Izhaja vsakega 1. in 15. v rnesscu
Ljubljana, dne 1. septembra 1937
STROKOVNA, GOSPODARSKA, KULTURNA POLITIČNA VPRAŠANJA
Uredništvo: Oglarjeva 41, Ljubljana-. Moste — Uprava: Poljska pot 38, Ljub-Ijana-Moste - Mesečna naroinina.2 Din;, za Rmeriko polletno 50 centov; zn Francijo in Belgijo 10'— fr. frankov
Naročniki!
ZAUPNIKI! KOLPORTERJI!
Marsikdo misli: Plačal bom, ko se bo nekaj nabralo. Pa posebno naročniki iz inozemstva. List pa ne more na to čakati. — Zato bomo morali 7. štev. ustaviti vsem onim, ki so prejeli prvih šest številk in ki niso plačali naročnine.
Prav tako bomo ustavili pošiljanje lista zaupnikom, ki po več šte-vilk ne obračunajo. Zaupniki naj nam vrnejo prodane številke.
»Varujte svoj list in širite ga!
Zbirajte v tiskovni sklad!«
Razbojniški pohod japonskega
imperijalizma
Za delavsko stranko
delavskega in študentovskega, ki se borita skupaj z 87. in 88. divizijo redne vojske. Po vsem mestu divjajo poulične borbe. Kitajsko delovno ljudstvo se na barikadah bori proti japonskim nasilnikom. Na največje začudenje Japoncev so se le dni prvič pojavili kitajski tanki, pa tudi kitajska avijacija dela, kakor poroča dopisnik angleške agencije Reuter, prave čudeže. Velike preglavice dela Japoncem tudi gibanje kitajskih četniških oddelkov, ki operirajo za hrbtom japonskih čet.
Značilno je, dq fašistične države odkrito podpirajo japonsko akcijo. Nemški časopisi smejo prinašati samo vesti iz japonskih virov. Italijani so ob priliki nedavnega poseta japonskega bro-dovja v Palermu nedvomno pokazali, na čigavi strani so njihove simpatije. Fašistične države hočejo tudi na daljnjem vzhodu ustvariti po*lobm» -ozraej-e »ne-vmešavanja«, kakor so ga v svoj prid ustvarile na Španskem, za vsak slučaj — če bi se namreč
vojna sreča odločno obrnila v korist kitajskega naroda — pa že v naprej napovedujejo svoje vmešavanje, če se bo izkazalo, da »na Kitajskem prevladuje vpliv Moskve«. Fabriciranje povodov je za fašistične provokatorje in rušilce svetovnega miru kaj enostavna stvar. Kjer je treba prikriti imperijalistični pohlep po tuji zemlji, tam stopi »rdeča nevarnost« v akcijo, kar potem pograbijo vsi, ki rabijo enake izgovore za opravičilo svojih grozodejstev nasproti svojemu lastnemu ljudstvu.
Toda ta fraza ne bo nobenega poštenega človeka premotila, da ne bi videl pravega cilja japonskega osvajanja in iskreno ču-il s kitajskim narodom, ki se bori za svojo svobodo. Tudi na daljnjem vzhodu so se spoprijele sile demokracije in narodne svobode s temnimi silami fašizma in narodnega zatiranja.
Gorje malim narodom...
Santander padel in fašisti osvajajo svobodno deželo Baskov.
Santander je padel v roke fašistov. Vsi italijanski listi priznavajo, da so ga zavzeli italijanski vojaki in da je to sijajna zmaga italijanskega fašizma. Nacionalisti prodirajo dalje, streljajo begunce, uničujejo deželo. Baski pa |beže iz svoje dežele v tujino ali pa se z .zadnjimi močmi upirajo tujcem.
Fašizem je smrt malih narodov. Nemški, italijanski, španski fašisti so na poti, da uničijo svobodo narodom španskega polotoka.
Reakcionarni magnati in politiki Anglije in Francije so soodgovorni
Toda soodgovorni so tudi vsi, ki ovirajo enotnost delavstva in vsega ljudstva, da svetovna demokracija ni Španiji tako pomagala kot bi lahko.
lij«
Baski umirajo,
Še vedno konkordat
konkordat kot privilegirano pogodbo ene vere v državi. Delavstvo zahteva, da se enakopravno uredi razmerje do vseh ver brez konkordata. Prav posebno pa je potrebno, da se konkordat umakne v tem momentu, ko ga hočejo fašisti izkoristiti v svoje namene. Toda obenem je treba še enkrat odločno nastopiti proti vsem, ki pripravljajo fašizem v državi. Ti dve stvari sta neločljivi in od njih zavisi razvoj dogodkov v državi.
Kaj je njih namen? Ne toliko zapostavljanje pravoslavja, saj so konkordat sami sestavili. Njih namen je zrušiti današnjo vlado in uvedba fašistične diktature.
Kaj storiti?
Značaj današnjega boja proti konkordatu je torej reakcionaren i	n fašističen. Zato
delavstvo takega boja ne more podpirati. Delavstvo odklanja
Žrtve svetovne vojne
V svetovni vojni je padlo (samo na frontah!):
pri centralnih	silah.................. 3,620.000	vojakov
pri antanti.............................. 5,730.000	vojakov
Skupaj . . 9,350.000 vojakov
Vsako minuto je padlo 40 ljudi, vsak dan 6000.
Ranjenih je bilo v svetovni vojni:
pri centralnih	silah.................. 12.000.000	vojakov
pri antanti.............................. 7,000.000	vojakov
Skupaj . .	19.000.000	vojakov
* Od tega je ostalo........................... 3,500.000	invalidov.
Ljotič obljublja: poštenje, resnico, svobodo in pravico, delo in kruh.
Toda Ljotič prinaša: laž in demagogijo, fašizem in krivico, robijo in bič.
Ljotič je sluga Hitlerja
pravlja fašistično diktaturo! Čuvajmo se Ljotiča!
ZemlJoradniiki predlog sprejemljiv
Po seji glavnega odbora Demokratske stranke, o kateri smo že poročali, je postal javnosti znan predlog Saveza zemljorad-nika (Srbska kmetska stranka). Ta predlog vsebuje ravno to, kar je danes najvažnejše, t. j. vprašanje procedure (postopka) pri taki ureditvi države, ki bo zadovoljila vse narode v državi.
Zemljoradniki predlagajo: Sestavi naj se koncentracijska vlada, ta naj izvrši volitve v kon-štituanto (ustavotvorna skupščina), kjer naj se sklepa brez ma-jorizacije (nadglasovanja). Če bi se pa tega predloga ne dalo izvesti, predlagajo zemljoradniki:
Drobne novice
»Slovenče.y« patent. »Slovenec« ima patent na poseben način poročanja. Nekaj skuha, pihne v .svet in se potuhne. Tako je zadnjič po-gruntal, da je »Dimitrijev padel v nemilost pri Stalinu« in da bo sedaj prišlo do prijateljstva med boljše-viško Rusijo in fašistično Nemčijo. Celo čestital je Dimitrijevi!, če bo odnesel celo glavo iz Rusije.
Prav nič
ne zaostajajo JNS-arji, katerih namen je
iutv-
zrušitve današnje vlade.
Na čelu te borbe proti konkordatu so se torej združili največji sovražniki vsega ljudstva v državi: nemški fašizem in njegovi agenti v Jugoslaviji, domači fašisti vseh barv in reakcionarna duhovščina.
Ob proslavi rojstnega dne drja Mačka je bilo zbranih 103.000 din.
' ‘	'--nSMlBP'"
■>■>» »	•« »m ji. $ f ..	>	».$	*
Poštnina plačana v gotovim	Posamezna	številka	.	-	u.nar
izraziti (in trdijo, da so svoje stališče izpovedali v resoluciji •glavnega odbora. V tej resoluciji pa ni nič o proceduri. Pač pa tam zahtevajo, da se vse stranke združene opozicije danes sporazumejo, kaj bodo zastopale v kon-stituanti. To bi se reklo, omejevati suverenost konstituante. Stališče Davidovičevih demokratov na ta način ovira sporazum v demokratski opoziciji in rešitev najbolj perečih notranje-politič-nih vprašanj. Za delavstvo in za vse slovensko delovno ljudstvo je zemljoradniški predlog sprejemljiv. Ima seveda pomanjkljivosti, ki jih moramo ugotoviti. Ta predlog ne vsebuje garanci-
je, da bo konstituanta res suverena. Dalje ni v njem jasnosti, kako bo sestavljena koncentracijska vlada: ali iz zastopnikov sedanjih demokratskih skupin, ali pa naj se sestavi po proporcu na podlagi tajnih svobodnih volitev. V koncentracijsko vlado bi se ne smeli vzeti noben reakcionar in bi iz JRZ prišli v poštev le demokratski elementi. Dalje bi v koncentracijski vladi moralo biti zastopano tudi delavstvo.
Vendar pomeni tudi v sedanji obliki zemljoradniški predlog pot k rešitvi naših notranje-poli-tičnih razmer in je zato za delavstvo sprejemljiv.
V Celju se je 22. avgusta vršila konferenca zaupnikov »Delavske ‘politike«. Važen pomen ima resolucija, ki jo je konferenca sprejela in ki vsebuje vse osnovne zahteve delavskega razreda v Sloveniji. Glavno pozornost pa je posvetila svobodi tiska. Sklenjeno je bilo, da bo »Delavska politika« izhajala trikrat tedensko, ko se bo našlo dovolj sredstev za to.
Vsak delavec mora pozdraviti težnje, ki jih je konferenca izrazila v osnovni zahtevi: za svobodo, za demokracijo in mir. Vendar pogrešamo v resoluciji silno važne stvari: jasne poti, po kateri bomo prišli do izpopolnitve naših zahtev. Samo s podporo strokovnih in kulturnih ter zadružnih organizacij ter z bojem za enotnost svobodnega, t. j. Ur-sovega gibanja (glej točko 2 f in g resolucije) »Delavska politika« ne bo dosegla.
Danes je za dosego svobode, kruha in mira potrebna enotnost vsega delavstva in enotnost vsega delovnega ljudstva. Zato bi vodstvo konference moralo predložiti in konferenca rešiti sledeča vprašanja:
Ali smo za takojšnjo rešitev sporov v našem strokovnem gibanju? Alj smo za enotno fronto s krščansko-socijalističnim in na-rodno-socijalističnim delavstvom? Ali smo za enotno stranko vsega delavstva? Ali smo za sodelovanje z vsemi demokratskimi skupinami v Sloveniji in v Jugoslaviji. Alj hočemo pri, nas doma ustvariti ljudsko fronto? Kako se konkretno nameravamo boriti proti fašizmu V Jugoslaviji?
'To šo najbolj pereča vprašanja, s katerimi se mora pečati delavstvo in ves delavski tisk in na to celjska konferenca na žalost ni dala odgovora.
Kaj je enotna fronta - kaj je ljudska fronta?
Gasilski kongres v Zagrebu
V Zagrebu je bil 15. t. m. Gasilski kongres, ki se ga je udeležilo nad 10.000 gasilcev. Vse goste je iznenadila izjava, ki jo je nenadoma v imenu hrvatskega gasilstva prečital starešina hrvatskega gasilstva M. Dolanski. Hrvatski gasilci izjavljajo:
1. da izstopajo iz Jugosl. gasilske zveze in ostanejo Zveza hrvatskih gasilskih društev,
2. da prekinejo vse stike z Jugoslovansko gasilsko zvezo in ne Sodelujejo več pri svečanostih,
3. da snamejo z uniform vse znake in zastavice, ki so jim jih vsilili
4. da je stališče gasilstva stališče hrvatskega naroda, ki mu je na čelu dr. Maček.
Slovencev je bilo na proslavi okrog 1000.
En del se je solidariziral s Hrvati. Večina pa je ostala verna Jugoslovanskemu vodstvu
Vsi delavci vedo in čutijo, da je enotna fronta in ljudska fronta nekaj njihovega, toda marsikateri ne ve čisto točno, kaj je enotna in kaj je ljudska fronta ter kakšna je razlika med njima.
Kaj je enotna fronta?
Enotna fronta je združitev delavstva. razcepljenega v razne organizacije ali neorganiziranega v skupno borbo. Enotna fronta nastaja na zahtevah, ki so vsemu delavstvu skupne: proti fašizmu, za kruh, za mir. Vedno je enotna fronta ustvarjena za borbo. Gnila in ničvredna je tista »enotnost«, hi služi za izgovor za zaviranje delavskega boja, za metanje najboljših ljudi in organizacij, za razdvajanje delavstva in uničevanja 'strokovnega gibanja.
Enotnost nastane ali. na posamezni akciji ali pa je trajna, lahko za en obrat ali za celo pokrajino, ali za ves mednarodni proletarijat, lahko je kulturna, strokovna ali politična. Vsak bodisi najmanjši, bodisi največji nastop delavstva mora poslužiti za ustvarjanje enotne fronte.
Ker pod enptno fronto razumemo združitev delavstva, pridejo pri nas v poštev: marksisti-
čni tabor ocialisti
obeh struj, krščanski in narodni socialisti.
Kaj je ljudska fronta?
Medtem ko je enotna fronta delavska, je ljudska fronta zdru
rodni izkoriščevalci, ki nas vodijo pod peto fašizma, morajo ostati izven nje.
Tako je tudi pri nas. Zato se nobena dosedanja združitev demokratske opozicije v Sloveniji
žitev vsega delovnega ljudstva, ne more imenovati ljudska fron-
BEljenti iz Fiantiino se
Napačno je, kar je nekdo po Otto Bauerju napisal v »Neodvisnost«, da je ljudska fronta zveza proletarijata in buržuazije. Otto Bauer bi rad s tem branil povojne koalicijske vlade socialdemokratov in buržuazije, ki so bile naperjene proti delavstvu.
Ljudska fronta je v prvi vrsti zveza delavcev in srednjih slojev. predvsem kmetov. Ker pa je ta zveza naperjena proti najreak-cijonarnejšemu finančnemu kapitalu in njegovi fašistični diktaturi, se ji pridružuje tudi del burzuazijei ki je za ohranitev demokracije. Tako nastane široka demokratska antifašistična ljudska fronta.
Pri malih narodih, kjer je naj večja nevarnost, da jih pod-jgrmijo fašizmi, nemški in italijanski in kjer so domači fašisti povečini orodje tujih, lahko ljudska fronta zajame cel narod. Samo na j reakcionarne jši vel ek ap L ■ talisti in veleposestniki tor n«^
ta. ampak kvečjemu njen zametek. ker v njih ni bilo večine1'slovenskega kmetskega ljudstva. Ljudska fronta pri nas bi bila e tista zveza, v kateri bi ,bila: noten proletarijat,skupine krnet-sko-del. gibanja (tudi »Slovenska vas«) in slovenska ljudska-stranka. Brez SLS ni slovenske ljudske fronte, to si moramo zapomniti. Da pa mislimo pri tem na klerikalne kmete in tiste njihove voditelje, ki so ostali zvesti demokraciji in slovenstvu, to smo že enkrat povedali.
Jasno nam mora biti in tudi francoski in španski primer sta to pokazala, da je proletariat steber ljudske fronte. In le, če je proletariat enoten in močan, bo tudi ljudska fronta močna in trdna. Zato je torej za uspešen boj proti fašizmu in reakciji in za ustvarjanje ljudskd* fronte povsod neobhodno potrebno vpogta-viti'delavsko enotno fronto.
Kal hočejo Japonci na Kitajskem?
italijanski fašizem
»Silno sla(>e razmere pod vlado ljudske fronte v Franciji"
V Franciji imajo rudarji povprečno mezdo 58 frankov na dan. Kaj dobi delavec za 58 frankov. Krušne moke 18 kg, boljše moke 16.50 kg, masti 6.44 kg, slanine 6.44 kg, svinjsko meso 4.33 kg, telečje meso 4.33 kg, goveje meso 6.50 kg, masla 2.50 kg, namizno olje 11.60 litrov, petroleja 29 litrov, sladkor (kocke) 11.80 kg, sladkor (kristal) 13 kg, riža 13 kg, jajca 87 komadov, mleka 41.5 litrov, krompirja 64.5 kg, kruha 25 kg, salame (ogrske) 2.60 kg, salame (domače) 5.80 kg, mila 26.60 kg, vina (belo) 20 litrov vina (rudeoega) 22 litrbv, piva 29 litrov. — Za srednjo obleko dela 4 dni in 2 uri, za čfevlje dela 1 dan in 1 uro, za enomesečno stanovanje rudniško 1' soba, kuhinja, vrtom in hlevom dela 4 ure, za 2 sobi, kuhinje, vrtom in hlevom dela 6 ur, za 3 sobe, kuhinje, vrtom in hlevom 1 dan, za 100 kg premoga dela tri četrt ure.
Zastonj se napihava »Slovenec«, številke govorijo o razmerah, delavci znajo računati in vedo, da morajo podpirati vlado ljudske fronte.
Prve dni avgusta je prišlo k nam iz Francije okrog 230 naših izseljencev. Tiho jih je sprejela Ljubljana in revirji, še bolj tiho so odšli nazaj.
Zanimalo-me je, kakšne vtise so dobili po tolikih letih v domovini. Povprašal sem nekega rudarja, ki je že 15 let z doma — pa mi je pripovedoval:
»Na izlet v domovino smo se dolgo in z veseljem pripravljali. Tu smo, dasi trdo, preživeli svojo mladost in to v človeku ostane. Prvi pozdrav nas je malo presenetil — na Rakek nam je prišel nasproti predstavnik slovenskega proletarijata, ki pa nas je obenem poučil, kako se moramo obnašati, da ne bo neljubih posledic.
Velika množica delavcev nas je molče sprejela. Tudi v revirjih, odkoder smo večinoma bili, nas prijatelji niso mogli sprejeti Zato *pa je bilo tem manj besed, da 6ino razumeli, kako se vam godi. Tudi nam v Franciji ni bilo vedno dobro. Sedaj pač, toda preden smo dosegli 40 urni delavnik, plačan dopust, zvišane mezde, popolno svobodo tiska, govora in združevanja, so bile potrebne dolge in naporne borbe in še nekaj — enotnost. V enotnosti je rešitev nas vseh. Brez te hi se danes tudi mi delavci v Franciji med seboj prepirali, • profit od tega bi pa imeli edino kapitalisti. Združiti ves proletariat in borbene sile, to je pot in po tej morate iti tudi vi — da nas boste prihodnjič drugače sprejeli in obdržali doma, da bomo vsi delali za naše boljše življenje. — Praznik v Hrastniku nam je potrdil, da tudi vi to dobro veste in razumete. Le krepko naprej po tej poti!«
Kakor
Abesiniji, kakor nemški in italijanski fašizem v Španiji, iščejo japonski imperialisti na Kitajskem v prvi vrsti: rude, rude in zopet rude.,Seveda je kitajska dober trg.za japonske proizvode, ki bo reševal zavoženo japonsko, gospodarstvo.- Dalje je Kitajsko treba-pokoriti za napad v Sov. Zvežfr Glavni trenutni cilj pa so vendarle rude. Japonski manjka železa. Uvažati mora že danes 4,000.000 ton železa. Rudniki v Lupgyenu, provinca Hopej pa lahko dajo letno 91 milijonov ton najboljše rude.,Japonski manjka premoga. V Šan-siju pa so bogati rudniki najboljšega premoga itd.
Japonski generali so postavili tri zahteve na Kitajsko: 1. Po-, stavi naj se gospodarsko sodelovanje obeh držav. 2. Severni Kitajski naj se da politična avtonomija. 3. Obe državi naj skleneta protikomunistično pogodbo. Gornje zuhteve pomenijo z drugimi besedami
1. Pod gospodarskim sodelovanjem razumejo Japonci: Zgraditev petih zračnih linij, veli kanskega političnega in vojaškega pomena za Japonce, dovoljenje zn meontejeno izkoriščanje omenjenih rudnikov, dovoljenje za graditev 11 železniških linij, tudi velikega vojaškega pomena in končno zgraditev dveh japonskih pristanišč v Sev. Kitajskem.
2. Politična avtonomija Sev. Kitajske je prav za prav priključitev teh provinc k ^ipon-
v skemu imperiju in neomejena zaščita japonskega ropanja dežele.
3. Antikomunistična pogodba pa naj bi na Kitajskem uničila najnevarnejšega nasprotnika japonskega prodiranja v Kitajsko n naj večjega zagovornika enotnosti kitajskega naroda proti Japoncem.
Kaj pravi Kitajski narod?
Nankinška vlada s Čangkaj-šekom na čelu je bila dolga leta napram Japoncem silno popust: jivn. OcJ lanskega leta pa se je to spremenilo. Ko. so Japonci za-
VI*    J. ’ .. »iLnnTA nn n »rt nn /1
Pozor, pred klevetniki
V našem listu dosjedno, branimo enotnost delavstva in enotnost vsega delovnega ljudstva. Borimo se proti fašizmu in .kapitalu, pa tudi proti vsem onim v delavskih vrstah, ki ovirajo združitev vsega delavstva in vsega ljudstva. Zato mi kritiziramo one strokovničarje, ki mečejo najboljše delavce iz organizacij, teato kritiziramo one opozicional-ne politike, ki' se napadajo med seboj namesto, da bi se združevali, kritiziramo vse to zato, ker to škoduje enotnosti.
Nekaterim nasprotnikom delavske enotnosti in enotnosti delavcev in kmetov pa to ni • prav. Zato širijo med delavstvom, ,ki našega lista še nima, in tudi med delavstvom, ki naš list čita, da je »Delavski list« klerikalen list, da je od vlade plačah, da se je so-drug Leskošek prodal JRZ jtd.
Mi teh podlih klevetnikov ne bomo tožili, ker to ne bi imelo nobenega smisla, samo opozarjamo naše prijatelje in vse de-
čeli snovati »gibanje za avtonomijo Sev. Kitajske«, so se začele povsod snovati »Lige za rešitev Kitajske«, ki so silno vplivale tudi na oportunistično politiko Nankiiiške vlade.
Največ za zbiranje vsega kitajskega naroda v boju proti japonskem imperializmu so brez dvoma naredile kitajske sovjetske pokrajine. Komunistična ge- lavce, da proti njihovim lažem nerala Ču Doh in Mao Ce, Tupg cd ločin o nastopijo, tem klevetni-sta ponudila Čangkajšeku, ki je jkom pokažejo pot nazaj in še hil, včeraj njun najhujši sovraž-jj,0] j agitirajo za »Delavski list«.
nik, vrhovno poveljstvo nad svojo armado, če gre ž njo proti Japoncem.
pod vplivom tega splošnega razpoloženja je Nanking začel ostreje nastopati proti Japoncem.
Obramba proti japonskemu imperializmu za Kitajce ne bo lahka. Toda, če bo Kitajski narod ustvaril tisto enotnost, ki jo danes ustvarja, mora v tem boju zmagati.
ki bo dosledno branil pravice delovnega ljudstva.
Sodrugi In sodruiice I
Naše strokovno gibanje počasi Ne iz strokovnih organizacij!
propada. Ker ni nobenega odločnega nastopa za delavske interese in ker ni enotnosti in demokracije v organizaciji* članstvo odpada in postaja pasivno.
Glavna naloga vsega gibanja je, doseči sporazum med spornimi skupinami za složno lojalno sodelovanje v delu Strokovnih organizacij. Da bo prenehala vsaka medsebojna borba in blatenje, da se povrnejo v organizacijo vsi oni, ki so bili izključeni ali pa so sami izstopili, da bo v organizaciji zavladala demokracija« da se bodo sporazumno izvolili vsi odbori in sporazumno prinesli vsi važni sklepi.
Mnogi člani iz strokovnih organizacij so radi njihove neaktivnosti, radi izključevanja in pomanjkanja demokracije v letošnjem letu izstopili iz članstva ali pa ne plačajo redno članarino.
To je velika napaka. Razredno URS-ovo strokovno gibanje je naše gibanje. Mesto vsakega zavednega delavca je v Strokovni organizaciji, ne izven nje. Samo z delom v Strokovni organizaciji se bo organizacija izboljšala in dosegla enotnost in demokracija.
Zato: ne iz Strokovnih organizacij v nobenem slučaju!
Mezda in zaposlenost
Po poročilu okrožnega urada je bilo zaposlenih:
julija	1930	,	.	102.275,
julija	1933	.	.	78.432,
julija	1936	.	.	89.739,
julija	1937	.	.	100.862.
Število zaposlenega delatvstva. je od lani precej narastlo, vendar še nismo prišli na številko pred krizo in se še vedno nahajamo v depresiji.
Stanje delavskih mezd nam pa kaže višino povprečne mezde, ki je znašala:
leta	1930	.	.	26.57,
leta	1933	.	.	23.34,
leta	19J15	.	.	22.19,
leta	1937	.	•	23.80%.
Torej so mezde še 10.4% nižje kot so bile pred krizo.
Skoraj isto število slovenskih delavcev zasluži letos 100 milijonov dinarjev manj kot pa leta 1930.
Širite »Delavski list«!
Naše
Sela izvršnega odbora URSS-a
Dne 4. avgusta se je vršila v Zagrebu seja izvršnega odbora URSS. Sklepov ne moremo prinesti radi prostora v eeloti. Sklenjeno je bilo:
1. Sprejeti so sklepi Strokovne komisije za Slovenijo glede »varstva enotnosti in discipline«. Za tekstilno delavstvo se prizna samo SDSZJ.
2. Ne ugodi se zahtevi zagrebškega in belgrajskega oblastnega odbora, da se skliče veliki Strokovni svet URSS-a.
3. Skliče se kongres URSS-a meseca novembra v Slavonskem Brodu.
4. Uredba o minimalnih mezdah in arbitraži ovira strokovno aktivnost in inicijativo in bo tajništvo izdelalo predstavko na ministra.
5. Vsi pripadniki URSS-ovega pokreta dajo ostavko na svoje položaje v SUZOR-u in OUZD z zahtevo, da se razpišejo volitve v OUZD in SUZOR. Borzam dela naj se da več sredstev za podpore.
b. Vrši se pritisk na strokovne organizacije in ovira delo (prepoved sestankov in zborovanj, nedovoljevanje podružnic). Vloži naj se utemeljena predstavka ministru.
7. Uredi , naj se vprašanje občinskih uslužbencev v Beogradu.
Kaj mi mislimo o ukrepih glede »varstva enotnosti in ohranitve discipline in reda«, smo že parkrat povedali. Prav tako ne razumemo, kako more centralni odbor URSS-a podpirati enotno tekstilno organizacijo v Srbiji, na Hrvaškem, v Sloveniji, ker je največ tekstilnega delavstva, jo pa prepoveduje.
Ostale sklepe centralnega odbora pa pozdravljamo in je naloga vsega članstva strokovnih organizacij, da delajo na njih izvršitev. Le en pomislek imamo: predstavke na merodajne oblasti so potrebne. Dvomimo pa, da bi se samo s predstavkami centralnega odbora dalo kaj poštenega dbseči.
Kai se godi v splošni delavski strokovni zvezi
Na seji Centralnega odbora dne 22. t. m. je bil izključen iz SDSZ predsednik centralne uprave SDSZJ sodrug Koman Ivan. Na isti seji je bila odvzeta delegatska pravica za kongres s. Kumarju Andreju na članskem sestanku izvoljenem delegatu in je za delegata imenovan sodrug Svetek Franc.
Informirali smo se za razloge teh ukrepov dn smo izvedeli sledeče:
Kaj se godi v Zvezi?
Že ves čaš od preteklega kongresa vlada . med članstvom SDSZ nezadovoljstvo s sedanjo centralno upravo in centralnim tajnikom so-drugpm Jakominom. Posebno pa to, da je izključil najbolj aktivne in najbolj borbene delavce v Strokovni organizaciji iz SDSZ. Qčitajo mu tudt; ds se ni brigal, za interese strokovne organizacije, da je oviral njen razvoj, da je dušil disciplino in postopal v organizaciji kot neomejen diktator vse pod krinko »enotnosti«. Posebno oster spor je polagoma nastal v Ljubljanski podružnici. Januarja meseca je'bil pa občnem zboru izvoljen odbor, ki je obetal, da bo dvignil nu noge ljubljansko podružnico. Odbor je pred-jagal članske sestanke, ki bi dvignili interes članstva zg organizacijo, di-skuzije, kjer bi se razpravljalo, kako organizirati čim več delavstva v SDSZ. Ravno tako je odbor sode-lovul aktivno v medstrokovnem odboru, predlagal akcijo za boljši zakon o minimalnih mezdah itd. Ker pa je centralni tajnik :vse to oviral, je_ skoraj ,vse članstvo v Ljubljani
da ni bil odbor tisti, ki je razbijal enotnost, ker je veliko število članstva za odborom in so vse razprtije prišle od s. centralnega tajnika. Ravno tako, da je on kriv, da je prišlo do ojačenja zveze združenih delavcev in NSZ.
Tako je.prUEiflerju na članskem sestanku prikazal organizacijo tako slabotno in zanič, da so se delavci razočarali in začeli izstopati. Posledica je bila ustanovitev razbijaške ŽZD. v tovarni. Ker so se zaupniki obrnili na njega, naj intervenira v tovarni radi velikih nepravilnosti, jim je izjavil, da se on ne bo hodil kregati s podjetnikom, ob drugi priliki je tudi izjavil, da mu je vseeno, ali je pri Eiflerju orgunizacija ali ne. _
V pivovarni Union je brezbrižno pustil, da je podjetje' odpovedalo dve točki kolektivne pogodbe in ima seda j. podjetje proste roke pri sprejemanju in odpuščanju. Sedaj sq je radi tega vrinila organizacija NSZ. Ko je podružnica zahtevala, da se s. Jakomin razgovarja z NSZ radi skupnega nastopa, je izjavil, da mu je to pod častjb.
Ko so trije ..tekstilci odpadli iz podružničnega odbora, je centralni odbor sklenil, du kooptira v odbor s. Svetka in s. Vrhovca. Podružnični odbor jih pa ni sprejel, ker jih ima •e on pravico kooptirati in ker na Prl.m®r s, Svetek ni član SDSZ, ampak privatni nameščenec. S. Jakomin je to Smatral »za kršenje discipline«,
Spor glede delegata.
Odbor ljubljanske podružnice je za delegata na kongres predlagal
s. Kumarja. Ko je s. Jakomin to zvedel, je začel pobirati podpise proti s. Kumarju in za s, Svetka. Kljub temu.je na članskem sestanku (vabila je ruzpošiljal’ Jakomin) večina izvolila za delegata s. Kumarja Andreja.
S. Jakomin je smatral to za nedisciplino, dal je zapleniti štampiljko in zapisnik podružnice.
Odbor je smatral to za grobo kršitev pravic članstva in avtonomije podružnice ter je razveljavil štampiljko in dal napraviti novo.
. Centralni odbor je nato 22. avgusta izključil centralnega predsednika Komana Ivana iz Organizacije. Centralni tajnik je utemeljeval izključitev s tem, da je s. Koman že dolgo v opoziciji proti njemu, da tun je večkrat očital nepravilnost tako n. pr. češ da je med stavko v Kočevju zadrževal plačilo stroškov, da je zahteval v tovarni Eifler; da gredo tudi zaupniki s centralnim tajnikom na intervencijo, da je delavcem v Unionu govoril, da centr. tajnik ni zavzel pravilnega stališča, ker je podpisal, da se črtajo dve točke in s tem poslabšal položaj delavcem, da je pri koopjiranju so-druga Sveteka v odboru podružnice, govoril, da je to pravica podružnice ne pa centrale, da je govoril, da so izdatki centrale preveliki itd., zato je treba ~sodr. Komana izključiti.
Sodr. (Kumarju je bil odvzet mandat delegata podružnice zato, češ da mnogi člani niso mogli na sestanek. Sodr. Jakomin je od teh pobral podpise. Ko so pa prišli nekateri od njih na sestanek, so izjavili, da niso vedeli za kaj gre. Centralna uprava je tako imenovala za ljubljansko podružnico delegata, proti kuteremu je cel odbor podružnice in skoraj vse članstvo.'
Sodr, Jakomin je zaradi vsega tega in zaradi splošnega stanja vedel, da bo na kongresu njegovo delo kritizirano in da bo dohil nezaupnico kongresa. Vedel je tudi, da najbolje poznajo njegovo delo redsednik centr. odbora in ljub-
ljanski delegat podružnice. Zato je dosegel izključitev predsednika in odstranitev delegata, ki je bil izvoljen od članstva, da bi obdržal svoj
položaj centr. tejnika, čeprav centralni odbor nima zato pravice brez razsodišča. Tako se glasijo naše informacije o stanju SDSZ.
Kaj bo?
Tuko postopanje je najtežje kršenje vsake svobode v organizaciji in' gažfenje vseh pravic članstva. Tako postopanje onemogoča vsako delo. Tako postopanje odvrača delavce od organizacije in jih , žene v druge in celo sovražne,. strokovne organizacije. Zato je tako delo raz-bijaško delo.
SDSZ danes slabi, njeno članstvo pada,- podružnice razpadajo. Od kongresu, ki se te dni sestane, za-visi ali bo Spl. strok, zveza še naprej propudala, ali pa še bo ojačila in se razvila v močno strokovno zvezo, ki bo delala v Interesu vsega svojega članstva in vsega delavstva.
Sedaj je res urejeno tako, da kongres he bo pravi izraz Volje vsega članstva. Zato leži na prisotnih delegatih temvečja- odgovornost, da popravijo vse nepravilnosti v Zvezi in da omogočijo njen svoboden razvoj.
DOPIS SDSZ IZ MOST
Dragi sodrug urednik!
Prosim Te, da objaviš v svojem listu kratko pojasnilo, ker ne vem, če ga bom lahko objavil v kakem drugem našem listu:
Že na kongresu v Kranju leta 1935 je prišlo do nasprotij med delegati in sodr. Jakominom. Do nasprotja je prišlo posebno med predsednikom in tajnikom, ker e predsednik odgovoren za vse tlelo pred članstvom in oblastmi, Centr. tajnik pa je preprečeval vpogled v upravo in trdil, da je za vse delo odgovoren le on sam. Rekel je, da ne bo sprejel tajništva, če bo s. Koman predsednik centrale. Ko pa so delegati izvolili s. Komana za predsednika, je to svoje mišljenje spremenil. Hodil je naprej po starih potih, prikrival predsedniku pošto pripombo, da nima nič za govoriti.
Očitek, da je s. Koman bil tvorec predloga, ki ga je v Kra-hju dala podružnica Moste, ni točen. Predlog je dal s. Jančič, ki je zapustil s. Jakomina kot predsednik oblastnega odbora, češ, da se ž njim ne da delati danes je pa spet njegova desna roka.
Ni tudi točno, da je predlog za kongres 5. in (>. septembra skoval s. Koman. Predlog sem sestavil jaz s sodelovanjem odbora in je odobren na članskem sestanku. Vsi zavedni sodrugi od-očno protestiramo proti nepravilni izključitvi predsednika naše zveze in zahtevamo, da se ga vsemi pravicami pokliče na kongres, ker mu samo kongres lahko sodi,
Melile Ludvik, podpredsednik SDSZ, pod. Moste.
PIVOVARNA UNION
Tudi pri nas je odjeknila borba; ki se vrši radi volitev delegata za kongres »SDSZ«; značilno je, kako je neki sodrug pobiral podpise proti pravilno izvoljenemu delegatu, češ, da je desničar in fašistično usmerjen. Tako agitirajo med delavstvom proti sodrugu, ki ga v odborih napadajo radi njegovega levičarstva. Torej človeka; ki ga smatrajo za preveč radikalnega, ka« žejo pred delavci, kot fašista. — G on j,g, proti pravomočno izvoljenemu delegatu naj se takoj ustavi. Hočemo, da nas na kongresu zastopa sodrug, ki smo si ga sami izvolili in odklanjamo vsakega od katerekoli strani nam vsiljenega delegata.
Živilec.
Naknadno smo zvedeli, da sta bila tudi izključena iz SDSZ eo-druga Karner Edo, predsednik podružnice v Mariboru, ki. je bil namestnik centralnega tajnika in sodrug Šimenc, tudi dž Maribora.
TRŽIČ
Entisočdvesto nas je tekstil-) cev, torej dvatisočštiristo rok, ki proizvajamo dnevno na tisoče metrov platna. Ogromne so bale izdelanega platna, a tako skromno je naše življenje. Živimo v hipnozi, ter se tako zgnašamo na boljše čase. A kot vidipjo, teh časov ne bomo dočakali, ker niti semena nimamo. Seme je paša prava organizacija, edina zaščit-niča delavcev in delavk. Kolikor bo močna ta organizacija, toliko bomo imeli zaščite. Kako nas tepe brez nje, vidimo zdaj, ko nismo organizirani,. Po: stavki je namreč vse delavstvo zapustilo organizacijo, ker je uvidelo; da od teh treh organizacij ni iskati uspeha. Mezdno gibanje je nas tu v Tržiču privedlo v še slabši položaj, koti je bil prej pred stavko, šikaniranje je na dnevnem redu, kot v času srednjega veka. Veliko gorju moramo po nedolžnem prestati, od strani
mojstrov, ki se obnašajo kot kakšni diktatorji. Ne ščiti nas nihče, čeprav ;imamo zaupnike seveda so izvoljeni po navodilu podjetja in v pisarni samo kimajo kot lutke. Delavec se ne upa pritožiti, ker je v nevarnosti, da ne izgubi službo. To se vidi zdaj, ko tečejo pogajanja glede podpornega društva in starostnega fonda. Večina delavcev je za popolno izplačilo, a mojstri, nad-mojstri — so- tudi izjeme — in uradniki pa so proti in nekateri delavcem kar grozijo z odpustom, če se bo kdo predrzni! proti njim agitirati. Torej, kje imamo ljudi, ki nosijo imena zaupnik, ali so nas kaj vprašali, kako se strinjamo, ali so povedali v pisarni mnenje nas vseh delavcev? Denar, je uašv zato, mi odjočuje-mo, kam bo šel. Naša tovarna ima okrog 70 stanovanjskih hiš in tudi ta stanovanja se jie oddajo po potrebi in pravici, ampak po pro-tekciji. Vidite, delavci, s kupaj trpimo, a sovražimo se, čemu? Pustimo strankarstvo in hinavščino, ki je razpasena pri naš v naši tovarni, .ter se rajši borimo enotno za naš obstoj, a ne pozabimo, da brez prave organizacije ne bo šlo.
Da nam pravo pot k skupnosti kaže časopis »Delavski • list«, vemo že tudi mi Tržičani, ter ga čitamo z veseljem in želimo, da bi večkrat izhajal, čeprav raznašajo funkcijonarji Tržiške podružnice SDSZ, seveda po naročilu od centrale, da je ta list razbijač delavstva, ker ga izdaja s. Leskovšek. Mi poznamo to taktiko, ker kdor je kritiziral te centralne funkcijonarje in če ni delal po njihovem kopitu so ga enostavno izključili kot proti-marksista. V resnici pa je izključeni ostal pravi marksist. A ostali samp maskirani marksisti, ker se pe ravnajo po Marksp,
Več tekstilcey.
ra toliko kot prej manjša dva. Istočasno pa, ko se podjetje zgo-. varja na pomanjkanje napočil, se, dovaža papir iz Avstrije in se ga zreže in odpremi trgovcem, da se more zadostni, naročilom. Tako so naši. delavci brez dela, a papir ne uvažajo samo tiskarne ampak tudi papirnjca sama.
Ali se bo tukaj kaj zganilo, da se bo stvar, premaknila z mrtve, točke,
Papirničftr.
KOLIČEVO.
Slučaj Flegar Franc.
Dne 6. avgusta t. 1. je Flegar delal pri lesnem brusilcu,,ker je moral tudi sam skladati lesizvo-, za, kar ni bilo njegovo delo, ker to opravljajo drugi delavci iz dvpr.jšča, Pri delu ga. je baje opazoval g. Bonač in nato prišel k njemu ter ga vprašal, zakaj dela tako počasi in zakaj ima toliko vode na brusilcu. Flegar mu. je odgovoril: »Če hočete vodo lahko
VEVČE Razmere, v papirnici Vevče
Po štirimesečni stavki delavstva v papirnici, se dela. sedaj s polno paro. Da je stavka bila uspešno končana (samo 7% znižanja mezd), je bilo slišati ne samo od zastopnikov podjetja, temveč tudi od zastopnikov del. sindikatov in dej. zbornice. Mi pa smo že naprej vedeli kako bo, če stavka ne uspe popolnoma in ker smo, vajeni prenašati ri-ziko vsega, se tudi danes lepo voljno vdamo vsemu. Treba je varno postopati, z vročekrvneži je pa itak križ.. Za takšne je potreba poskrbeti, da do funkcij ne. pridejo. Tako'nekako je priporo-čevala večinska orgauizacija taanjšinski) ob. priliki volitev obratnih zaupnikov v podjetju. Rezultati tega se že kažejo.
Kakšno, je razmerje pri delu? Priganjaški sistem? Kaj pa še! Izvedena racionalizacija dela je naravna posledica uvedbe novih strojev. Namen je stroje izrabiti stoodstotno. Če mora delavčeva roka tu hitreje gibati, je kriv stroj, ali pa nespreten delavec, ki pri stroju dela, ker ne zna nagovoriti stroja, da bi tekel brezhibno. Namen pa je dober,; postati konkurenčen in si osvojiti trg,, če tudi na račqn d^lpvskih žuljev. Toda saj se boi več prodalo in zato tudi več delalo, da pe bo pri zaslužku, nihče prikrajšan. Dela se res 100%, namesto prejšnjih 85%, a končni efjekt je isti, kakor prej, s to razliko, da je delavec bolj izčrpan,, ker več de]a. Podjetju pa Se; producira namesto prejšnjih 250 Din, sedaj 300 Din in onq ima ponovni profit poleg onega od znižanja, mezd in jvečjega izrabljanja strojev, j j Skrb za delavstvo, ki ga je tudi pri, nas mnogo brezposelnega pa je tudi v tem, da že skoro Jeto dni stoji takozvani. bpop stroj, ki je izpadel iz obratovanja vsled tega, ker je podjetje postavilo nov stroj, ki produči-
priprem«;, nato mu , je g. rekel, naj si poišče (lipgo službo. Naslednji,dan, v soboto, je (dobil. Flegar pismeno odpoved na 14 dni., Zaupnikpm, ki so interveni-. rali so odgovoriji, da je Flegarja odpustil sam g. Bonač in o tem ne morejo dobiti nikakih po: jasnil.
Delavstvo, ki je organizirano v J SZ je izročjlo to organizaciji, ki je pri g. Bonaču, pismeno intervenirala, da naj prekliče odpoved, nakar je g. Bonač odgovoril, da se je p Flegarjevj de-lanezmožuosti osebno prepričal in vsjed tega ne mpre odpoved preklicati.
Delavstvo je pa.,prepričano, da je .ta odpovpd krivjčiia,,ker je ( Flegar svoje delo. vestno vršil jn se more tolmačiti, Jo odpovpd sa-mq kot napad na strokovno organizacijo, in ve da to ne . bo osamljen, slučaj in bo, g. Bonač našel še več Flegarjev.
Sploh se pa razmerp v tovarni Količevo iz dneva v dan slab-, šajo, podjetje za vsako, najmanjšo stvar delavstvo kaznpje in ga po delu kliče v pisarno, intervencije zaupnikov pa splo)), pe upošteva.
Toda g. Bonač ,je mogoče, že . ppzabil. da je delavstvo ^e veti no enotno, kakor je bilo pri zadnji, stavki in se bo znalo braniti.
Kovinarji —Moste
Naš soizdajatelj »Delavskega lista« sodr. Dolinšek, Anton, bivši tajnik Saveza metalskib rad-hika, podružnica Moste pri Ljub-, ljani je dobil od podružnice sle-, deči dopis:
Ljubljana 6. avg, 1937.
P. n.
Dolinšek Anton, strugar
tov. Saturnu«,Mp^e,
Centralna, uprava.Saveza.jpe-talskih radnika Jugoslavije v Beogradu nas obvešča, da ti sporočimo sledeče: Na-> predlog podružnice Moste, a na. temelju Saveznilj pravil. 0 6, točke-d in e se izključuje iz članstva tega Saveza Dolinšek Anton; strugar, centralna številka 28,270.
O tem se obvešča:
Dolinšek Anton, Moste in Oblastni sosvet za Dravsko banovino v Ljubljani.
Za S. M. R. J. Predsednik: Ogrin Leopold 1. r. Tajnik: Mrzlikar Franc 1. r.
Glavni zaupnjk tovarne »Saturnus« in predsednik Oblastnega sosveta sodr. Galof Albijj se je izrazil, da je sodr. Dolinšek izključen iz Saveza zato, ker je izdajatelj in upravnik »Delavskega lista«..
Sodrugi, agjtirajte za »Delavski list«.
Uredništvo.
HRASTNIK.
Zdravniška skrb
Našega zdravnika bratovske skladnice ne moremo pohvaliti, kakor mislim tudi drugje ne.
Vzemimo slučaj, če ima kdo revmatizem v udih. Najprej ti zmeri temperaturo, kar seveda sko-ro nič ne pove pri revmatizmu. Ko mu povesi da si star 25—30 let, samo zmaje z glavo, kakor da ne bi bilo mogoče za tako starost. Potem pa dobiš praške in te odpravi na delo. Pretežna večina rudarjev pa ima revmatizem, če ne še kako drugo bolezen in sam zdravnik bi moral to priznati, da je to resnica. Kajti v vročini ves preznojen, potem na prepihu, zunaj na dežju, snegu, vetru itd., to prav slabo vpliva na zdravje, zraven tega pa še slaba hrana, slabo stanovanje, vse to še bolj pripomore k bolezni. Ne maram reči to, da zdravnik ni sposoben za svoj poklic. Je sposoben, toda misli s par drugimi vred, da mora ščititi blagajno, ne pa zdraviti ljudi.
To pa ni prav. Kajti zdravnik bi moral gledati, da v resnici zdravi ljudstvo, neglede na to, koliko to stanejo zdravila, saj jih plača delavec, kakor tudi delavec prispeva k njegovi plači, ki je skoraj v isti višini kot porabljena zdravila v istem času.
In zavarovanih delavcev je okrog 600 brez svojcev.
Trpin.
ProleianM praznit v Hrastniku
Podružnica ZRJ v Hrastniku je v nedeljo 15. avgusta praznovala svojo 30letnico. Iz vseh krajev Slovenije so prihiteli delavci, da slovesno proslave obstoj organizacije, ki ima nalogo, da v črnem revirju varuje, brani in se bori za pravice rudarjev.
7000 proletarcev je manifestiralo svojo voljo, da se bore za izboljšanje svojega težkega življenja, da bo konec lakote, bede, bolezni, da bodo tisti, ki s svojimi žulji grade svet, tudi sami živeli človeško. Preko vseh ovir so dali duška svoji zahtevi po enotni fronti delavstva v tej borbi.
Zastopniki delavskih strokovnih in kulturnih organizacij, ki so še do nedavna brez volje gledali na proletarsko enotnost, so
Dva glasov
Pred dobrim mesecem sem se vozil iz Maribora. Razveselilo me je, ko sem dognal, da je moj sopotnik v kupeju »Francoz« slovenski rudar, ki se po 12 letih vrača v domovino. Povprašal sem ga seveda, kako se mu godi v Franciji.
Prej je bilo še za silo dobro. V zadnjih dveh letih pa so se razmere silno poslabšale. Plače so padle, uvedli so priganjaštvo in kazni, veliko rudarjev je bilo brezposelnih. Od lani do letos pa se je popravilo. Danes živimo Veliko boljše kot včasih in imamo veselje do dela. Sedaj imamo 40-urnik, plače so se zvišale, priganjaštvo je prenehalo, dobili smo plačan dopust in vse polno ugodnosti.«
»Kako ste to dosegli?« Štraj-kali smo, vsi smo bili enotni in v štirih dneh smo dosegli vse, kar smo zahtevali. Danes so skoraj vsi delavci pri mas organizirani. Največ je pa pomagala front po-pulair - ljudska fronta. Kar je delavstva, je vse za front popu-lair.
Moj sopotnik je bil politično zelo slabo podkovan, zato je njegov »vse je za front populair« toliko bolj izražal pravo hotenje francoskega delavstva.
»Kako ste plačani, kako živite v Franciji?« Zaslužim 60 frankov na dan. To je približno 2500 Din na mesefc, ker delamo samo pet dni v tednu. Stanovanje imam zastonj. Sploh se ne da
v svojih govorih pozivali na skupen nastop vseh. Mi se bomo odzvali njihovemu pozivu!
\išek praznika pa je bil proletarski pozdrav sodr. Močilni-karju in Leonartu, ki je prišel iz bratske Francije, da nas pozdravi in bodri v naši borbi. Čeprav nas pozdraviti ni mogel niti eden niti drugi, smo se razumeli in vemo, kje je naše mesto.
Smrtna nesrefa v revirju TPD
V zagorskem rudniku Kotre-deš je zasulo dva rudarja, Zorka Antona in Žohar Jožeta. Reševalcem se je posrečilo, da so po 7 urnem napornem delu odkopali Zorkota, ki je pa težko poškodovan in je malo upanja, da bi okreval, Drugi ponesrečenec pa je bil tako globoko zasut, da so ga šele po 12. urah odkopali, bil je že mrtev. Pokojni Žohar zapušča ženo in 11 otrok. Ogromna je bila udeležba ljudstva na njegovi zadnji poti, ki je sočustvovalo z njegovo družino. Delavska pevska zbora »Naprej« in »Loški glas«»sta mu zapela v slovo.
Danes živimo v dobi vsakovrstnih rekordov. Naš rudnik je gotovo eden prvih, ki mu pripada rekord za nezgode. V zadnjih 2 letih je bilo 5 smrtnih slučajev, da ne omenjamo drugih težkih nezgod. Kdo je kriv temu, ne vemo še za enkrat, ker je zadeva v rokah rudarskega glavarstva, ki vodi preiskavo. Vemo pa to, da delavstvo že dolga leta vedno živi v strahu, pred redukcijami in pred tako zvanimi ra-porti, na katere so klicali rudarje, če niso mogli napraviti zahtevane storitve. Priganjaški sistem — nesreča.
Vam rudarji, ki si pišete svojo zgodovino z lastno krvjo, 'pa svetujemo, da 6e organizirate in da se strnete v razredni strokovni organizaciji, v mogočno fronto brez razlike prepričanja, za vzgled naj vam bodo vaši bratje v Franciji in dr., ki so si potom skupnosti priborili boljše delovne razmere in odpravili priganjaški sistem »Nagajko«.
.. .tod.
a o Franciji
nič primerjali z mojim življenjem v domovini; živim tam dobro.
Marsikaj smo se še pogovorila in žal mi je bilo, da sva se ločila, ko je v Grobelnem izstopil.
Pred par dnevi pa sem se pri povratku iz Rakeka srečal v vlaku z nekim drugim »Francozom«. Bil je izseljeniški duhovnik, živeč v Parizu in se je pravkar vračal iz Francije. Tudi ž njim sem se zapletel v pogovor.
»Zelo slabo je tam. Delavci so tudi nezadovoljni, rudeči jih pa hujskajo. Vlada je spet zvišala davke, poštna taksa je bila prej 50, sedaj 60 ct., vse se je poslabšalo, odkar je na vladi ljudska fronta. — Hvala Bogu, zdaj je Blum padel, no, saj je tudi dosti zaslužil. Ravno včeraj sem zvedel, da je kupil v Švici neko palačo za 300 milijonov frankov (!)«
»Vera silno pada, komunisti bodo vse odtegnili od cerkve. Tudi med slovenskimi izseljenci rovarijo. Pa kakšne zverine so to. Ko sem prišel v neko naselbino, me je na poti v gozdu napadel avto komunistov, z revolverji in noži. Sreča, da se je pripeljal slučajno z avtom nek policist in so rudeči pobegnili (!) — V Parizu je posebno težko za duhovnike. Če bi ne bilo plemenitih dobrotnikov iz boljše družbe, bi se župnije ne mogle vzdrževati.«
»Tako ne bo šlo dolgo C. G: T.
je že vsa komunistična. Rudeči vsak dan pripravljajo revolucijo. Zato je pariška železnica tako zgrajena, da se bo ljudstvo lahko umaknilo v državljanski vojni, do katere ni daleč ...«
Končno sem imel |e dosti teh »informacij« o razmerah v Franciji.
V.
mi že vsaj
malo vemo, da je delavcem v Franciji boljše kot nikdar prej. da je C. G. T. delavska strokovna organizacija, ne pa komunistična, da so marke v Franciji
Podjetniki gradijo ie z Jelami na ulili
Večina stavbinskih podjetnikov sprejema svoje delavce na poskušnjo. Ti delavci potem na stavbah, ki stanejo težke denarje, delajo izpite ali so sposobni za kramp, za lopato ali si ne zlomijo noge ali zdrobijo glavo, ko padejo z odra, ali prenesejo 10 ur šikanacije polirjev, ali zdržijo brez pitne vode, ali ne protestirajo, ko nimajo shrambe za obleko, ali zidarji lahko kupijo orodje, ki ga podjetnik predpisuje, ali delajo nadure brez procentov, ali bodo zahtevali zakonske dajatve pek §§ 219, 220 in 221 O. z., ali bodo podpisali, da jih podjetnik lahko odpusti brez odpovedi. Ko je delavec ta izpit napravil, mu nekateri podjetniki namignejo, če hoče delati, naj se organizira pri Zvezi združenih delavcev. Če pa ne napravi izpita, to se pravi, če zahteva svoje pravice, ki šo mu po kolektivni pogodbi zajamčene, potem imajo podjetniki neko knjigo, ki je dobila ime črna knjiga, to pa zato, ker se za delavca pripravljajo črni (dnevi, kakor hitro je v tej knjigi zapisan. Vendar mi mi znano, kako je potem s stavbami, ki st> z poškiisnimi delavci zgrajene, ali jih potem, ko so gotove, lastiliki hiš prevzamejo od graditeljev tudi na poiz-kušnjo, da jih preizkusijo na materijalu in: pošteni gradnji. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi zidar, ki že 7—10 let dela pri podjetju, sedaj je pa na poizkuš-nji, napravil sobo okroglo, da se ne bi mogel 1 njegov podjetnik zaleteti v vogal.
Žrtev.
Draginja raste
Mnoge življenjske potrebščine so se podražile za 20—25%. Zadnje dni so se podražile tudi' drva, in sicer, za 30% in obstoja bojazen, da bodo še dražja. Draginja raste, mezde pa so iste ali pa še celo padajo. In ravno sedaj, ko draginja raste, smo dobili tako sramotno nizke minimalne mezde. Delavske organizacije s strokovno komisijo na čelu se morajo zganiti in nekaj ukreniti, da ne bo zopet delavstvo tisto, ki bo nosilo vsa bremena draginje.
Angleški dtjlittvsk* publicist Nor-bert piše po povratku iz Španije: »Vsak angleški jdelavec čuti z republikansko Španijo, vsakega boli, ko čuje za poraze, ki jih doživlja špansko ljudstvo o'd Nemcev in Italijanov. Toda ko sem videl trpljenje španskega ljudstva, sem se vprašal: Ali angleški delavec tudi stori vse, kar bi lahko storil za svoje španske brate?
Čiliga v Beogradu? Baje je sredi avgusta prišel v Beograd iz inozemstva znani pristaš Trockega Čiliga. Čiliga je nrvatski emigrant iz Istre in je pred 10 leti odšel v Rusijo. Tam se je pridružil Trockemu. Po povratku iz Rusije je začel oster boj proti sovjetom in kominterni. Čuje se, da je ž njim prišel v Beograd tudi sin Trockega Sedov.
še zrni raj cenejše kot v Jugoslaviji, laži o Blumovih milijonih in izmišljotine
Teodor.
Kal si v tem mesecu storil za naš list!
Širite »Delavski list«!
Kako Dodjetniki izigravalo zakone
(Dopis z Dolenjskega)
V našem kraju imamo tovarno, ki zaposluje po večini kmetsko delavstvo. Tovarnar plačuje za 11—12 urno delo delavce po Din 1.66 na uro, delavke pa po Din 1.— na uro. Da bi se izognil še temu slabemu zakonu o minimalnih mezdah, je na novo zavaroval tovarniško delavstvo, in sicer kot hlapce in dekle; ker za te ne veljajo minimalne mezde. Dočim so imeli prej prvi počitek pol ure (začnejo delati ob 6. uri zjutraj in končajo ob 6. uri zvečer), je sedaj zmanjšal počitke na 10 minut. Delavstvo se rekrutira iz kmetskih družin, nima pojma o organizaciji in je spričo kmetske krize popolnoma na milost in nemilost izročeno izsesavanju.
Pripomba uredništva: — Ob takih dopisih se nam vsiljuje vprašanje: V čigavem interesu so delali tisti, ki so hvalili zakon o minimalnih mezdah in ki danes nič ne storijo, da bi se ta zakon izpremenil, ali da bi vsaj njegove borne dobre strani izvršile? V čigavem interesu delajo tisti,-ki pri takem bednem stanju slov. del. ovirajo, da bi se spori poravnali in da bi se vse delavstvo zbralo v strokovnih organizacijah in se enotno borilo proti takim krivicam? Odgovorite!
Drobne vesti
Predstavniki ameriške znanosti v antifašističnem taboru. —
Znani ameriški antropolog, profesor Columbia-univerze, Boer, je te dni v nekem ameriškem časniku napisal velik članek, v katerem najostreje obsoja fašistično laži-znanost, njeno potvarjanje dejstev in boj proti vsaki resnični znanosti.
Predsednik vlade med Črnogorci. G. dr. Stojadinovič ie bil sredi avgusta v Črni gori. V Baru je držal zborovanje, na katerem je govoril, da je boj proti konkordatu boj proti današnji vladi in proti JRZ. Rekel je tudi, da so mu v Beogradu govorili: Sreča je, da stoji na čelu JRZ tako hraber mož, ker je bolje, da en lev vodi 100 zajcev, kot pa en zajec sto levov.
Sovjeti in Palestina. Baje sovj. vlada pristaja na delitev Palestine v dve državi: židovsko in arabsko. Kakor je znano, sovjeti sicer priznajo samoodločbe narodov, vendar presojajo narodna osvobodilna gibanja po te;m, ali podpirajo fašizem in imperializem, ali ne. Zato so proti »osvobodilnem« boju sudetnih Nemcev za odcepitev od ČSR, ker bi to okrepilo fašizem. Tudi arabsko osvobodilno gibanje smatrajo za reakcionarno, ker je pod pokroviteljstvom Italije in Nemčije in proti Angliji in Rusiji.
Hitlerizem v Braziliji. Vse južnoameriške države je razburila vest, da bo Brazilija dobila od Zedinjenih držav na posodo šest torpednih rušilcev. Ko so nato ponudile Zedinjene države po šest vojnih ladij tudi ostalim južnoameriškim državam, se je stvar' pojasnila. Po celi južni Ameriki je vse polno nemških fašističnih agentov, ki delajo med nemškimi izseljenci. Posebno v Braziliji, kjer je mnogo Nemcev, so ustvarili močno hitlerjevsko organizacijo pod vodstvom Berlina. Brazilija je bogata, fašističen želodec pa je brez dna.
ZZD o minimalnih mezdah. Eden od ustanoviteljev razbijaške organizacije zveze združenih delavcev Rudolf Smerzu piše v »Slovencu«: »Nedavno so bile v naši državi in v naši banovini zakonito določene minimalne mezde. Dolgoletna borba delavstva se je končala z uspehom in lahko smo ponosni, da je naša država z ureditvijo tega vprašanja stopila v krog najbolj naprednih držav v Evropi.«
Minimalna mezda. Kako silna dobrota so naše minimalne mezde in ubogi kapitalisti si belijo glave, kaj bo sedaj. Saj so lastniki borskih rudnikov zaslužili lani samo 112 milijonov din čistega dobička. Družba Trepča iMines samo 134 milijonov din čistega dobička. Letos pa je družba Trepča-Mines v prvih šest mesecih zaslužila samo 133 milijonov din čistega dobička. Delavci, minimalne mezde res ne morejo biti višje kot 2 din, ker bi v tem slučaju podjetja sigurno šlo v kon-knrz in propadla.
talno zavarovanje
S t. septembrom se uveljavi novo zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. Polovico prispevkov plačajo delavci. Odtegniti sme podjetnik delavcu, le če nista minila 1 mesec (pri tedenski plači) ali 2 mesca (pri mesečni plači) od dneva, ko bi mogel odtegniti.
Kaznivo je, če podjetnik odtegne delavcu tudi kar bi moral sam plačati. Za 1. mezdni razred (do 6 din) plača prispevek podjetnik.
Odtegovati se začne od 1. septembra za naprej. Odtegljaji za zavarovanje za starost, onemoglost in smrt. dalje za Borzo dela in za Delavsko zbornico znašajo:
V mezdni stopnji na dan, na temen dni, na 14 dni:
Mezdni razred	en dan	14 dni	teden dni
1.	0.34	2.01	4.03
III.	0.54	3.23	6.45
IV.	0.65	3.90	7.80
V.	0.78	4.70	9.40
VI.	0.94	5.64	11.29
VII.	1.12	6.72	13.44
VIII.	1.34	8.06	16.13
IX.	1.61	9.68	19.35
X. V T	t.90	11.42	22.85 26.88
XT.	2.? 4	13.44	
XII.	2.69	16.13	32.26
Prispevki se odtegujejo za vsak delavnik in praznik v mesecu, razen za nedelje.
ile piinih delavnic - polteno plačajte delano
V »Kroniki slovenskih mest« je univ. profesor dr. Metod Dolenc napisal članek, kjer zahteva, da se zopet uvede prisilna delavnica. Ta »plemenita zamisel Ljubljančana, kanonika Lavren-cija pl. Schluderbacha« je bila po vojni ukinjena in poslopje porabljeno za norišnico. G. profesor pravi: Naj bi »usoda« ljubljansko prisilno delavnico skoraj vrnila prvotnemu smotru, da postane zopet »strah delomržnih ljudi«.
Jaz nočem braniti potepuhov in drugega lumpenproletarijata. Toda jezi me, ko čitam članek g. profesorja, ki pravi, da je glavni vzrok današnjega potepuštva, ker potepuhi nimajo strahu pred prisilno delavnico.
G. profesor silno zadovoljno piše, da so svoje dtni obsojeni kleče prosili sodnika, naj jih raje pošlje v kaznilnico kot v prisilno delavnico. Torej se še najdejo naivneži in celo univerzitetni profesorji, ki mislijo, da se s šibo odpravi tako socialno zlo, kot je potepuštvo. Ali se g. pro-sorju ne zdi nič.čudno, da je ljudem izginil strah pred prisilno delavnico najbolj v zadnji krizi ravno takrat, ko so bili lačni in brez dela, ne pa prej, ko so bili zaposleni.
Ne strahu in prisilnih delavnic g. profesor, temveč poštenega dela in kruha dajte ljudem.
Prijatelj delavcev.
Izdajata: Leskovšek Franc, Oglarjeva 41 in Dolinšek Anton, Poljska pot 38 — Odgovorni urednik: Leskovšek Franc, Oglarjeva 41, Ljubljana-Moste Tiskarna »Slovenija" v Ljubljani, predstavnik A. Kolman