Gotov pomoček zoper mravljince.
Kar časa svoj kruh jem, in se z vso ljubeznijo z mladim drevjičem pečam, nisim imel tudi jez nadlezniših zopernikov, ko mravljince. Pred 3. letmi pa sim tem lakomnim merčesam eno zagodil, de morajo zdej na mojo plesati. Pa, ko ta moj pomoček brez vsiga truda ni, vprašavci S. M. ne smejo biti zmed tistih, kterim je vse pretežavno v ti reči, kar je težejiga, kakor slame okrog drevesc navezovati, kar ne pomaga, ali pa jih s čem namazovati, kar jim še škodje. —Kdor tedej mravljince, te strupene sovražnike mladih dreves, premagati hoče, naj takole naredi: Naj si da to mojo napravo, *) ktero sim v pisarnico c. k. kmetijske družbe poslal, pokazati, naj si po debelosti in števili drevesc lih takih narediti da, naj ob vije nad količem z predivam, ali cunjo drevesce, naj oklene to napravo okrog, in naj vlije kolesniga mazila ali smolnjaka v grabnič do verha.  Tako bo
*) Ta naprava je leseno koritice   ki se okoli drevesa oklene.
stopilo jezero okrog drevesca, brez de bi se ga dotaknilo, in čez to jezero noben mravljinc preplaval ne bo; tudi drevesca okusil ne bo, če so le druge pota zaperte, po kterih bi mu to mogoče bilo. Kratkočasilo je gledati, kako razvajeni mravljinci svoje krempeljce v to smerdljivo mlako pomakat hodijo, pa jih kakor opečeni hitro umikujejo. Pa prediva ali kaj taciga ne pozabiti; de drevesce otišano ne bo, se pa raji luknja per koriscu obil-niši naredi. Na jesen, ali še pred, se te korisca od drevesc poberejo, in za drugo leto spravijo. Kdor na tanjko po mojim svetu vse naredi, in čez kaki teden nemalo tega mazila perlije, bo vidil, de bi se mu lahko vsak mravljinc na njegovih tako za-varvanih drevescih po cekini plačal. Ta naprava ni draga, in je za zmirej dobra, dokler drevesca ne odrastejo, kterim potem ta merčes veliko manj škodvati zamore.                                   K ... 6.
130