VAHDVBU* PRAVI, DA JS AMBRTKA KEIV4 IZORE
DOV NA DUNAJU.
nje kouf« r«nei, da se vri i rniprt-va med Japoaei ia bojnimi kitaj, •kini zastopniki.
"K Ha j hi evet niaiat« v*i iln. Mi j,* jo rekel Misoo, ko ja ko. ■lHral dajat"* da aa ja fcea-tat« smatral od sačetki konfe
burgu ja drhil, broječi več ko pot ato glav obkolila okrajno jo-«'oi da potegne ia nje pat samor-eot la j» Unča. Zamorci ao obto-ftofci. da ao ubili bclopoltaega fir-»šrja R. p. BarkatU. Guverner TJy 1 ro je odmlil nemudoma mili-
la
J.1J
leto—
nemiri v kul okraju t
m.


■ -^'.'.i '"'IT1 -v*" '	»-I	T — "fV
^^^^^ ' * V 'i flF^
Ursiailkl la aptaraliki stori« MIT g. Lawa4aU it,

Offloa af publlcaUoa: M6T fle. Lew»4aU iv«, T«lipltiii Lavaial« MU.
ves*** stev.—number 286.
mesarski baroni ne mo-ggjO VEČ utajiti stavki.
V klavniikam okraju ja vač ko ti-soč mol polki jO.
i PREVAJANJI GRADIVA V TU JEZEM8KIH USTIH JI OD-L PRAVLJSHO.
Ichieago, IH. — Nemiri v klav-niSkem okrožju ao ae ponovili v	^11«»! ,„
četrtek zjutraj. Bili ao spopsdi	m llvi1 ,n
r med stavkokazi in ataikarji blizu križiMa 40 in Wallaoe ulice. Policija ni nikogar aretirala, ker je prišla na lice mesta, ko ae je ipno-jEtca že razšla. Klavniiki baroni m oe upajo dovašati stivkokasov po ulicah, temveč ae poalužujejo nadulične železnice. Meaarji na drobno se pritožujejo, da ne morejo več dobiti dovolj meaa. To je ponovni dokaz, da delo v klavnicah počiva,
Chicago, IU. — Skozi tri dni je Smukavzareko caaopiaje po nalo-|Tu mesarskih kraljev lagalo, da ni stavke v klavnicah, del, da je zaitrajkalo le par ato delavcev. Tretji dan zvečer ao izile Izredne izdaje šmokavzarakega časopiaja napisi: Veliki nemiri v klavni-ikem okraju. ~ Eden mrtev, več ranjenih — itd.
■ V sredo zvečer jč priilo do ial
New Vork, N. Y. — Frank A. Vanderlip, bankir, ki ae je pravkar vrnil iz Evrope, pravi, da so
Združene države odgovorne za	- -	,
tadnje živiljie izgrede na Dunaju. MinnftunAl . .	u
Avatrija .dolguje Ameriki 24 mi- ^»"V0** občhukl avot jo o*~
ljonov dolarjev za pšenico, in ker ga ne more plačati, je amerifika vjada zavrgla enientni načrt za nadaljno pomoč Avstriji. Ker ni pomoči, ni živil in vsledtega ao prišli izgredi. .
bi ume za pje-ganjalce rabikalcev.
Vrhovno sodišče ▼ Novi llahiki je raoosdilo, da beseda " revolucija" na pomeni vselej ma-
" iflja.'
PROT1PUNTNA POSTAVA JE
NBUSTAVNA.
• . > >
Albuquerquc, Nova Mehika. — \Feder. Prem.) — Državno vrhov no aodilče Nove Mehike je ta dni razsodilo, da beseda ' t revolucija" ki ae običajno nahaja v tiskovinah
radikalnih organizacij, ne pomeni gredov v klivniškem okraju, pri	naailnih dejanj. Ta rassod
katerih je bil eden ubit in iest in dvajset ranjenih. Med ranjenci ao težko ranjeni, o katerih sodijo zdravniki, da podležejo ranam.
Šmokavzarsko časopisje izjavlja, da se ne ve, n* kakšen način ko nastali izgredi in kdo je pro-vociral izgrede in šču?al k njim. Kadar šmokavzarsko časopisje tako poroča, tedaj je jasno povedano, na kateri strani so bili pro<
ba jo zelo značilna in bo nedvomno učinkovala na bodoča slučaje kriminalnega sindikaliama. ' Sodišče je imelo pred seboj pri-ziv Jaeka Dlamonda, ki je tu zaprt le od leta 1919. zaraditega. ker je član I: W. W. Sodišče je Izjavilo, da dotični zakon, tako-svani protipuntni zakon, na temelju katerega je bil Diamond, obso-
____________jen v zapor, je protiuataven, ker
vokaterft	f	ja v nasprotju a državno ustavo, diploinatje stare šole dobro
|WesarHk! bavonl h<*ej<r sodnlMcate*a Jamči rfchmettTO -prebral- le.hi !>IH*aveoH zastopniki " " v	cu svobodo govora, tiska, zboro- ^	' «
Ohioago, 111. — Poka je obve-Mila opravo lista, da je prevajanj. , latikov, v.-sti j t ti., v tujezam- ^ODVRGEL pkih Hatik odpravljeno, ki je bilo uvedeno po ltt sekciji zakona, ki ae peoa a trgovino a sovražnikom.
| KB
japonski imperua-lizem na
goaal konferenčniko, ker sa na zmenijo aa Rusijo. • t
PROTEST PROSI TAJITI DIPLOMA OIJL
Minneapolis, Minn. — (Pi^der. Presa.) — Miniieapobiki občinakMjfOOlNDAN so NA STRAŽL-DA
!kitu!» dijaki se k dajo karati.
svet je pualal ruaorožitveni kenfe-renei v WasliiiiKtoim pismo, ki vsebuje ostro obsodbo diplomatov, ker nočejo povabiti Sovjetske Ru sije k zliorovanju in ker aboru-jejo tajn«.
V občinskem svetu je dvanajst delavskih svetovalcev, ki ho prod lagali, da so po&li<* protest n« pumo konfemiei. Predlog je > bil sprejet a petnajstimi glasovi proti desetim; trije svetovalci iz nasprotnega tabora ao glasovali njimi.
Vsebina pisma, ki v bistvu zak-
teva pripoznanje Sovjetske Rusije, je sledeča: '	/j
" Mestni svet v MinneapolisU želi israziti veliko nezadovoljnost napram akciji sedanje rasprolit-vene konferenco, ki se je aaprla pred javnostjo. Mestni a vet ae kakor ne strinja s početjem konference in izjavlja, da je konfo-renca skupina oseb, ki bi varie nadomestile sedanji narodni l|apl-talizem z mednarodnim kapUklia* raom, Z ozirOm na dejatvo, da hi bila Sovjetaka Rusija povišana konferenco, isjavlja mastni
Waabinfton, D. O. (Federated freaa. liaurence Todd). y Kitajski dijaki so organisirali stra žo okoli ofieijeln« kitajske dele i.|taoije, da tako proteetirajo proti t izročitvi Šantunga tujim interesom. Kitaj sahteva, da se dan-tunir zorpet vrne Kitaju, ki je bil vzet (id aliiranih diplomatov in i/.n ,«n Japonski.
Wellington Koo, kitajaki posla-nik v Britaniji, in Alfred 8ae, ki-tajski poslanik v Združenih dr-vik, ata odnehala |Ui zahteve povedane po Hugheau ia Ifourjd, da se boata privatno raagovarjala a Japonci zunaj konferenčnega saaedanja. Kitajsko ljudstvo ne verjame v taka pogajaftja. Boji le slabosti Koo-ja Kita>ki dijaki ao najvažnejši
lit- 1 rla jgg' (
*Z Baffour
na
svet v Minrieapolisu, da	nI
bila povabljena ii razloga, ker
iko prepoved, ki prepoye stavkar
jem razpostaviti stavkovne st*a-že. Da sodišče privoli v tako sod-nijsko prepoved, je treba seveda vzrokov. Najbolji vzrok ao pa seveda nemiri.
Ko je prišel glaa o nemirih na glavni stan policije, ao bile odrejene vse policijake rezerve v klav-niiki okraj. Več ko tiaoč polida-jev' je .bilo zbranih v klavniškem okraju. Doli na lp;l^vniški policijski postaji imajo dve ato pušk, ki so nalašče izdelane ca nemire >n poleg imajo Še matfkno zalogo bomb, ki so napolnjene s solsa-vim plinom in o katerih ao svoje-časno poročali, da jih vporabijo le pri naskoku na bandite, Če ao ntaborjeni v kakšni hiši.
•Stavka se ne da-ltajiti, mesar-"ki baroni pa še vaeeno farbajo javnost, da produbira devetdeset odstotkov od normale, dasiravno i*- znano, da ao celo piaarniški u-službenci zastavkalL v i trenotku, ko ho jim ukazali, da naj aavza-mejo mesta navadnih klavniških delavcev. V Chieagu je najmanj dvajset tiaoč klavniških delavcev »ih stavki.
V	kakšnih škripcih ao meeareki baroni za stavkokaze, govori dej-*tvo, da vosi jo dan za dnem po-«t< Ije in odeje v klavnice, da bodo stavkokazi, če jih kaj nano« v,"''jo, prenočevali kar v klavni-
Mestne določbe sicer jaano povejo, kakšna morajo biti ljudska prenočevalitta, ali prUičji baroni lahko nganjajo, kar je druirim prepovedano.
Poročila it druffik meet govore, je atavka v polnem zamahu. V s'- Paulu, Minn., je bila odrejena " <i'ca v klavniiki okraj, ki raf /;ir'ja stavkovne straže.
V	(»mahi, Neb., ao najeti pro vo kater ji iazivali štrajkarje, j N-"h« pa niao doaegli.
v Kansas Citjju so klavniiki delavci oatali doma, v klavnicah i,a delajo superintendenti in par [»'•drepuikov.
V	Ht. Josepbu, Mo., je mir, lvla\i)iMti delgvci ao odtolli o* "Kije.
f> so klavniiki delavci pakMt-"i, se ne bodo da)i> apeljeti od | najetih iaaivaČev. empak oauli
vafija in združevanja.
lajava sodllča ae dalje glaai, da beseda "revolucijah/ki ee rabi v tisku in govoru, le ne pomeni krvavo ali naailno revolucijo. Zanimiv je sledeči stavek v razhod bi:" Revolucija lahko pomeni spremembo vlade mirnim potom, In kdor priporoča tako revolucijo, ne izvrši nikakršnega nepostav-nega dejanja." i
Edward D. Tittman, odvetnik Diamonda, je dejal glede razsod-be: "Mialim, da je to prva definicija revolucije te vrati, ki jo je podalo najvišje sodišče v državi. Ta razaodba je velikega pomena. Državni tožitelji bodo morali odalej imeti več dokazov kakor pa samo prečitati par odetavkov is radikalnega čaaopiaa, letaka ali knjige, ki vsebujejo besedo "revolucija" in potem reči poroti, da vaaka taka beeeda pomeni naailno strmoglsvljenje vlade.
0r. lorenz MOGOČE OSTANE v amerik (
obravnava proti oovbr-norju smallu.
Waukegan, III. — Argumenti Smallovih odvetnikov za razva-ljavljenje obtožnice ae nadaljujejo. Glavni Svetnik C. C. Le Por-gee je govoril Itiri dni in pobijal obtolnioo. Njemu je aledil drn-gi Smallov odvetnik Alesaader Beaubien, M jo dejal, da govor-nor kot državni blagajnik ni ni-kdar vzel centa d »davnega denarja. Zagovoruištvo upa, da bo sodnik Edurards zavrgel obtošni-eo in obravnava bo potem nepotrebna. '	. '	,,
ske republike Sovjetske Ruaije da bi zahtevali javno zborovanje, tako da bi ljudstVa vsega mt« vedela, kakšni so ollji, nameni in Želje delegatov ua konferenel.,>
Ostudni napadi ameriških adrav-nikov so užalili avstrijskega ' klvif|l
New York, N. V. - Dr/Adolf Lorenz, znameniti dunajski kirurg in Šgeeijalfat za kostne bolesni, je izjavil v sredo, da je že sit splet'" karij in intrig, ki ae vodijo soper njega s strani ameriških zdravnikov, in da pojde kmalu domov. Na prošnjo z<lravstvenegs komisarja dtja. Copelanda v Ne h Vorku, da naj ostane in nadaljuje avoje plemenito delo na brezplačnih klinikah, je dr. Lorens odgovoril, da mogoče oatane.
borens je globoko užaljen vsled napadov, ki ao jih naperili proti njemu rtsni ameriški zdravniki. Očitajo mu, da je zato prišel V Ameriko, da si nagrabi bogastva, da ni zmožen svojega dela itd. Dr. Lorenz odgovarja, da vai očitki izvirajo ia vojnega aovra-štva napram Nemcem. On je prišel v Ameriko, da premosti prepad
'""lo lepo douu. fcevest med de-|lavei obaoj^gi lflvstveflri je danee Še taka rasftir.Vav delajo.
jena, da gre gospodom prašičjim baronom trda sa etavkokaae. Naj klavniški kralji le tako lopo oglašajo za etavkokaae, dobili Jih ne bodo tolko, da obratujejo svoje klgvaice s polno paro.
Klavuiškim kraljem je vše^, če
«a do nemirov, ker lahko s alno silo in pomočjo lokalnih rOblsslvenik argaaov alomijo sUv k®-
Klavniški delavei se sestavka-II, ker so aAsarekJ baroai tako snišali mezde, da ae Iflavaiiki de-Stradanje. Če*
Vidijo, kaj počni diplo
matični zastopnik.
Povsod mu slada kot sence, ki ga ipominjajo na njegovo dolžnost.
faktor, ki povs, kako sodi kitaj, ska javnost. Obdržavali ao s|iode v Pa rimi, Londonu, New Vorka ln WaHhingtonu lir odpoalali so slvoje Agato pnike le teh krajev, df kaj počne acija, posebno kaj dala Dijaki vstopajo v veliko palačo na Bliaridanovem krogu, kjer je glavni atan kitajskih delegatov, sedejo in čakajo. l^ad*r ao laiai, vzamejo is žepov kruh s vložka, mi ia Jbdo. Če Koo ali kateri nje-govik tovarišev »opusti glavni atan, tedaj mu alodi par dijakov. Ta straža -pasi, da jim oseba ne uide ispred oči, da je oaeba opazovana in da se njegovo politično omahovanje poroča miljonom Kitajcem doma, ki Čakajo Aa pia-
pravočasno proteatne shode.
Mssoo, osebni sestopnik dr. Bunjataena, načelnika kantonake vlade, je dvignil aagriajalo tajna diplomacije, kot jo isvaja Hug-hea-Balfour-Katonova konferenca, in ja raakrll triumf Japonske.
"Nokaj dni sem,M pravi Maaoo, 44Je ameriška delegacija obveeti-la kiMjako delegacijo, da šan-tungsko vprašanje ne pride na dnevni red. Pred tremi dnevi, ko so vedeli, da bo pekingska delegacija kljub ameriškemu nssvetu predložila šantungsko vprašanje, je tajnik Hughee vprašal kitajako delegacijo, Če ne more poduditi svojih uradov sa izravnavo toga vprašanja. Danaa naznanja mr. Hughee, da ata on in mr Balfour ponudila avoje urade Kitaju in Japonski sa izravnavo šantn-
Tako pojaaajuje pohod japonake-
ga imparijittnm terujeki komi
»
Waahipgton, D. O. (Federated Prem). — iCorejs|ca komisija, ki se mudi v Ws«hingtonu, izjavlja, da jaiMiiiake oborožene aile naj beU priganjajo korejske ubežnike Mandžuriji.
Ko so japonski deleghtje govorili, ee aa nekateri elementi, ki ae ne ozirkjo na poatave na Japon nkem, uaiakaejo v bližnje dežele, da jih japonake polielja ne more doseči, so oČividno govorili o Ko-raji, kot da tvori Koreja, del Japonska Japonci tudi pravijo, da prebiva v Mandžuriji na stotine fh tisoče "Japoncev," ki se sna j* umakniti japonskemu polioij-skemn nadzorstvu.
E. K. Vang, korejski komisar v Britaniji, ki je zdaj tukaj, da opazuje rasprave aa-konferenci, js odgotoril na japonake trditVfc: "Ta isgovor ja slab la krivičen. Mandftrifr ja tiatl teritorij sila, ki jg prfjaana Japonski in japonske četa lahko vanj uderejo, ako prelomijo svetost pogodbe. Ako Japonoi mislijo, da morajo Korejo šutati pred Korejci, tedaj aaj to UvrtOjfejo v Korlji. Ali Japon-ei lakko odpošljejo »voje čete v Združene drŽava, da napadaj« Korejoe, raatresan« po ameriškem koauaaata in po Havaju, ki so sovrUni ja^fnakegiu osvajatju
in so
aa
i
pogodbo, ki Korejo, HT tik o

len
Washington, D. C. —'(Fedar. Press.) — 2etwka organiaaeija v New Torku aa omejitev olmroše-nja, ki šteje 800,000 članie, jo po-slala brsojavko predsedniku llar-dingu, tajniku Hughsau In dela-gatom razorožit vene konference l zahtevo, da ae odpravijo aubmari-ni in strupeni plini kot sredatva za vojakovanje.
i mso 2100- ' ml s pogodbo.
Radikalni siafajnovol aa proti vsaki prisegi kralju.
ZAHTEVAJO RRPURUKO.
London, I. deo. — Vojni minister je danm nasnanil, da aa« gležke čete takoj iapraanijo Irsko. Okrog 4A.000 vojakov odide domov. — Iraka država bo imela stalno armado 21,000 mol.
Publin, Irska, tt. dee. — Hlnfaj-novci so rastleljeni glade podplaa-ne mirovne pogodbe • Anglijo ia aa obaorju se dvigajo čns oblaki velike opoiiaija prbti pogodbi v sinfajnovskem parlamentu. Radikalni element, takosvani iinfalno vsk i ekatremiati, katerim ss pri-števa tudi Hamoa dO Valera, 4'predsednik irske republikeH, aa prati vsakemu miru, ki na prina* la republike In popolne naodvia- ' »osti, Nekateri vodilni alnfajnovei so h izjavili, da sa as strinjajo a1 mirovno pogodbo ia da bodo t sboraiai glaaovgl proti,
podal nobena li-po«odhi, To Je
. , ,	„ itraksl svo»
jo sadSvoljnoat M Vklera Ja v«o-sdaj defiri Kitajem. Pod jarmi je-1 rkJ Poml vae odsotne poslani* nje Koreje jo prvi korak japon- Hireanna (sinfajnovskogi ske imperija lističa* polRlke. Dru
gi koirak je gsvojltov Msndžurije (a Mongolije, ki ja la precej is-vrženo. Za tam prida gospodstvo nsdv Kitajem, Japonsks napreduje s ianenadljivim uspehom. Od leta 191« ai ja oaigurala pravice nad večino naravnih vshodni Sibiriji, dosegla je to s
ročila o konferenci, d« sklttejo mitodsmi, ki so v protislovja p
humanHeto ia pravlao ia s odprtim krčenjem pogodb.
44 Ako Japonska oatans v Koreji in da sagospodari Kitaju, tedaj bo v po % io i ji, da ukaauje vam, vam aiaerilkemu ljudstvu ia drugim narodom, da dovolijo njenim kulijem prihajati Ifot isseljeaiki v njih delela. Japonski militari-sem bo vladal svet."
Vplivi, prikajajoči Is državne, ga dopertmeata, akužajo na mil način preprečiti ameriškemu tisku rssprsvljati na tak našin, kar bi spravilo v zadrsgo konferenco pri reiprsvsh o korejskem
parlamenta), da se udeleže seje polnoštevilno. oT pomeni, da hoče de Valera Imati vae avoje pristaše na liou mea<s, ko aa ima odločiti važen kordk, Bododnoat ropu-blikanake stranke na Irskem sa-visi veliko od atališča, ki ga vsame da Valera.	.
Pariz, 8. dle. — Sean 0'Ceal-lagh, sinfajnovski poalanik v Pa* risu, ja danaa ^odpotoval r Dublkt. Pred svojim odhodom je rekel, da se bo bojeval proti retlfikaeij! londonska pogodbe. * • Is imkih virof so prišle vesti, da Je de Valera obvestil akstremi-ste, da na bo podpiral pogodba, kar ne prinaša cilja, sa katerega se je Irska borila ia krvavela. Irski radikale! so salo raekačeni vsled točka v pogodbi, ki določa, da irski parlament priseže svesto-bo angleškemu krslju. "Taka prisega ja nemogoče," Je dajal 0'Oallagb. Unjon, M. dee. — Vladni krogi
vprašanja in vprašanju o korej- pričakujejo opozicijo proti irski
akib prijateljih v Sibiriji ia Južnem Kitaju.
- . , „ 4	i. i	vprašanja, in on sugeatira,
mržnje, katerega je nsredUs voj^di |p rlW||ovor| W m Jt nt,kgj fia-
na, toda mae mu postilo. Prižel M vrJj, f p,kiaga » t#m-vpraša-je prezgodaj in čakati bo treba še _ju nMdalJujtf ln dt ^ prf0 tbo.
POp	v Irovsnje delegatov obeh dežel vrši
Dr. Copeland hvali Lorehta kol '«rwPj »
izvrstnega strokovnjaka, ki aika-i Torej je bil Ilugties, podpiraa kor ne sssluži nizkotnih napadov ^ mr Roota, zaščitnika bankir-s strani tukajšnjih zdravnikov lt«'tko.konsorčnags načrta sa ukori- »•	fr*ovln^Jlh	*
drugih hiaterikov, ki še niao	Kitaja, prvi, ki j« poJaka-.^^o »«»'Jo r bližnji bodoč
ozdravili od vojne maaije. I
Wsahintgoa, d. C. — Is estl« nueij v poročilu dopartmenta ss trgovino, ki Je bilo predloženo kongresu sadnjo sredo, Ja razvidno, da ae dopartment pripravlja
HfcMRNSM^REDI V TRN
sil pri-pri^ill, da šantunako vprašanje ne pride na dnevni rod, kasneje > pa stopil aa, stran, ko ao protaatni škodi aa Kitajskem prisilili KooJa la ajegove tovariše, 'de so obljubili preložiti vpraša-
nosti
DBBS jb
BORB
— V
T)eyrr»
Naahville
Tdylro je ča^ekr čete, ds aaatražjio 'okraj ao jsio. ■
renče kot glsvne točka (Dalji aa S. strani).
Oklahoma CHy, okla - i Fed bMi šerif pred nekaj Atlanti, je kasaenel v kaznilnici orgsni-pa prepre-
------------ _ Jo poare
F doraf s mimo btaedo in pregovoril jalnike. da ao aa pomirili,
pogodbi a dveh etranl t is Ulaterja in od radikalnih ainfajnoveev, ki zahtevajo republiko. Upajo pa, da zmerni elementi nadvledajo na* sprotnike v Irskem paramentu. Is Hlsterjs prihajajo nobrojnl prote-Ml. Protestsntovski duhovnik is Ulstsrja s Imenom llefaa je rake! na basarju, da Lloyd etlorge je sin Ananlje In vnuk Judeža IŠkar-joti.
irka JB vbola golo fbn-sko tblo na svbo,
reka ()hio je v telo na obrežje, aog lo glave. Tale so liškemu ogledniku, ds so bili odaeksnl glava udje.
Chicago in okoliea: V sobota Jaano. Južnosapedni vetrovi. TaOM perstnrs ar sadnjik 94. ursk t naj-vtija najnižja 31. Solaii lai-
di ob 7i06, zside ob 4:19.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE HAHOPME fOPfOiil JEPKOTf
mi«

pol leU 91.25 M trt »MM«;
|U
>l M m tri m*Mci, In sa ino»cm«tTO
—---* - -ramea ~
RokopUi m n« vračajo
ČbicagoM n« 1
Člane društva Slavček it. 145, d« Uu>. fsif aa h polnoitevilno udeležit« "
|3.26 m pel lete,
Naalev M VM, lwr iau »Uk a IbMi
"prosveta"
2SS7-SS S«. UwSal» At—CMogj
•the enligrttenment"
Organ »f Slonic N.tion.1 Be»e6l 3e«Uljr.
-sj!w i, ,». —u fcj,J
_ AdvertUring mt>« on asri;»mer.t.____
{jnb*-i i '" ii i -	-pi ' huairo) ur.dCaniU $5
Ckkago MiO. en4 ferslgn eonstrles M^O SO >esr.
p«r J*ur


DOPISI.
JiMko m	ro
kraju veselico in T«d#j pa se ja T
Pa.
dne 11. decembra, ki prične 10. uri dopoldne. Volili bomo odbor, zato nsj nikdo ne izostane sicer bo kaznovan po pravilih.— Tajnik.
kravjimi rogovi* "grelnike" ko os tratil, da je osUl Čudno je, ds ni bilo med nevernega Tomaža, ki bi pogle-
1» 9 okl#pmnju ». pr. (D#e. Sl-Sl) pmUf	bist m
po*Ml U wm Jm • t«« iMfM potakl* urtlaiH. PM«v(to j* P»»#.
^______________ _ r
KADAR prihajajo tuji finančniki, bankirji
in velepodjetniki na ogled! a_
i jf " ai • .'^PBPP^RJH?:'«''•	. *•
Tz Washingtona so oni dan poročali, da je dospelo v Združene države tri in dvajset/Japoncev. To niso japonski delavci ali farmarji, kajti kadar taki ljudje prihajajo z Japonskega v Združene države, tedaj se ne poroča o njih prihodu, ker tudi naši šmokavzarski časnikarji prav dobro vedo, da na Japonskem postoje Se stare kaste, čeprav Japonci radi posnemajo navade tujcev pri zbiranju zemeljskih zakladov.
Teh tri in dvajset Japoncev, ki se zdaj vozi okoli po Združenih državah, kontrolira polovico narodnega bogastva na Japonskem. Lahko bi tudi rekli, da teh tri in dvajset Japoncev predstavlja japonski Wall Street Ti Japonci so bankjrji,* finančniki, ravnatelji, ki imajo pod svojo kontrolo po pet ali ie več podjetij. Prišli pa niso v Ameriko, da študirajo razmere ameriških delavcev in da po po-vratku na Japonsko povišajo mezde, skrajšajo delovni čas in priznajo delavske organizacije. Ne, zaradi tega niso prišli. Ampak ogledati si hočejo ameriško produkcijo in preštudirati, na kakšen način bi iztisnili še več dela iz japonskih delavcev, da tako pomnože svoje profite.
Kadar prihajajo finančniki in industrijski magnatje iz tujih držav na ogled, nimajo v mislih dobrobita delavcev, ki garajo v njih podjetjih za pomnožitev njih premoženja, ampak cilj njih ogleda j&: naučiti se tujih produkcijskih metod za pomnožitev profita.
Pred trideset leti so hodili po svetu japonski armadni in pomorski ^častniki. Učili so se moderne bojne metode in vporabo modernega orožja, kajti zavedali so se, da je treba militarizem na Japonskem modernizirati, če ne, se lahko tako zgodi z Japonsko kot s Kitajem. ■
Zdaj ne prihajajo več v tujezemstvo japonski oficirji, ampak mesto njih poiečajo tuje dežele japonski finančniki in industrijski magnatje. Vojaške šole imajo, zdaj se treba naučiti še moderne produkcijske metode, da si utrdijo svojo gospodarsko in politično moč nad japonskim ljudstvom in da pokrepijo japonski imperijalizem, ki se je pričel širiti po Kjtaju, Koreji in Sibiriji.
- navihana propaganda!
Woodward, Iowa. — Rojaki po naši naaelbini smo rastreseni
kakor izgubljene ovčicej tu pa tam nas je kaka peščica in malo kje se jih drži več skupaj. Todi tu pi z delom vse v redu. Radarski podjetniki privoščijo rudar jem vse veš počitnic kakor jih slednji t želijo. Samo eden rudnik ie obratuje s polno paro in tadi ta le iz vzroka,, ker kompangn sama potrebuje premoga, tar ae menda tUdi boji, da bi ji rogovi-le voda odneela. To je sreča ca rudarje, da morajo delati in ae ie vozijo na delo vsaki dan brezplačno, ako si za naprej kuptfo voznih listkov.
V našem mestecu se dobi vse ga kar kdo hoče za denar. Tudi razgled imamo krasen čez širni prostor z vinsko trto, toda kaj čemo, ako pa se tam prideluje samo koruza/
Ko človek prebira po razaih listih, naleti na maraikaj dobrega kakor tu4i sla/bega, na tudi smešnega ne amanjka. Kar ae meni zdi najbolj smešno in neumno so veselice, ki jih prisojajo rojaki v korist cerkvam, katere so za nas delavce ravnotoliko potrebne kakor je potrebno vozu peto kolo. Žalostno je, da ae nekateri ne morejo otresti ataroko pitnih vemkih neumnosti. Solze stopijo človeku v oči, ko čita kako se postopa in kako trpinčijo delavstvo po raznih krajih, vz-bok temu pa rojaki ie.vedno prirejajo veeelice in "fehtarijc" za cerkev, ter s tem podpirajo rade-čelične fajmoitre. Če so delavci tolikanj darežljivi, tadaj	bi
podpirali one, ki*ao njim ataodni in so trpini kakor oni sami.' Kaj bi plačevali fajmoltrom ,za dobrote, ki jih bomo i malin na "onem avetu"; če bodo tss* rej* kake dobrote, tedaj bodiaMr prepričani, da nam jih ni treba odf ktipo^ati s krvavo priglužemmi novci. Saj Bog ne rabi ni^aar in tudi ničesar ne (prejme feetudi znesemo še več fajmoštrom in

Ko je v letu 1907 cestnoželezniška družba dobila novo koncesijo v Chicagu, je bila sklenjena pogodba, po kateri dobi mesto vsako leto gotov delež od dobička, ki gre v poseben sklad, da mesto lahko kupi nekega dne cestno železnico, v tem skladu se je nabralo trideset miljonov dolarjev. Zdaj bi cestnoželezniški interesi radi razbili ta sklad, tako da bi bilo mesto brez denarja, kadar poteče pogodba.
Vsi šmokavzarski listi v mestu so hkratu pričeli s propagando, da se takoj prične z gradnjo poulične železnice. Dnevnik "Tribune" je celo zaplakal v interesu brezposelnih delavcev, da napravi večji vtis na javnost. In prav ta jokavoHt teffa dnevnika je tako sumljiva, da se mora vsak trezno misleč delavec vprašati: "Kako to, da plaka "Chi-cago Tribun**, ki od vsaki priliki najstrastneje napada strokovno organizirano delavstvo.
Smešno ja luili, da šmokavzarji dopovedujejo ljudstvu, <ia se da v Chicagu »graditi omrežje podulične železnice s trideset miljoni dolarjev. Teh trideset miljonov dolarjev zadostuje komaj, da se skoplje par lukenj v notranjem mestu, katere bo moralo mesto zopet kasneje zasuti, ker ne bo,imelo denarja, da dovrši omrežje podulične že!* r ce. Lnhko se pa tudi zgodi, da se delo, ki je bilo iz vi ^ no za tridee^t miljonov dolarjev, proda kapitalistom aa nkledo leče, ki bodo poskrbeli, da mesto ne dobi kredita za dovršitev podulične železnice.
Delavska federacija v Chicagu je že sprejela oster protest proti gradnji podulične železnice s skladom, ki je namenjen za odkup ulične železnice. In delavaka federacija je ravnala pravilno, ko je sprejela protestno resolucijo, ker je odprla prebivalcem v mestu oči, da so kapitalisti izigrali zojk f premeteno potezo, da preprečijo po-obcinjtnje ulične železnice.
Pred nedavnim sem Čitfala *
žit hic'«i
nekih misijonarjih v Chičkgu ki nadlegujejo rojake s svojirili bai kami. Spomnila sem se ob Uj prt liki ns staro domovino, koliko je imelo tudi tam opraviti nevedno ljudstvo z njim. Tudi jaz sem takrat ie mislila, da so ti gospodje nekaj posebnega celo več kakor so drugi duhovni, a pozneje sem sc nrepričala, da je razlika samo7 ta, da znajo miaijonarji že bolj vleči ljudi kakor navadni duhovni. Doma sem tudi imela priliki ališati o strašnih rečeh v peklu, aodnem dnevu, večnem ognju in o vsem, ki bomo morali prestati mi grešniki. Že takrat som se jim smejsls, ko sem še skoraj verjela, ds Miklavt nosi. V O. 8. sem pred nedavnim brala, da je neko dekle vN starem kraju znorelo, ker ji župnik ni hotel dati odvese. človek ae vpraša, kdo je v takem slučaju večji grešnik: dekle, ki v nevednosti gre tvezfci fsjmoštru svoje "grehe", sli je fajmoiter sam, ki svojim vplivom učinkuje na dekle, da snori vsled prevelikega strahu.
Po nekaterih nsselbinah, kakor opažam, imajo rojaki kar po dva duhovna.'Zakaj sta jim prav zaprav-dva v teh alsfoih časih. Mi prav lahko prestanemo tu brez njega, ker vemo, da nas to ne l)o nasitilo, čeprav draaino po kolenih za njimi. Farovž sicer i mamo v tej naselbini, dsalrsvrio morda ni sgrsjen v ta namen in velika nesreča mn preti, ds gs bodo zopet nspolnili s ledom, sko hitro ne pride ksk duievni ps. stir in ga zasede. Seveds bo mo ral župnik, ki bo hotel sem priti tmii pripeljati s seboj svoje ov čloe, ker tukajšnji Hlorvnei že nismo več sa podobne dužne pa *e in se ravnamo po naprednih li •tih Promet i, Glasu svobode in drugih, ki so mnogo bolj korist nejši kskor dogmatična pravljica svetega pisma.
Pravijo, da tam kjer je pleš in veeeliea, tam je hudič. To pa je 'rea, aaj pred nedavnim smo brali,
Kkosi~bkno priplazil hodiš, konjskimi
BVoiiiiM
avjimi r
0'Connel! je
i on prispeva par razpravam glade
kaosa v industrijah.	v
njimi Delavci so nemirni, kapitaliati ao nmljivi, stavke sa na Snevnam
dsl vragu ns kopits, če mogoče radu ip ra*redf« bpj divjs *#lj-
" ' ' toritiT
na potrebuje podkve. Dopisnik onikrst ni povedal, sli je bila veselica ta črnih ali ta rdečih; najbrše ao bili ltddči, kar take vrag najbolj "lajka."
ltojaki otresimo se že enkrat vseh td» neumnosti, ki so nam jih v naši mladoati vbijali v glave. Dosti ja, <}a naa drugi tolikanj odirajo telesno, zakaj bi na« torej še duhovni poneumnja-li. V stari Somovini smo bili pri siljeni se pokoravati jim; učili so nas skozi vse življenje, kako jim je treba biti pokoren in po-ljubovati roke. Če bi jim vsi rojaki toliko verjeli in jih spošto-vsli kakor jih spoitujem jaz, tedaj bi.se gotovo morali-že »dav-naj vai oprijeti koristnejiega in poitcnejiegs dela. — Najbolje je torej rojaki, da pošljete vse "«a S ti te gospode" magari že s pr Sira vlakom iz vsših naselbin. —
m. a
BUreeij HU1, Kana. — Se4aj po dveh mesecih stavke smo v Kan Kaaa Še akoro na istem stolišču, kot $mo bili od početka. Vaorna moža Howut in Dorchy še malo upamo, da hi se kmalu vrnila iz ječe. Na prvi posiv Lewiaa, aaj pustimo nafta voditelja v ječi in se vrnemo na delo, se je odzvalo jako malo rudarjev, da akorsj ni vredno jmenovati. Tukajšnji sti -poročajo včaaib, da jih dela par sto, drogi da zopet par tia*>Č in tako ae ponavlja.
Vsak posten rudar sc zgraža nad početjem Lewisa in Ve, če bi Lewis vrtSil svojo dolžnost kot predsednik organizacij^, bi miO-roč? Ae bilo tržba našemu delavskemu boritdju sedeti v ječi in itd bi bilo nas naa okoli 10,000 dšlaveev postavljenih v revščino a ami vred. Srce ti^ga zaved-delavcu zavest, da ima ta ko Etažna strokovna organizacija V
dH
(IcŽeli, elja.
toli nazadnjaškega vo-
felbruarja se,bo vršila izredna konvencija v Ijpdianapo-listL Tudi slovenskih delegatov iz tto ja j
Ssrfcsl
in bolj. Kaj je «tori
"Delo in kapiUl ae lahko zedi nita," pravi kardinal.
OotovoJ Delo in kapiUl sta se-dinjena in med njima ni prepira modri kardinal. Velik boj pa je med delavci in lastniki kapitala — in to je druga stvar. Fraza "delo in kapital" vleče la pri ne-znaničih, ki ne vedo, da delo in delavec sta dve reči, kapiUl in kapitalist pa zopet dve. Socialisti map v boju s kapitalom, pač pa a privatnimi lastniki kspMala. Tr ditev, da hpčejo aocialisti aničiti kapiUl, je.debeU laž; delujejo pa (eocialisti) za uničenje kap i ta Hzma, ki je z drugo besedo sistem privstnega lastništva kapitala.
' * Delo potrebuje kapftal in kapital potrebuje delo," je dalje rck4 kardinal
Na vsak na^in! Ampak kapi« na pot^baja privatnih m aor porativnih lastnikov J« deUvci tudi ne potrebujejo takih lastni kov kapsula. DeUvci in kapital se bi dobro razumela med seboj, ako bi nc bilo vmea kapitalistov, ki si po krivici lastijo kapital in šikanirajo delavce. KapiUl in de*
10	prav lahko Sksintirata brez kapitalistov. Kfj je {urpitaH KapiUl je zemlja, airovine, tovarne, stroji, železnice itd. Vse sile za proizvajanja dobrin so v delu in kapitalu. Vai kapiUUsti, kar jih je na avetn, aa lahko še danes presele na Mars in produkcija pojde dalje brez tfjft. Vaa sila, ki ao zapopadena v btaedi "kapital," ostanejo tu. — Kardinal je povedal sUro frazo, a katero je še bolj zmešal tiste, ki ne znajo ločiti kapitala od kapitalistov
"DeUvci imajo naravno in ne-oporekljivo pravico do organizacije," j© zraven povedal kardi
naiMHH^HHHHHH
Naravna in neoporekljiva pravica je nekaj, kar ae človeku sploh ne mora vzeti. Delavci zahtevajo to pravico, sil do danes še ni "naravna in neoporekljiva," kajti marsikateri sodnik je že izda prepoved in p ravica je šla v koš. To je doka« da deUvci še nimajo te pravica, dasiravuo aa Strinjajo a kardinalom, da bi jo mo rali imeti.
Kardinal pravi nSdalje, da ni prav, če "kapital zahteva pra vico .organizacije zaae, ne <fovo
11	pa te pravice delavcem." Tu se je kardinal grdo zaletel.' Malo prej je rekel, <la je ta pravica "naravna in neoporekljiva," nato pa trdi, da je "kapiUl ne dovoli." Na drugi atrani kapiUl ne zahteva ničesar niti ne more do
'L.	.j k	• ' .
>/?/r/.
Predlagam, da se odpravijo velike bojne ladje, Iznajdena ao letala in
cele tJnije bo več, zato ja pripp-ročl^vo, da rojaki , zahtevajo na kottfeneiji od ljudi, ki dcUjo razdor v organizaciji, da pološs takojšnjo rezignacijo. Nato pa naj s# nh njih mesta volijo voditelii, ki bodo v resnici delovali za organizacijo.
Rudarji v Kansasu smo že skozi 20 let v organizaciji, ko je na lepem dne 16. novembra prišel ukor od Lewisa, če#, da amo iz-ključepi, ker se ne pokorimo nje- .
govim željam. Vsakdo se mora J™*	& ^ W 10
kapitaliati. Z drugo besedo je
kardinal rdkal, da stroji v tovarni zahtevajo pravico organizacije zase, &a do vole pa U pravice delavcem !
V kardjpalovem člariku, ki je raatreaen po vaem katoliškem časopisju v Ameriki, je še veliko več takih konfuznosti. V splošnem kardinal "simpatizira"
zgražati nad takim voditeljem. — Na ahodu v Franklinu dne 20. novembra je bilo več govornikov m vsi so obsojali početje Lewisa. Walker ia Dlinoisa nam je žago-tovil, da nam !bodo illinoiski pramogarji pomagali kolikor bo v njihovi moči. Hvalašni amo jim za požrtvovalnoat ker amo v resnici žs prejeli rsaaih Življenskih potrebščin vsaki član za kak& 10 dolarjev ▼rednosti in kakor se čuje, je še na poti 10 želasniških vozov is St. Louisa, kar bodo i-stotaka, pUčali illinoiski radarji* Hvaležni smo za to bratako po-t[moč, obžalujemo pa neaavednost onih, ki ne raaumejo sedanjega našega boja Ur ne priskočijo o pravem času na pomoč. Keaali ae ie bodo sa to, toda takrat bo prepozno. '
Od tu gredo deUvci v druge kraje na delo., Malokdo je are-čen, da delo dobi in veš njih ae je Že vitiilo, ker niso mogli dobiti dala. Poaskod jim deloda jalej samo vsled tega aa dajo dela, ker ao is Ksnsasa. drugod pa jim povejo, da so njihove n-nijske karte za nič, ksr je M. o-krožje rudarske ?rganisaoije ia-ključeno. Tako naa odbijajo povsod. — Jaha Hgsias. '
Bkidmors, Kaaa. Tu na jugo-zapadu ae ie ni nič poisgU bo-jevitost in vsi rudarji ao šs ista-gs mnenjs kot so bili pnevtkom sUvke. Kolikor mi je snsno msd rojaki ai ndbene^ slavkokssa, dasirsvao obrata je rov št. 21 sd W«stem premogovne družbe, v katerem dela približao 40 do flO sUvkolomeev, ki aa po večiai sami Irsi Rasua tega rova ta po
'delom," dočim zdaipazdaj .me če šopke "kapitalu" in zaključuje a par pobožnimi željami in Je-remijadami, ki zmešajo čitatelja da na ve, kaj pravzaprav pomeni vaa to. Tako je, če ae Človek loti vprašanja, ki ga ne raznme. Kardinal CConnel je lahkx> dober kardinal, ksr ae tič? njegovega ccrkvencga busineasa, toda o socializmu, industrijalnlh problemih bi socialnih vprašanjih sploh ims pa rsvno toliko pojma kot Papuansc 6 Četrti dimenziji.
čiva vsa, dcacod pa vsega "o-hrataja" 5 rovov, kjer je sapo-aUnih skupno S00 do 900 sUvko-kasov. Pravljica o polnem obrata in vrnitvi na delo ni imela uspeha, ker je preveč debela. Še vseh 8 ali 9 tisoč delsvcev, kolikor nsa je, smo ns stavki in bo- no kadarkoli as ti poljubi, mo dokler ne dosežemo naših u prsviČenOi zahtev. S strahopetci, ki ao nam prizadejali toliko nepotrebnega trpljenja pa bomo tahko kmalu <*>računali. Ne poza-hite rojaki, da bodo dne IS. decembra volitve sa 14. distrikt In ds boste takrat aolUl najlmlj? delavske vodiUlje. — Frank Pa-
aa "f|».
čitemo: Armada bret.
in Uja. Drugi! Ja bretposelnih
sioji pred klavnicanu in žakjI na delo sUvkarjev.
je rasamijiva. >	e e e
de nekaj o Ircih. Dobili so ns-eijonalno svobodo, na versko ne-strpnost jim je pa privezana co-klja. {tatoheisem ia protestan-tizom bosta privatna atvar. Ir. ska delavce in kmete zdaj čaka nova šola; namesto verskih J jonalnth pridejo socialni bo-ji. In kadar irsko ljudstvo upo. zna, da irski iakojiščevalei niso nič boljši od angleških, tedaj bo zrelo za drugo svobodo. Danes šc ni.
• • •
Lloyd George ne pride v A-meriko. No prav. Njegovo sliko smo itak vidSli in navaezadnje
pride tudi brez njegajjovoleto. •
^Nafi oče Kazimir sa imfcs, da je
Nevv Yorku oltar, ki sUne ato-tispč dolarjev. To ni nič. V Chi-caga je gledališče, ki stan« tri miljpnc dolarjev in ima aa čika-iko Slovence to prednost, da ai ga lahko ogledajo saj od runaj, medtem ko si nc morejo #ewyor. ike^a olUrja. Slovenski delavci, v Ameriki pa imajo ravno toliko I dobička, materijalnega namreč od prvega kakor od drugega. Oče Kazimir bi bil modrejSi, če bi molčal. Saj je oče.
a a"a<
Razorožitvena konferenca le-ta 40,921 pred Kristusom: Koci-^aat diplomat iz Medvedje jame: Predlagam, da se odpravijo kamnite sekire, ker so zdaj nepotrebne. Nekdo je iznašel lok in piico.
Razorožitvena konferenca Ista 1354 po Kriatuaai Diplomat v o-klepu: Predlagam, da se odpravijo loki in sulice. Nekdo je izna-fiel smodnik.
Razorožitvena konferenca 1921 po Kristusu: Sivobrki diplomat jI ig« lai
strupeni plin.
Stvar je aledeča: Nemčija ne more plačati drugače kot v blagu. Francija n?če vzeti blaga, ker to bi bil udarec za njene industrije. Francija ne more osUti, ako ne dolbi odškodnine od Nemčije. Francija noče sprejeti tega, kar ji ponuja Nemčija. Ako Francija ne sprejme, kar ponuja Nemčija, mora Nemčija propasti. Ia če Nemčija propade, mora paati tudi Francija.
AU ulalala! Zvonovi zvonite, k molitvi bodite v zahvalo u mir. . • . in
krasno urejen jred na tem božjem svetu. . .
• e e
Bilo je v današnjih časih, ko je neki urednik ležal na operacijski mizi. Zdravnik je rekel, da druge pomoči ni, kakor da se mu odvzamejo nu>žgani. Brez možga nov bo živel — a možgani umre Urednik se je odloČil sa operacijo. Njegovi prijaUlji, ki so se bali, da brez možganov na bo mogel več opraviti svoje službe, *> prosili glivnsga hrednika, da naj preizkusi bolnika, dhli je že dober za svoje delo.
GUvni urednik je rad ustregel njihovi prošnji. Obiskal ja bolni*-nico, v kateri je počival urednik po prestani operaciji. Pristopil je k postelji in podal bolniku list papirja in svinčnik. Urednik je o pograbil oboje in pričel pisati. Pisal jc hitro in na njego vem čelu ni bilo najmanjše gubiee kakor včasih, ko je grbančil čelo pod pretveso, da globoko razmik iija. Ko je Ml list" popisan, ga j« Klavni urednik vasi in prečiul.
Obraz glavnega uredaika je zs-sijal v zadovoljnem emekn in ve-sslo je stisnil roko boltiikn. "To zadostuje" — je lakel "in lahko prideš nazaj v uredniško pisar ■fgPHSdaj vidim; da ao ti bili možgani samo v napotje. Ravno tako dober si brez njih kakor š njimi."
Ns lista je bdo zspieano: "Prekleti boljševiki, prokleti baljlevi ki, prokleti boljševiki** itd. -The World.
K. T. 1.

ss la širila avaje gla^
/
HOS VETA
Razne
GLAVNI STAN, MI74I SO. LAWNDALK AVE., CHICAGO, ILLINOIS.
lavrtovalni odbori
UfRAVMI OOlIKi
odbori
Tiskovni odbori
Združitveni odbori
UVNI URADNIKI, KI SE NE BRIGAJO ZA POSTAVI.
—.......• i
Helena, Mont. — Tukajšnja ti-poprafična unija izjavlja, da so governer Dixon in dfa člana naj-viijega državnega sodišča oddali tUkrakka dela neunijski tvrdki \ San Franciscu, čeprav postava določa, da morajo biti taka dela izvršena v unijski tiskarni.
Neka tiskarska tvrdka, ki je opremljena s potrebnimi stroji, da lahko izvrši taka dela, in v kateri delajo organizirani delavci, je poslala najnižjo ponudbo. Ponudba je bila odklonjena, na kar je tvrdka iz San Franciaca poslala ivojo ponudbo, ko ji je bila ana-na ponudba.
Delo od $800 do $900 je bilo poslano tvrdki v San Franciscu in izvršeno je bilo brez unijske znamke, kar je direktno kršenje državnih zakonov.
Delavstvo je .samo, krivo, da se vrae take kršitve zakona, ker se ne organizira politično.
V Ali KNJIOB.
■ »mu
Isjsdsloi Povest 1« življenja slo-venskih trpinov v Ameriki. Ve. aano. Btsae a pofttlliDO
$1.75.
Zakon btogsassljs. Vrlo poučna knjiga, ki pove, ksko sleherni člnvrk ponavlja v sebi raavoj vseh svojih livalakih ia divja-šklh prodnikov. 8 slikami. V* aano. 8 poštnino vred $1.60.
Oba kajlgi, ki ae aaročlts obenem, aa tri dolarja poštnina proato. Naročila sprejema tsjnik Knji. V lavne mati«* 8, N. P. J.« Frank
Aleš, 2124 Bo. Orairford Ara., < Chlcsgo, m. — Adv.
Na prodaj J«
posestvo V stari domovini, katero ho nahaja v vsa! Škofije, lara Se nt-Vid na Dolenjskem. (Enkrat je bilo to poaaatvo Smarčevo.) Posestvo obetoji iat Hiša, pod, štala, kosolec, H mernikov po-setve, polog je velik vrt in precej aadnjoga drevja, vee je v prav dobrem stanju. Torej Če kateroga veseli kupili to posestvo v lepem in rodovitnem kraju, naj se obrns ali pa bltmeno ha naslov: Joseph Oebular, p. 0. los 16«, Vandlinf,
lfe ■	H * '	* t k A— \
STEBER DRUŽBE OBSOJEN V DOSMRTNO JEČO.
Oreat Bend, Ksns. — Dr. W. A. Nixon, zdravnik v tem mestu in bivši načelnik postojanke Ameriško legije, je bil obsojen v dosmrtno ječo, ker je umoril odvetnika Arthur C. Banta.
Niron je bil spoznan kot orodje drhali, ki s^ je navalila na J. 0. Steviča/George Wil»ona, W. 8. Landsona in bivšega senatorja Burtona, ko so vodili kampanjo zu Nestrankarsko ligo. Drhal je vse povaljala po smoli in kurjem perju.
Poleg je ta atebor sedanje družbe obtožen tudi požiga. Obtožen je, da je poŽgal hišo nekega reveža, ki mu ni mogel plačati računa. Zdaj je ta čedni podpornik privatnih velrfbizfaiških interesov izginil za jetniškim zidovjem.
frank oglar,
DR. J. V. ORAHCK
ZDRAVNIK.
Uradne ura so 110 tOO ajstraj do 2«80 popoldne.
Telefon Oodsr 28S0
TiV IS itll
od $30.00—1260.00
VELIKA ZALOGA PLOSO V VSEH JEZIKIH, m sAlege aeesšMi impmriUtmmtk "Hmm****"*
VICTOR
POOBLASTILA
dala MATIJA SKENDER Is VI LIT, ss rojaka po ssU Ameriki On «o mora vedeti, ksko ss po-oblastils izdelujejo. Pili M ki rstloU svojo zadevo, pe ti bo ns. redil fis« pravilno, da ti as W aaogofte grunt prodan g aspravtt* nim pooblastilom
HOCB KUPITI AU PRODATI OS-ZNICE NAJ »SS NA
gAKRENE KOTLE
»	(pdjo.)
Knov, is katere j« sestevljeno gorovje, določuje nemalo njefovo u bilko. OMikovele ps so posemez-ns poforjs in vrhove tndi zemelj »ki- »il«( ki so morda negubale skalne plasti, jih negnile, poeUvi-U- mogoče navpično ali jib ee lo premestile i* enega krsja daleč drucam Potem pe vplivajo le solnre, m ras ia vode, led in tndi veter, ki vsi maetno rešejo ostre grebene, globoke brazde v poboč je, brneijo stena, dolbejo doline, jih se ježo je jo, da nastanejo v podnožju prekrasna planinska je-sere. Tn lal ni prostora, da bi vsaj nekoliko netsnčn<-j# opezo-vsli ta umetnike pri delu. Vseko-mur pa bo bogato plečen tnul, £e se koča satopHi všej v poljudno strokovno slovMvo, ki se pola s ns statikom In seeUvom naših go-rs. Olej navedena dela v oddelku "Znanje pUninee"! Ml koče mo ti razpravljati le toliko o go-rak, kolikor mora znati turist v svojo vafnost in v lat jo orijenU-eljo.;
Vzhodne Alp« deMmo v glav. nem v tri pasove: v severne opne-ailke Alp«, v eentralne Alpe ali v pragorje in v julne epneniške Alpe. To js seveda najpovrinejle razdelitev Alp, vendar nam Imenuje najvalnejše eestavlne: epne-aie In pragorske hrblne, namreč grenit, porflr, krisUlssti skrilavce, glinasti skrilavec itd. Vsaka imenovanih hribin tvori svoje posebne oblike in ima v trdnosti svojevrsten enačaj. Nas zanimata najbolj apnenec in dolomit, kl jima pripadajo nale »Alpe v preteš-nI VellnL }. ,
Apneni skladi, ki jih gubanje in premikanje ni zelo motilo v prvotni legi, kalejo visoko planote, katere so ls mslo llenovite, pač
P* J*
no je <
i® ^ taka, da kijob vsej fini sneg s, U leti po po Veliki planini, Pokljuki, Kom-ni itd., ne najdeš studence, ftele glolioko doli v dolinah privira voda v nebrojnih virih izpod gorov« ja na dan in as zbira v potočke, reke in jezero. Kjer po so <lw*e zemeljske sile, ledeniki in Voda razklali, strašili in brusili gorovje, taki se kafe večja ilenovitost in tam eo prekrasne strme gore nad globokimi dolinami. Vrhove velejo ta ostri grebeni, ki jih diči-jo izpoetevljeni viseči stolpi v vseh komaj »verjetnih položajih. Ture na take gore so tudi najzanimivejše, kar nudijo prekroene poglede na slikovite sinje vrhovne in je hoja sems po sebi, bodisi po zavarovanih ali nezeverovanih potih, polna prijetnih izpremšmb. Hlulnete stena ssma je navadno zelo členoviU. To ee pojavljajo Členi, ki jih mora planinec poznati in jih znati tudi premageth kamini, žlebi,' rezpoke, plošče, poll-ee, lašte, stopnje, vsega v izobilju. Ho pa tudi gore, katerih pobočja so sicer silovito strma, vendar pa eo Is v višino preko 2000 m visoko porasla s travo bi so posebna nevarna za hojo sploh, pa tndi se rožic željne planince — ker Um rastejo planike. V naših Alpah ima isrezita travnata pobočja s precejšnjo strmimo BegunjšČica.
Trdnost skale in kakovost prijemov pa eta odvisni še od talina, kako lole skalna plasti. Ce so obrnjene navfdol, ovirajo planinca plošče, ki oo včasih kaj zoprne in znatno velike. Tako n. pr. je plošča v severni triglavski steni, ki je dobro vidna od Aljaževega doma, približno 100 m visoka. Dalje so na takih stenah tudi prijemi slabi in dokaj nevarni, ker so opokle ekale in kameni radi rušijo.
Plasti pa, katerih ploskve leže pravokotno proti pobočju, so pla-
so tovariš.
-7. IL Dootojeviklj: -
BESI
(Daljs.)
"Ah, fitepaa Trolimovil. tu ifltek tndi kras vso ob psmst pride i vsaj vi ml prizenesi-te... Bodite tako dobri in pozvonite, Um, poleg ssbe, v dekliško sobo." n
Zavladal je molk. Njen pogled je >ogal po vaek naših obraaih, poln aumnje in radrašenoetl. Vstopila je kttaa Agaša, njena ljubljenka.
"Daj mi karirasto obleko, ki aem jo kupila v Ženevi. Kaj dela Darja Pavlovnaf" T7"WU dobro ae ae počutijo." *. "Stopi k nji in pokliči jo k meni. Povej, da nttjao proeim, tod! le je bolna."
Ta hip se jo epet zsslkšal v sosednjih sobah neasvsden ropot korskov in gleeov, podoben prajšajsmn} la adajei se je prikazala na pragu Oaoopls la razburjena l4askovja Ivanovna a a Mavrikijem NlkoUjevičem, ki jo je vodil pod pakdsko.
, "Križ božji, konaj sem ee privlekla; noriš U«f, kalif Kaj delaš s svojo materjo!" je aaevi-
Ei s glasom, v kateregs je islila po obči navadi bih. toda sslo rasburljivlk Ijndi vse avoj na-pičeni žolč.
"Draga moja Vsrvsrs Petrovns, prišla sem po svojo Meri"
j Varvara Petrovns jo je mrklo pogledala, se napol vsdignila, da jo pozdrsvi, ter odgovorila, komaj skrivsje nejevoljo t
" Posd revi jena, Prasko v js Ivsnovnat bodi tsko prljssna pa eedi. Ha j sem vedele, de pridlš.
II.
Praakovje Ivanovne tak sprejem ni mogel is-nenediti. že od ranih otroških let je revnele Var-vere Petrovne a svojo bivšo pensionstsko tovar-šieo po deepoUko, malodsne presirno, čeprav je estel vidss prijateljski. V dsnsinjem slučaju pa jo bil tudi položaj nenavaden. Zadnje dni je atalo raamerje med obema hišama pred popolnim ras-dorom, ker imo Še mimogrede omenili. Vzroki bližajočega se spore ao bili ;« Varvaro Petrovao tem laljivojši, ker jih doadaj ni poznale: nsjhuj-še ps je bilo, da ae je Prankovjl Ivanovni posrečilo sa vseli pred ajo nekam sila ošabno poso. Ha-sumo sa, da je lo grislo Varvaro Petrovno) ali medtem »o ae hdtt aačele oglašati Še tudi pred njenimi vrati vaakovrstne čudne v sati, ki so je tudi Itrsšno rashurjele. poaehno s svojo neodloč-n not jo. Značaj Varvare Pet revno je bil raven in ponosno odkritosrčen; skrivno, savratne obdnlšH ve oo ji bile najioprnejše na svetu, rajša je imela le odkrito vojno. Naj bo kakor koče, dami ao nista bili videli la eelib pet dni. Zadnji ohiak je bi s atraal Varvare IVtrovno, kl se je užaljena ia razdražena odpeljala od " Droadulje" N« motim ae, če pravim, da je Praakovje Ivanovna vstopila daoea v naivnem prepričanju, ds se je mors Vsrvsrs Petrovns ustralltl i n« obrsiu se ji je posnela la misel. Toda Varvaro Petrovoo je obvladal Mejoisfcaejši demon panoaa rsvno takrat, kadar
ali
stopnje, ki
Mf
jih ne konča kaka guba sad. Tako je mogoče po
ki ae vleč* od "Bsb" na ' škem sedlu po severni si njave, z neprevelikimi premagati tretjino te gore. police privedejo preko nih sten zopet do kake nove pre soneti jive prilike. Prodovje, ki ae nabira na njik« ni take nevarno kakor ne visečih policah, kjer tako rado zdrsne v globino. Stopnje med Ukimi policami so siaer rade navpične, a nimajo toliko prevee kakor fned visečimi. ■ f
Kakovost spnenea je pe odvisna tndi od njegove čistote, kajti čim več železnih epojin mu je pri-mešenih, tem krušljivejši je, toliko več je treba previdnoeti In pesljivoeti. Rdečkasta barva ste ne je varnostno znamenje krušljivega apnenca. Včaeih je vsej steni, včasih le nje delu primešan rusi železovee ali rasa kreda in po možnosti se je treba ogibati takih krsjev ter jih obiti. N^ njih je malokateri prijem siguren. Ppd nogami in rokami se kruli vse in delo prvega plezalca je skrajno žavno. Take stene so tudi zaradi padajočega kamenja zelo nevarne. Nekatere gore imajo po rdeči barvi celo svoje ime, n. pr. Akrla tiče (Buhi plaz) v Julijski« Al pah. Ta gora pa ni edina. Vrhnja tretjina seevrne stene Planjave je tako rdeča in velikanske j^liee pod njo so tako posute z novimi udormami,, da amo se strsbom o-zirali navzgor, ko zmo prečkali ta dal 6 Turake gore grmi vaako pomlad kamenje v dolino in vsakdo vidi na potu z Kamniškega aedla na Okrešelj v stenah rdečine, odkoder so se usule skale navzdol. Na nekem delu severoea-hodnega grebena Kočne mi je dobesedno ostalo v rokah vse, kar sem prijel, ln zletel bi bil v globi-
rrr-
no, da me ni držal na vrvi
je mogla le količkaj sumiti, da tjo smatra kt& v čemerkoli sa ponišano. Praakovje Ivanovna pa Se je odlikovaU — kakor mnogi šibki ljudje, kl'if*l-go niso ogovarjali žalitvam — pri prvem tifaja ugodnem obratu razmer z nenavadno drznostjo v najadu. Res je bila zdaj bolehna, toda boložen jo je vedno delala le razdrašljivejšo. Dodam naj, da ml val, kar naa je bflo v salonu, s svojo hav-zočnoetjo ns bi bili preveč motili prijatelji«, če bi )>I1 med njima izbruhnil prepir; saj smo bili 4£člj domači, toliko da ne podrejeni Ijodje. PremHtil sem to la ne brea straha. Stepen Trofimovič, ki ni več sedel, odkar je prišla Varvara Petrrfttia, se je onemoglosti apustil na stol, ko je slišal vrišč Praskovje Ivanovne, ter~jel obupno lpviti moj pogled. Satov ee je srdito obrnil na stolil in polaglaano zarenčal sam pri sebi. Mislim, da ie hotel vaUti in iti. Liaa se je v prvem tretnotku privzdignila, pa je zedla takoj iyasaj, pe posvečujoč vrillu dolžnega zanimanja; to pa ne la "zvo-jeglavnoeti", marveč sato, ker je bila vsa ood oblastjo drugega mogočnega dojina. Skoraj raz-treseno je gledala nekam v srak; niti Marja Timofejevna ni več vzbujala njene pozornoati.
III.
"Ofc, semkaj P' Praskovje Ivanovna je po-kssala naslanjač pri misi ter se težko spustila vanj s pomočjo Mavrikija Nikolajeviča. "Ne se-dla bi pri ves, draga moja, da nimam teh nesrečnih nogi" je pripomnila s ujedljivim glasom.
Varvara Pefrovna je melee dvignila glavo, bolestno amoč prste desnice n* des>o senee, kjer j* očividno čutila silne bolečine (tie douloreuz).
"Kaj ti je, Praskvoja Ivanovne f Čemu ne bi sedla pri menif Tvoj pokojni mož mi je bil vse življenje iskren prijetelj, s teboj pa sva se kot majhni dekliei v zsvodu s punčkami igrali."
Praakovje Ivanovna je mahnila z rokami.
"Sej aem vedele! Kadar hočete zbadati, go-tovo začnete o zavodu s vaš ztari trik 1 Ali to ao sgolj praane beaede. Trpeti ga ne morem, tega vašega zavoda."
"Zdi ee, de ai prišla hudo alSbe volje) kako je a tvojimi »čgamif Olej, kavo ti neao, poatresi *>. jej In ae bodi jezne."
"Drage Vsrvsrs Petrovns, vi govorite s ms-no prsv kakor s majhnim dekletcem. Ne maram kave, ne!M
Is odločno je odmehnile alugi, ki je bil pri-nesel kavo. (Hleer pe ao odklonili kavo tudi vsi dragi rasen mene ia Msvrikijs Nikolajeviča. 8te. nan Trofimovič jo je »sel. pa je odatfvil čašieo na miso. Marija Timofejevna pa. ki jo je zelo mi-kelo vsoti še eno in je še roko iztegnils po sji, „| je vendor premislila ter ae priljudno zahvalila, tema v svoje vidno aedovoljatvo a aeboj.)
Varvare Petrovna se je prmiljeno nasmehnile.
Val kaj. prijateljice, P>ssko»je Ivenovae. gotovo al spet domišljaš nekej in te je tisto prlg-nslo k aam. Odkar si ns svetu, živiš od gole do-mišljlje. Prej si se ujezile zeredi penzlonsts — kaj več ne pomniš, kako ai eakrat prišle a počit, nie t#r preverila ves razred, de te je saanubil ho-sorski poročnik fteblikin, a medame Lofohnre te je pred vaemi poatavile na laž t In vendar niei la-gale. samo fentaairala ai. ker je bilo prijetno. Nu P«vej, e čim prihajaš sdsjt Kaj ai spat dom.i! „„ e čim niei sadrfvoljna T"
(Dalja prihodnji!). . .
eeMjmftPr
era
ea. PiWt><ui
KO
Izssalol oknsi ao pripravije-T nt sa BoUt J
r, s. as.
irae
aa raauuZna vbga kupona. .
sms a WahMk k
j ' %
HM.
la Ste. «M & F. ft. <

um, Svevlib, Ršeaa vleka. Torto* Brlajeeoc.
1 steklenice sedoetajo sa en galon mokroto, mene . t. 1.S5 5 steklenic steno .......,.
8.50
10 steklenic stene.......... 10.50
Zavarovalnina sa zavoj...... .11
denar ali B^^OrdS^ro^Snl
» predaja odloe I• prit
i) FIrtot Cbiopasf,
Fnrtioet flžraaO	f
— ... ■ _ 1W^Mrl^^P^p .SPpBaPMSIr	mPo
* v pttsrurch, pa.
. »s«ad ~ • mšm a.....'......
ORIA SUPPLY CO., Bldg^ N«w York
.............Dos. 7
riesa imu i sli f tm a
IT ALI A.............ilis. S
Vošnje SlOS—devok SS.00.
Via
SI
......»'. •..
13
SUra navada ameriških rojakov jo, da se spomnijo svojih sorodnikov in prijateljev v domovini primernim darom aa božične pras aika	'
Kef je eedaj cena denarja la-tedno nizka, le samo par dolarjev pomeni jato veliko v sUrem kraju.
Doaaraa paMjatva akoal našo banko as aavaiaa "»—t v 14 dneh. Denar dobi svoji domači poM
»^frizji^i »____
lAKRAJtKK R 0SRARK,
Za Božtene Prazntkeo
Nove Slov. Jngoslavia Piano Role.
Sveta, noč, s besedami.......... ...............01-25
Kje so teoie rožico, s besedami .......................................1.25
Vsi so prihajali, s besedami .............................................125
Ljubca moja, v beaedann .'.......,........................1.25
Na Marjance, polka ............................................................1.00
Mladi vojSki, koračnica........................................................1.00
Holzhacker, marš..........................................1.00
Donavski valovi, valček........................................................1.00
Crez valove, valčok................... ..................1.00
SE DORUO EDINO LE PRI:
* v. t.,	4'„ ^ . k . (Yr, jj^K1'jfFjt|jj^•'
NAV1NSEK-POTOKAR CO., 331 Groavsi Slroot	Conemaugh, Pa.
Opemhat — Pri naročilu blagovolite poslati 60c posebej za poštnino.	I
t 1 .«
najboljšo plajrer pie»o pO-Jaka aiaki eeal v aales<-PUite aa pojasnila.
L , t ' f	i i i i i
3-!-
■._j- ...... j______
jia-aihAva. Vew Tork Ohy
I Doetavek: Onim, kl lala poto Ivatl domov m pranike, priporo-
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlondt Street, Now York GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vaoh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje. Dakemft, Kafer, Kranj, Ljnkljaaa, Maribor, MaftkoeU, S.r.jaro, Split, Sikonik, Zagreb.
ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA Trat, Opatija, Eadar __Dunaj.	^
IZVRŠUJEMO klteo la paee^ doaaraa laplačUa V Jagaelarijl, luUjl la NaasUd Avetriji.	' '' *> f; >
IZDAJAMO šaha v kra^k, Urak la dolarjlk, plajRJIve aa rpofl.d pri Jadraaekl banki la veak njanlk padmšnlaak.
PRODAJAMO parokradna In ialasallka raano tteta na vso kraje la aa vsa črta.
TAVLJAMO ftndl šaka, nla«Jlva banki in nionlk p«Jrašnkak e palaanlk ali anflaškik ItarilagU dalarjav v alata.
SPREJEMAMO DENARJE VLOGE v Salarilk ter plačama aačaeae 4% akraeki. OSSalek vlač ase vatan^Oi nanovo aa željo nine-ftk rojakov lira« Amerika, kl bo poelašnjojo našo kaake. Pe tpvnjomn prvega denarja ladama vlažna kn/iUco V Šolarjih ia jo polijemo olaeateljn. Za prepie aaSaljnfli rlag ali aa Sris denarja^ja joM^^jk w mmm polije v rogietriraaeoi pUma
DaMiMsamjo goriaH^ajbolja po DaaMeUa MOnop Ordor ali pa
KADAR STR NA POTU v staro domavteo ta se nakajata v New Torkn. ee Vam bo lapUšalo, ako »o aelaeita glada vroSilre Vallk Sanamlk andor pri ravnateljema naia banka v prvem nOdetropja braa oalra na ta, aka kapito paroksoSnl Hetok pri naa aH aka «a mogoio ia topili Smejo.
kl ea ia aR aa
a?a. A
Slovenci, prijatelji in poznavalci naia banke ao vljudno prošeni, da opozorijo aaUnai oglas avoje znance iz Hrvatake, Dalmacije, Istre, GorOke, Srbijo, Bosna, Hercegovine in Črnogar*!*1
Frank ^akser State Bank
SL0VENSKE-PIAN0-R0LE
bKSS^JSSa&i.......!!•* VSI SO PRIHAJALI ...SLS*
S^UC tV, r»vi ! £ HOLZHARRR MARS • ■ ■ DONAVSKI VALOVI....StJS CREZ VALOVE........SI 00
raii
SL, fnaieieih