In glej, na soparnem nebu oblaček! vzdignejo se vetri, zabuči strašno gromenje, razpne se tema po celim nebu, in tresk na Iresk vdarja na Tatarske šotore, in dež se obilno vlije. — Vihar potihne. — Vojne se vkuse zberó. Iz vsih dežel in krajin migljajo k Olomucu bandera. Teški meči jim visijo po bocih, polni tuli jim na plečih rožlajo, sville čelade so na bojnih glavah in pod njimi skačejo živi, ognjeni konji. Zazvučč glasno rogo\i in bobni zabobné, spopadete se obe strani, vzdigne se megla od praha, in bitva je hujša ko poslednja; hrum vstane in žvenk ojstrih mečev, vstane strašen psik kaljenih pušic, lom sulic, vriš ojstrih kopij. In bilo je klanje, bilo je bodenje, in bilo je ječanje in radovanje. Kri teče, kakor hudournik; tu mertvi leže, kakor v gojzdi drevje. Temu je glava na dvoje razcepljena, temu ste obe roci odsekane, ta se prekucne s konja čez druzega, in ta mlati svoje sovražnike, kakor I juta nevihta v gori drevesa; temu Tatar porine meč do rališča v serce, in temu odseka uho Vstane žalostno stokanje, kristjani že začno ulekali, in Talari jih podili. Zdaj pa prileti Jaroslav, kakor orel, s terdim jeklom na mogočnih persih, pod jeklom hrabrost in pogumnost, pod čelado velebistro uninosl, jeza mu piami iz oči, razkačen, kakor razdražen lev, kadar gorko kri zagleda, ko jo nastreljen za lovcem dere, tako razkačen vdari nad Tatare. Cehi za njim kakor toča, krulo vdari na Kubljeviča, in bitva je bila po vsiin slrašno ljuta; s sulicama se vkup zaletita, in oba ju zlomita z velikim krehom. Jaroslav ves v kervi, in tako tudi konj, vdari Kublajeviča z mečem, preseka ga od rame do stegna, da mertev pade med merlvake, in za~ rožla nad njim tul in lok.—Vstraši se vse lalarsko ljudstvo, pomečejo stran dolge bodala, vsak beži, kdor leči more tje, odkodar solnce jasno vstaja, in Hana je bila prosta sovražnikov. — Snubljenje pri štajerskih Slovencih. (Iz Zorice.) Vsaki dečak, kteri u resnici gospodinjo dobiti želi, si kakega priletne- ga soseda, ali starega prijatelja izvoli, mu skrivnost svojega serdca od- krije s prošnjoj, da bi on njegov svetovavec i snobok poslati hlel. Če mu je prijatelj svojo pomoč obljubil, tako se snubjenje hitro začne. Ženin i starešina se podasta k starišem neveste. Prijazno se od obeh strani pozdrave i neveste stariši poprašajo, kaj je nje tako nenadno sem prignalo? Ženin enmalo obledi, in če so se razun slarišev neveste vsi oddaljili, začne starešina: „Nekaj dobrega je naju k vam prignalo. Glejte preljubi Bog nije Adama samega pustil, in on je prav sloril, da mu je ženo za tovaršico dal. Ker nije dobro sam biti, zato prosim jas, ako bi hteli vašo hčer totemu mladenču za ženo dati, da bi mu tovaršica bila. Ako je mogoče, da privolile, pitajte serdce vaše hčeri, če dovoli. Starši se zamislijo i drugi den za to odloče. Snoboka odideta. Rudeča pride hči iz izbice, kjer je vsako besedo pri dverah stoje slišala. Mati njo pitajo, kaj kej ona k temu reče. Pa nanieslo odgovora, se jej solze čez lice vlijo i zadnjič vendar pridejo besedice: „Če vi oče i mati hočete." Po lem se čez ženinov« premoženje pogovarjajo, i drugi den pričaktijo. Drugi den prideta ženin in starešina opet k staršem neveste. Ta je lepo počesana, po prazniško oblečena, sramožlji a, njena inali govorljiva i oče prijazen pri podavanju rok. Ženin i starešina se veselita na „Ja." Danas je miza polna jedi i pitja. Nekaj skerbi še tamni dobro voljo dečka. Čez en čas mati s hčerjo odide, in kmalo opet pride ter kimne ženinu, das njoj v izbo svoje zaročnice stopi. Tje pridši prime zinoljeno deklico za roko in reče: Ti neostaneš pri mizi? Zakaj nečeš ostati? Ali bi li nigdar ne htela ene mize in istega blaga s menoj imeti? Koga pa rada imaš? Bi mogla ti mene za moža zvolili? Nježne besede njej serdce okrepčajo, in ona pita, kaj njegovi starši rekó, in ko njej pove, da je to njihova želja, mu roko podä, in oba gresta nazaj k mizi, kjer sta- rešina prav veselo oba pozdravi. Ženin nevesto i njene slariše poval i, da na večer na njegov dom pridejo i tako odide. Drugi den pride nevesta s s devrom i starši k ženinu, i necoj se čez dolo pogovarjajo. Dobra ve- čerja dokonča toti pogovor in zdaj se za goslijo vse nared pripravlja. Ti trije tedni, kteri od zaročenja gostije tekó, dajo slarišem za- ročenih mnogo opravili; zakaj zdaj se vse za »lepšanje gostije priprav- ljati mora; pa (udi vsi sosedi marljivo pomočke davajo. Nevesta olepšuje vedno povojek, kterega bode svojemu zaročniku na venčanja den za klo- buk privezala i ženin skerbi, da krojači i črevljarji i za njega samega i za svojo zaročnico snažno obleko narode. .Sadaj je doba njune Ijubavi, sadaj se vsakden vidita in pogovarjata. Če je pirni den blizo, si starisi ženina in neveste vsak kakega veselega dečka poišo, da bi svate vkup spravila. Obä se po pavluhsko oUečeta in po vesih in hramih norce pa- seta. Na debelih paleah imata poleg deržaja mal zvonček, s klerini pri tistih hramih, kjer imata koga za povabili cinglata. Če so vsi gosli in vsa žlahta neveste prav na smešni način pri njunih stariših zbrani, se jim prav dobro postreže, in veseli ženina pričakujejo. Hiša, kjer se gosli znajdejo, je s razli enimi cvetlicami in zelenimi vejami, s berslanjem, na klerem pozlačeni orehi, jabelka in drugo sadje visi, okinčana. Slrelanje, od kraja zlo redko, potem zmirom bolj pogosto oznani, da pride sovraž- nik, in da hoče zdaj terdnjavo, ako se s dobrim ne preda, s hudim vzeli. Že je blizo, vse vrata in okna se zapri», ko pride vojskovodja, namreč starešina s svojo armado in, če je ravno cel hram poln veselih ljudi, lak sedaj vender ni ne duha ne sluha čuti. Najpred poterka na okno, kjer vojskovodja lerdnjave vun pogleda. Starešina pravi, ker déver lih ostane: Pohvaljen bodi Jezus Kristus, hišni oče, (to je dever neveste) če prebirate zlale, ali drobno pšenico, vkraj jo pogernile, k nam se ober- nite, in dajte nam glas, ki bode za vas i nas; včasi se to po trikrat ponovi, pred kakor se dever k ol sedovavcein lerdnjave oberile in reče: Od kod, in kdo sle vi, da se prederznele mirne ljudi nadlegovali, in kaj pa bi radi? mi vas ja ne poznamo. Zdaj pravi starešina pohlevno: Mi smo dobri ljudi, in vas že tri ledne iščemo, ena zvezda je naša voditelj- ca in nad vašim hramom je obstala, tu je taj zares konec našega po- potvanja. Dever s glavoj kitna i premišluje, ko na enkrat ženina zapazi, da je sam bled in žalosten, drugi pa veseli. Pita ledaj starešina, kdo je listi človek? In ko zve, da so vsi, koliko njih je tu, zavolj tolega prišli, in da je taj priden mladenč, kteri si eno pridno tovaršico išče, in da se vsim zdi, da bo tu ena laka deklica, pita dever: koga pa sle vi dnes najpred srečali, in ko starešina, kteri je že večkrat starešinil, odgovori: da tri mogočne kralje, pred kterimi se zemlja i nebo Irese, tako dever še bolj prijazen postane, i njim različna pitanja da, na ktera starešina odgovoriti mora, tak postavim: Kaj je to za eno dre\o, ktero ima petnajst verhov i na vsakem verhu drngi sad? ali s kolikimi čer- karni se sveto pismo in cc!o s\eto pismo piše, ali kdo se je rodil, pa nigdar ni vmerl, in vendar na svetu ni? Ako je dever kak prebrisan in bister mož, si mora starešina veliko prizadjati, predenj se mu vrata terd- njave odpró; ako pa to ni, zamore on lahko, ko take vprašanja vgane, celo svojo vojsko v dvorišče peljali. Od vsili strani mu sedaj streljanje i vesela godba nasproti buči. Zdaj pridó v hišo, kjer so gosli sbrani, in se za mizo vsedó. V kratkem si ženin pripelje svojo mlado tovaršico- Vsi gosti, naj bolj pa godci ga s veseljem sprejmejo; vsaki svat dobi en po- vojek (pušelc rožmarina, ki je pozlačen in rudeče prevezan, ali pa umetno napravljenega, kteri se v bližnem mestu kupi; pa vender vselj tudi nekaj rožmarina poleg ima. Po tem gredo k poroči; najprej godci, potem starešina in dever i. t. d. Po poroki se podajo svati v bližno piv- nico na ples, kjer mladost nepovabljena godce pričakuje. Ako ženin in nevesta iz cerkve pridela, (kader se pa nevesta iz fare moži, nju školnik v cerkev zapre, i njima pred ne odpre, dokler ni kakega dara dobil) se podajo k slarišem ne este, kjer je že dobra večerja čaka. Ples in godba vse veselo storita, in čez polnoč so gosti pokoncu. Drugi den o poldne še pri nevesti južinajo, zvečer pa se na ženinov dom podajo. M a rs ik t ero solzo nevesta pretoči, predenj se more od matere ločili; vendar mora bili, in celo žalostna pride k svojemu novemu domu. — Da godci in bližni dečaki norčije pasejo, to se tako razumi. Častite m u gospodu Janezu Nep. Kumer iskrenemu domorodcu in Fajm o str u v Komendi na den 78. god a. Min glasi naj donijo! Blagor Tebi bela glava! Blagodarno serce je rodi, Pisan venec Slava Ti vijè; Da zaželjen den česlijo, Božji blagoslov naj plava Ki v pomladnej zori se novi; Tje do pozna groba dol čez Te! V junske kraje se vzdignite Kar na svelu Te radujc, Slavna starca' god slavite! Naj obilno Ti daruje! Zdilii želj« oznanile Görke, kjer se zvezdic trop tiliši ; Njih spolnitev izprosite, Odkod Oče nam dari rosi ; Naj te vodi, varje, brani, Dolgo, nam še lu ohrani!! J• — r.