katerim je pri srci povzdiga te stroke kmetijstva v krasni Savinjski dolini. Srčna hvala gre vsem onim gospodom, kateri so začeli naše Ijudstvo vzbujati za konjerejo in učili, naj redijo izvrstno pleme konj, kaLero se proda za jako visoko ccno ter donaša našemu kmetu vsako leto obilo dobička v lepih novcih. Pa bode zopet ne bodi je trcba >D. W.«, ta Geljska klepetulja, zatrobila izmišljenko v svet, češ : Neinci so pričeli v Savinjski dolini konjerejo in sedaj se slovcnski kmet od nje bogati. Toda le naj poskusi, bodemo ji dokazali, da je nasprotna resnica. Ravno tako je la »vabterca« v svojom zadnjem listu zatrobila v svet: hmelj, kateri sedaj bogati slovenske kniete v Savinjski dolini, zasadili so Nemci in sedaj imajo Slovenci dobiček od njega. Uboga nevedna klepetulja Celjska, .kje si Se bila ti s svojim nouinnim in nevednim dopisunom vred, ko je v Savinjski dolini in sicer na Žalskom polju g. Ivan Žuža, Zalski rojak in Slovenec, prvi v Savinjski dolini zasadil bmeljsko rastlino in tako zasadil kal k blagostanju, katero je sedaj v Savinjski dolini. Za njim, toda čez več let, začeli so drugi gospodje zasajati hmelj, tako g. Janez Hausenbichler, Jožef Žigan, knez Salm in drugi, za njimi pa tudi kmetje. Toraj Slovenci so bili, kateri so se začeli prvi baviti s to rastlino pri nas in nemška vabterca se je zopet prav lepo opekla. Omcniti nam je še, da je g. Jakob Janič, veleposestnik tukaj, s sodrugom otvoril poverjeništvo za hmelj v Zatecu, kjer bode zastopal interese Savinjskega bmelja v prvi vrsti. Mi bi torej prav gorko priporočali, da se držijo naši hmeljarji tudi pri tej jako važnej kupčiji gesla: Svoji k svojim! J. K. Savinjski. Iz Ljutomerske okolice. (Raznoterosti.) — [Konec.] V »Slov. Narodu« štev. 168 čitamo sledeče: Dne 29. junija t. 1. je gorelo na Moti pri Ivanu Rajhu. Ljutomersko gasilno društvo se je tja odpravljalo okoli poldneva na pomoč. Na ulici je stalo ninogo ljudstva, med temi tudi c. kr. davkar v Ljutomeru, g. Aleksander Duller. Ta mož, ki je c. kr. uradnik, je v tein nevarnem trenotku izgovoril sledeče besede: »Kaj vam treba tje boditi! Zdaj tako snujejo svoje gasilno društvo. Pustite to!« Skoro neverjotno je to. Razuniljivo pa je, da je razburjenost vsled tega dogodka po vsem ljutomerskem okraju velika in da vsi slovenski davkoplačevalci hočejo storiti najodločnejše korake in ako treba, do najvišje stopinje. Ravno ta gospod c. kr. davkar je stavil — kakor ste že poročali — predlog v občinski seji, da se naj zavrže prošnja šestindvajset let službojočega in skoro oslepelega dozdanjega občinskega tajnika gosp. Viljema Šneiderja. In ravnokar čujem, da je pri zadnji občinski seji, dne 19. avgusta ravni isti c. kr. davkar Aleksander Duller stavil predlog, naj se podpora zdravniku g. dr. Vozelki poviša od sto na tristo goldinarjev in sicer za to, ker ovače ta gospod ne more tu živeti. Ljutomerskim občanom nalagajo plačila, da je res že groza. In v tote stvari se mešajo taki gospodje, za katere bi bilo veliko boljše, da se vsega ogibljejo. V obče ne razumemo, kako jo mogoče gospodu c. kr. davkarju Aleks. Dullerju, da so mu vse te potrebne in nepotrcbne reei tako na srci in kje vendar jeml.je ta uradnik toliko časa, da mu je mogoee sc za vse to brigati. Ali je res v našem c. kr. davkarskem uradu tako malo dela? Od Sv. Krištofa pri Laškem. (Slovenskim starišem v prevdarek.) Zopet se bliža novo Solsko leto in čez nekoliko dnij pridejo Vaši otroci zopet v šolo. Prepričani ste gotovo sami, kako koristne so šole, katere so ustanovljene na zdravi podlagi. Take šole so pa v našib krajih le tiste, v katerib se uui slovenski jezik in na podlagi tega še le druge reči, kakor veronauk, računstvo in drugi predmeti. V Laškem iinanio zdaj dve šoli in sieer je nova šola čisto nemška, stara žola pa b&lj slovenska. Tudi v stari šoli se bodo v otroci dosti nemški naučili. Saino stara šola ima za Vaše otroke zdravo podlago. Le v stari šoli se bodo Vaši otroci kaj korislnega naučili, ker učilelji razlagajo v slari Soli učencem različne stvari v doinačem jeziku. V novi nemški Soli pa se.vsc nemški pove in Se veronauka ne bi Vaši otroci v nemški šoli zastopili. Premislite pa, kam pridemo, če ne bodo otroci dobro poučeni v veronauku! Če imate toraj kaj srca za svoje otroke, poSiljajte jih v staro Solo. Ker pa gospod nadučitelj vodi obe šoli in tudi v obe šoli vpisuje otroke, zabtevajle in pazite na lanko, da bodo Vaše otroka vpisali v staro šolo. G. Iz Kamnice. (Olikanostalika-li.) V unem tednu se je tukaj ponudila spet lepa priložnost sprevideti, kaj je držati o tako čislani nemški olikanosti, s katero tudi nas osročujejo tukajšnji »švabi«; tako namreč je neki možicelj, rojen globoko na Ilrvalskein, ponosno imenoval sebe in jednakovrstnike. Ti pa vsi jako hirajb na bolezni, kojo imenuje Nemec >Grossenwabn«, ter mislijo, da mora povsod, kjerkoli nas oni s svojo navzočnosijo osrečiijejo, in svoje painctne glavice po koncu nosijo, vse »dajč« bili. Tako tudi tukajšnjim nemčurjem ni bilo čislo nič prav, da .se je v zadnjem tednu pri pogrebu nekega Kamničana slovenska nagrobnica pela, ker sc je tudi par možicljev omenjene vrste prikazalo, že celo na pokopališču, vrtu miru, ki ljudi različne krvi v miru združuje, so začeli svojo surovost kazati in kiaju celo nedostojne bcsede so se sliSale; pozneje se je že omenjeni hrval-švab tako spozabil, da je zapazivSi minro gredočega pevca prihrumel iz svoje biše in se po divje za njiin zapodil, hoteč ga zinerjati, kako se je uiogel predrzniti slovensko peti, ko se je celo pri pogrebnih obredih očenaš »dajč« molil. Ali mi povemo. da se tudi v bodoče ne bo oziralo na par teb privandravcev in se bo od pevcev terjalo, kar imamo ludi pravico, da se bo v naši slbVenski župniji slovensko pelo. Od Ptujske gore. (Slovenski kremarji in redarstveni rcd.) Mnogo je krcmarjev po slovenvenskem Štajarskem, kateri so navduSeni Slovenci, mnogo jili je, kateri so popolnoma brezbrižni, naj že Slovence vlada Peter ali Pavel — Slovenee ali Nemec in mnogo jih je slednjič, kateri so strastni nemškutarji ali pa Nenici. V enej stvari so si pa vsi enaki, namreč večjidel imajo vsi nemški »redarstveni red« (ali Polizei-Ordnung) v svojih pivnicah obeSen. In to je baš narobe. V dotičnem redarstvenem redu je namree pod kaznijo strogo zapovedano, se po njem držati. Naj se pa zdaj pameten človek vpraža, kako se morajo gostje, kateri nemški ne razumejo, redarstvenega reda držati, ako jim se pa v tujem, njim nerazumljivem jeziku naznanja? Dalje: Kako se mora slovenski krčmar svojemu narodu pravičen imenovati, ako v svojej pivnici toli važno listino v tujem jeziku ponuja in slovenskemu jeziku prednosti ne pripozna? Toraj je glede na občno korist želeti, da bi se v slovenskib pivnicah le slovenske te tiskovine rabile, katere se dobe pri veeih knjigotržcih. S Ptuja. (Zalostne novice.) Glovek ne ve, kje ga smrt čaka. Lucija Dokel iz Krčevine šla je prat. K- nesreči jo božjast prime, vrže v vodo, da je utonila. Bog daj nje duši iahko! V Orešji je bival poštenjak, ki je radi tatvine vže bil zaprt. Bil vam je ob jednem blag soprog, ki je že jedno ženo spravil s sveta. Glovek bi mislil, da se tak surovež ne bode mogel več oženitn Dobil je ženo, a tudi tej se ni bolje godilo, nego prvi. V soboto, dne 3. t. m. zvcčer ,jo pošteno pretepe in premikasti, potem jo boee utopiti. "Pabne jo v Dravo, a sirota se je vendar rešila. Na krik soseda pride občinski predstojnik g. H. s slugo ter hoeeta divjaka zvezati. On, nc bodi len, z nožem proti predstojniku mahne. V pravem trenotku pa ga sluga od zadej zgrabi in čvrsto oklene. Ko vidi, da nie ne more, obrne nož proti sebi in si ga porine v srce. Tako jo koneal življenjc mesar .ložcf Alt. lvakorSno življenje, taka smrf. Sinoči, v nedeljo večer, pa nas je zopet toča pobila, po nekaterib krajib, zlasti v rcvnili Halozab, da je joj. Poinagaj liog!