SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana *S)DBanka LETNO POROČILO 2008 Letno poročilo SID banka - 2007 1 Firma: SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: SI 82155135 Telefon (h.c.): 01/ 200 75 00 Uprava: 01/ 200 75 53 Telefaks: 01/ 200 75 75 Elektronska pošta: info@sid.si Domača stran: http://www.sid.si Družbe v Skupini SID banka SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana tel: 01/200 58 00; faks:01/ 425 84 45 http://www.sid-pkz.si PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana tel: 01/200 75 90, faks: 01/ 421 06 21 http://www.prokolekt.si PRO KOLEKT d.o.o., Rapska 46B, 10000 Zagreb, Hrvaška tel. +385 1 617 70 08, fax: +385 1 617 72 16 http://www.prokolekt.hr PRO KOLEKT d.o.o. , Bulevar Goce Delčev 11, 1000 Skopje, Makedonija tel./faks: +389 2 312 18 13 http://www.prokolekt.com.mk PRO KOLEKT d.o.o., Bulevar Mihajla Pupina 10Ž/222, 11070 Novi Beograd, Srbija tel.: +381 11 213 93 81 http://www.prokolekt-serbia.com S.C. Pro Kolekt Credit Management Services Bucuresti s.r.l., Prof. George Murgoci Str. 2, District 4, 040526 Bucuresti, Romunija tel.: +40 21 335 90 30, faks: +40 21 337 03 43 Pro Kolekt Sofia EOOD, 65, Shipchenski prohod Blvd., 1574 Sofia, Bolgarija tel./faks: + 359 2 971 44 63 Pro Kolekt d.o.o. Sarajevo, Ulica Hamdije Čermelica 2, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina tel.: +387 70 35 80; fax: +387 70 35 81 PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o., Slovenska cesta 17, 1000 Ljubljana tel.: 01 / 200 54 10; faks: 01 / 426 07 47 http://www.prvifaktor.si PRVI FAKTOR, faktoring društvo, d.o.o., Hektoroviceva 2/V,10000 Zagreb, Hrvaška tel. : +385 1 617 78 05; faks: +385 1 617 66 29 http://www. prvifaktor.hr PRVI FAKTOR - faktoring d.o.o., Bulevar Mihajla Pupina 165/v, 11070 Novi Beograd, Srbija tel.: +381 11 2225 400; faks: +381 11 2225 444 http://www.prvifaktor.co.yu PRVI FAKTOR d.o.o., finansijski inžinjering, Džemala Bijedica bb, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina tel.: +387 33 767 210, faks: +387 33 767 211 http://www. prvifaktor. ba Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana tel.: 01 568 13 96, faks: 01 568 15 85 http://www.cmsr.si Letno poročilo SID banka - 2007 2 Vsebina I. POSLOVNO POROČILO Nagovor predsednika uprave 4 Poročilo nadzornega sveta 6 1. Poudarki o poslovanju v letu 2008 8 2. SID banka - osnovna predstavitev 10 3. Skupina SID banka 13 4. Mednarodno okolje in slovensko gospodarstvo v letu 2008 15 5. Strategija razvoja SID banke 20 6. Poslovanje Skupine SID banka v letu 2008 22 6.1. Finančni pregled poslovanja SID banke in Skupine SID banka 22 6.2. Poslovanje SID banke po poslovnih področjih 26 6.2.1. Krediti in garancije 26 6.2.2. Zakladništvo 28 6.2.3. Zadolževanje 29 6.2.4. Izdelave bonitetnih in drugih kreditnih informacij 30 6.2.5. Poslovanje po pooblastilu - Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki 30 6.2.6. Poslovanje po pooblastilu - PIO 33 6.3. Poslovanje Skupine SID banka v letu 2008 34 6.3.1. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana 34 6.3.2. Skupina PRO KOLEKT 34 6.3.3. Skupina PRVI FAKTOR 35 6.3.4. CMSR 35 6.4. Upravljanje s tveganji 37 6.5. Informacijski sistem 43 6.6. Kadri 44 6.7. Notranja revizija 46 7. Priloge 47 7.1. Organi upravljanja SID banke na dan 31.12.2008 47 7.2. Organizacijska shema SID banke na dan 31.12.2008 48 7.3. Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31.12.2008 49 7.4. Izjava o upravljanju družbe 50 II. RAČUNOVODSKI IZKAZI SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 51 III. RAZKRITJA NA PODLAGI SKLEPA O RAZKRITJIH S STRANI BANK IN HRANILNIC 123 Letno poročilo SID banka - 2007 3 Nagovor predsednika uprave Spoštovani, Leto 2008 je bilo prelomno za SID banko, finančni sistem in celotno gospodarstvo. SID banka je s sprejetjem Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki 23. maja 2008 postala slovenska spodbujevalno razvojna banka in s tem končala svoje večletno preoblikovanje. Zaostritev finančne in gospodarske krize v preteklem letu pa je SID banko prav v tej novi funkciji potrdila in postavila na še bolj pomembno mesto v finančnem in gospodarskem sistemu. Velike tržne pomanjkljivosti so pokazale izjemno pomembno vlogo javnih spodbujevalno razvojnih bank in pravilnost odločitve o oblikovanju SID banke, ki je prav sedaj pokazala dodano vrednost za stranke, lastnike in zaposlene. Hkrati sta slovensko gospodarstvo in država dobila pomemben steber za učinkovit trajnostni razvoj. Novi pogoji nedelovanja trga in nezaupanje na mednarodnih in tudi domačem trgu, so bistveno razširili naša področja delovanja in povpraševanje po storitvah SID banke. Zato je rast kreditiranja in posledično bilančna vsota porasla za 67 odstotkov, na 2,1 milijarde evrov, zavarovanje izvoznih kreditov in investicij pred nemarketabilni tveganji pa celo za 72 odstotkov in doseglo 915 milijonov evrov. Nadpovprečna rast oziroma bistveno preseganje plana na eni strani tako odražata zahteve gospodarstva ter razmere na mednarodnih finančnih trgih, na drugi strani pa je to stanje zahtevalo dodatno upravljanje tveganj, zlasti pa likvidnosti. V razmerah nedelovanja finančnih trgov je odpravljanje tržnih vrzeli in pomanjkljivosti nov izziv za vodenje banke, zlasti na področju upravljanja tveganj. Na to novonastalo situacijo smo se na področju upravljanja tveganj odzvali zelo aktivno in se osredotočili na tveganja, ki so ključna za izvajanje naših mandatov ob istočasnem minimiziranju ostalih, zlasti novonastalih tveganj. Tako se je kot rezultat hitre rasti spremenila struktura in rahlo kakovost portfelja. Zato, zlasti pa zaradi posledic finančne in gospodarske krize, smo povečali slabitve in rezervacije, kar se je odrazilo tudi na zmanjšanju čistega dobička in posledično na donosu na kapital. Kapitalska ustreznost se je gibala na nivoju preko 11 odstotkov in s tem zagotavljala zadosten kapital tudi v primeru, če bi zaradi krize izgube presegle pričakovanja. Poleg tega smo izdelali scenarije za primer delovanja v primeru zaostrovanja krize ali njene širitve oziroma dolgotrajnejše recesije. Še posebna pozornost je bila posvečena spremembam metodologije v našem profilu tveganj, ki naj bi bil odgovor na novonastalo situacijo, ter seveda ustreznemu upravljanju likvidnosti in zadolževanju. V prvem polletju smo v poslovnem smislu poleg naših klasičnih storitev financiranja in zavarovanja za večjo konkurenčnost na mednarodnih trgih in upravljanja nemarketabilnih tveganj za državo oblikovali nove produkte za financiranje raziskav in razvoja, varovanje okolja in energetske učinkovitosti ter občinske in druge infrastrukture v skupni višini 180 milijonov evrov - preko poslovnih bank in neposredno podjetjem. Pri tem smo posebno pozornost namenili zlasti malim in srednjim podjetjem ter potencialnim izvoznikom v njihovih naporih za internacionalizacijo. Ker so se na področju marketabilnih zavarovanj zaradi dogajanj na mednarodnih trgih zavarovatelji in pozavarovatelji pričeli umikati, smo povečali zavarovanje nemarketabilnih tveganj. Hkrati se je v preteklem letu nadaljeval trend rasti obsega izhodnih investicij slovenskih podjetij v tujini (njihova vrednost je dosegla že 5,8 milijarde evrov in na letni ravni zopet presegla vrednost vhodnih investicij). Zaradi zaostrenih razmer se je povečalo tudi povpraševanje po zavarovanju le-teh. Uvedli pa smo tudi nekaj novih produktov kot npr. zavarovanje ne-delničarskih posojil. To povečanje rasti zavarovanja nemarketabilnih tveganj je za 6,7 odstotka povečalo varnostne rezerve države, na 110 milijonov evrov. V drugi polovici leta, ko se je pojavil kreditni krč, smo reagirali na spremenjene razmere nedelovanja trga ter se aktivno odzvali, tako da smo diverzificirali vire financiranja na eni strani, na drugi strani pa prilagodili svoje produkte, kar je še pospešilo našo rast. Tako smo v okviru protikriznih ukrepov novembra 2008 bankam v Sloveniji ponudili dve dodatni liniji v višini 200 milijonov evrov za financiranje podjetij. V decembru 2008 smo z izdajo obveznic na domačem trgu v višini 250 milijonov evrov bankam še dodatno zagotovili likvidnost ter tako omogočili njihovo kreditiranje podjetij, oziroma učinkovito sproščali nastali kreditni krč. Prav financiranje preko bank je finančnemu sistemu omogočilo lažje delovanje v kriznih razmerah, ki so v tem času zajele slovensko gospodarstvo. Finančna in gospodarska kriza sta bistveno spremenili okolje, delno pa tudi cilje delovanja SID banke in s tem tudi vplivali na našo strategijo. Vendar lahko ugotovimo, da smo bili kljub vsem tem burnim dogajanjem uspešni in da smo se na prihajajočo krizo pravočasno pripravili, dokapitalizirali in pridobili ustrezna nova jamstva Republike Slovenije za naše obveznosti, mandate in izjeme, k čemur je prispeval novi zakon. Zlasti pa smo zagotovili ustrezno upravljanje tveganj ter nadgradili stroškovno in korporativno upravljanje banke. Na področju stroškovnega upravljanja smo kljub pospešeni rasti z učinkovitimi ukrepi in kontrolingom omejili rast stroškov, tako da smo operativne stroške v preteklem letu znižali in s tem povečali stroškovno učinkovitost. Operativni stroški v čistih prihodkih so se tako znižali na 30 odstotkov. K temu je pripomogla tudi določena optimizacija procesov, ki je bila izvedena na podlagi zaključenega projekta, in nekatere druge spremembe, zlasti na področju informacijske tehnologije. Naš uspeh temelji predvsem na nadpovprečnem angažmaju zaposlenih, saj sta njihova kvaliteta in motivacija naš najpomembnejši kapital. Zato se vsem zaposlenim tako v banki kot v skupini srčno zahvaljujemo. 4 Letno poročilo SID banka - 2007 K tem uspehu je pripomoglo tudi povečanje osnovnega kapitala SID banke v višini 50 milijonov evrov na 140 milijonov evrov s strani Republike Slovenije. V skladu z novim zakonom in vlogo je Republika Slovenija v celoti prevzela lastništvo, za kar je izplačala naše dosedanje delničarje. Tem se posebej zahvaljujemo za njihovo dolgoletno finančno in poslovno podporo, ki nam je omogočila kakovosten razvoj in položaj, ki ga imamo danes. SID banka kot krovna družba Skupine SID banke je v preteklem letu glede na nastalo situacijo preko nekaterih pobud in sprememb dodatno okrepila svojo korporativno funkcijo v hčerinskih družbah. Te so sicer kljub zaostrenim razmeram poslovale dobro, čeprav v manjšem obsegu rasti kot krovna družba in z manjšimi dobički kot v preteklih letih. To je posledica nastale krizne situacije, ki se je odrazila zlasti na področju zavarovanja in škod v SID - Prvi kreditni zavarovalnici, pa tudi v družbah PRO KOLEKT in PRVI FAKTOR. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj pri svojem poslovanju ni čutil kriznega vpliva, oziroma je na področju dvostranske uradne razvojne pomoči dosegel zastavljene cilje in tako slovenskim podjetjem omogočil pridobivanje novih poslov v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja. Dokončano preoblikovanje v specializirano spodbujevalno razvojno banko z vsemi potrebnimi mandati, jamstvi, izjemami in načeli delovanja nas postavlja ob bok podobnim evropskim institucijam, s katerimi smo tudi v preteklem letu intenzivno sodelovali. Vključevali smo se v mednarodne aktivnosti združenj EAPB (European Association of Public Banks), Bernske Unije, kluba ISLTC (Institutions of the European Union Specialising in Long-Term Credit) idr. Svoje aktivnosti smo razširili in postali tudi člani združenja NEFI (Network of European Financial Institutions for SMEs). Doma smo sklenili več sporazumov o sodelovanju z nekaterimi javnimi institucijami (Tehnološka agencija Slovenije, Eko sklad, Regionalni sklad, Slovenski podjetniški sklad), vse z namenom našim komitentom nuditi boljše storitve na področju finančnega inženiringa, s kombinacijo povratnih in nepovratnih sredstev, učinkovito na enem mestu. Sotočje kriznih problemov, pomanjkanje virov in vrsta razvojnih dilem nas silijo v drugačen pogled na posle in projekte, ki jih financiramo. Tudi v financah je potrebno gledati večdimenzionalno, paralelno in zlasti dolgoročno -torej trajnostno. To je naša odgovornost do sebe in do tistih, ki jih financiramo, saj lahko samo tako finančno spodbujamo gospodarstvo, mednarodno menjavo in rast ter s tem omogočamo razvoj. Za SID banko je v skladu z našimi vrednotami in poslanstvom to ključno vodilo. Zato se na novo razvojno paradigmo pripravljamo z novimi razvojno-bančnimi produkti, dodatnim prevzemanjem tveganj in z novimi načini ocene podjetij, poslov in projektov ter okolja in energetske učinkovitosti, v katerem se ti izvajajo. Vse to mora imeti podlago v realnih blagovnih in tehnoloških transakcijah, ki povečujejo dodano vrednost novih produktov. Za razliko od preteklosti bo namreč za dosego uspehov v prihodnje potrebno omejiti lastne interese in v ospredje postaviti skupne interese ter dolgoročno etično odgovornost do naše gospodarske in razvojne prihodnosti. V tem sozvočju med kratkoročnim delovanjem in dolgoročnimi interesi naših strank, lastnikov in zaposlenih vidimo vlogo SID banke kot enega od stebrov novega trajnostnega razvojnega modela. Letno poročilo SID banka - 2008 5 Poročilo nadzornega sveta V letu 2008 je poslovanje banke nadziral nadzorni svet v sledečih sestavah: Od 1.1.2008 do 18.9.2008: mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica nadzornega sveta, mag. Helena Kamnar, namestnica predsednice (do 24.6.2008), mag. Jožko Čuk, namestnik predsednice (od 25.6.2008), Ivan Govše, dr. Marko Jaklič, dr. Robert Kokalj, mag. Stanislav Berlec (do 20.5.2008), dr. Maja Klun (od 28.7.2008) in Matej Čepeljnik (od 28.7.2008). Od 18.9.2008 do 21.11.2008: dr. Andrej Bajuk, predsednik nadzornega sveta, mag. Andrej Vizjak, namestnik predsednika nadzornega sveta, mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, dr. Maja Klun, dr. Žiga Turk, dr. Ivan Žagar, dr. Dimitrij Rupel in Janez Podobnik. Od 21.11.2008 do 31.12.2008: mag. Mitja Gaspari, predsednik nadzornega sveta, dr. Franc Križanič, namestnik predsednika nadzornega sveta, mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, dr. Maja Klun, Gregor Golobič, dr. Matej Lahovnik, mag. Zlata Ploštajner in dr. Ivan Svetlik. Revizijska komisija nadzornega sveta je do 20.5.2008 delovala v sestavi mag. Helena Kamnar, predsednica, Stanislav Berlec, namestnik predsednice in mag. Romana Logar, zunanja članica komisije, nato pa po odstopu Stanislava Berleca in poteku mandata mag. Heleni Kamnar, v sestavi dr. Marko Jaklič, predsednik, Ivan Govše in mag. Romana Logar, zunanja članica komisije. Revizijska komisija je imela v letu 2008 3 seje, na katerih je obravnavala gradiva sej nadzornega sveta ter pripravljala stališča oziroma predloge sklepov nadzornega sveta, predvsem v zvezi s sistemom obvladovanja tveganj, notranje revizije in kontrol ter zunanje revizije. Nadzorni svet je redno spremljal in nadziral poslovanje banke z vidika doseganja zastavljenih ciljev skladno s poslovnikom o delu nadzornega sveta, statutom banke ter ob upoštevanju zakonsko določenih pristojnosti in pooblastil nadzornega sveta. V letu 2008 je imel nadzorni svet 6 rednih in 1 korespondenčno sejo, na katerih je obravnaval medletna poročila o poslovanju banke in družb v Skupini SID banka, četrtletna poročila notranje revizije ter druge splošne in posebne zadeve, ki so se nanašale na poslovanje banke ter odločal o poslih v svoji pristojnosti. Posebno pozornost je v letu 2008 nadzorni svet namenil spremljavi izpolnjevanja akcijske strategije banke za obdobje od 2007 do leta 2010, doseganju strateških ciljev in izvajanju ključnih strateških projektov, strategiji razvoja IT ter upravljanju s tveganji. Nadzorni svet je v letu 2008 obravnaval oziroma odločal zlasti o naslednjih pomembnih zadevah: - letno poročilo za leto 2007 in revizorjevo poročilo ter predlog razporeditve bilančnega dobička, - poročilo o notranjem revidiranju za leto 2007 in druga poročila ter priporočila službe za notranjo revizijo, - izvajanje zadolževanja banke na tujih finančnih trgih, - spremembe statuta in povečanje kapitala banke v okviru uskladitve z določbami ZSIRB, - poslovna politika in finančni načrt za leto 2009, - izdaja obveznic SID banke in drugi ukrepi za zmanjšanje učinkov finančne krize. Pri svojem delovanju oz. nadzoru vodenja poslov banke je nadzorni svet pridobil vse zahtevane informacije, na podlagi katerih je lahko sproti ocenjeval dosežene rezultate in delo uprave ter sprejemal odločitve v okviru svojih pristojnosti. Letno poročilo SID banka - 2008 6 Nadzorni svet je na seji dne 29.5.2009 obravnaval Letno poročilo 2008 in revizorjevi poročili, v katerih je revizijska družba Deloitte revizija d.o.o. izrazila pritrdilni mnenji k računovodskim izkazom SID banke, d.d., Ljubljana za leto 2008 in k skupinskim računovodskim izkazom Skupine SID banka za leto 2008. Po preverjanju omenjenih poročil je nadzorni svet ugotovil, da sta SID banka, d.d., Ljubljana in Skupina SID banka v letu 2008 uspešno izvajali načrtovano politiko in presegli načrtovane poslovne rezultate. Nadzorni svet na navedena poročila nima pripomb in potrjuje Letno poročilo SID banke, d.d., Ljubljana za leto 2008. Letno poročilo SID banka - 2008 7 1. Poudarki o poslovanju v letu 2008 Poslovanje SID banke v letu 2008 oziroma po stanju 31.12.2008 Rezultati poslovanja za lasten račun • Bilančna vsota: 2,1 milijarde EUR (+ 67,2%) • Čisti dobiček: 2,8 milijona EUR (-23,5%) • Dani krediti: 2,0 milijarde EUR (+ 67,7%) • Izdane garancije: 72 milijonov EUR (+ 37,5%) Obseg in rezultati poslovanja v imenu in za račun Republike Slovenije • Zavarovanje izvoznih kreditov in investicij pred nemarketabilnimi riziki v imenu in za račun države: 914 milijonov EUR (+72,4%) zavarovanih poslov; v tem: kratkoročnih izvoznih kreditov 386 milijonov EUR, srednjeročnih izvoznih kreditov 22 milijonov EUR in investicij v tujini 507 milijonov EUR. • Premije: 4,1 milijona EUR (+2,1%); škode: 13 tisoč EUR (-96,2%) • Varnostne rezerve: 110 milijonov EUR (+ 6,7%) Osnovni podatki o SID banki Zneski v milijonih EUR_2004 2005 2006 2007 2008 Število delničarjev 88 87 87 85 1 Osnovni kapital 38,9 38,9 38,9 89,6 140,0 Kapital 79,4 103,3 104,4 107,6 160,8 Cisti dobiček 2,6 7,9 2,6 3,6 2,8 Donos na kapital po obdavčitvi (ROE) 3,29% 7,99% 2,45% 3,72% 2,28% Število zaposlenih (31.12.) 83 62 68 69 76 Konsolidirani računovodski izkazi Skupine SID banka • Bilančna vsota: 2,3 milijarde EUR (+60,2%) • Kapital: 180 milijonov EUR (+41,0%) • Čisti dobiček: 2,9 milijona EUR (-57,6%) • Donos na kapital po obdavčitvi: 1,86% (v letu 2007: 5,45%) * Opomba: Kjer ni posebej drugače navedeno, se za prikazovanje podatkov o poslovanju SID v obdobju 2004-2006 v EUR uporablja protivrednost SIT, izračunana za podatke o stanju konec vsakega koledarskega leta po srednjih tečajih Banke Slovenije na zadnji dan v posameznem koledarskem letu (31.12.2004: 239,7430, 31.12.2005: 239,5756, 31.12.2006: 239,6400); za ostale podatke o poslovanju pa so vrednosti izražene v EUR izračunane iz povprečnih mesečnih tečajev EUR v posameznem koledarskem letu, ki jih je izračunavala Banka Slovenije (2004:238,8615, 2005:239,6371, 2006:239,6013). Letno poročilo SID banka - 2008 8 Poslovanje družb v Skupini SiD banka v letu 2008 oziroma po stanju 31.12.2008 SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d, Ljubljana • V 100% lasti SID banke • Kapital: 17 milijonov EUR (-9,6%), od tega rezerve za izravnavo kreditnih tveganj 9 milijonov EUR (-5,0%) • Obseg zavarovanih poslov (zavarovanj izvoznih in domačih terjatev pred marketabilnimi riziki): 5,1 milijarde EUR (+9,3%) • Bilančna vsota : 52 milijonov EUR (+10,4%) • Čisti dobiček : 718 tisoč EUR (-60,2%) PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. • V 100% lasti SID banke • Kapital: 144,9 tisoč EUR (-44,0%) • Obseg uspešno zaključenih primerov izterjave: 3,9 milijona EUR (-6,9%) • Bilančna vsota: 313,9 tisoč EUR (-15,3%) • Izguba: 113,8 tisoč EUR (2007: 144,2 tisoč EUR) Skupina PRO KOLEKT • Vključuje PRO KOLEKT, Ljubljana in njegove hčerinske družbe v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju, Bukarešti in Sofiji • Kapital v lasti SID banke: 76,4 tisoč EUR (-36,8%); Kapital manjšinjskih lastnikov: 15,0 tisoč EUR • Obseg uspešno zaključenih primerov izterjave: 6,2 milijona EUR (+19,3%) • Bilančna vsota: 3,9 milijona EUR (+1,0%) • Izguba: 56,6 tisoč EUR (2007: 265,2 tisoč EUR) PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o. • V 50% lasti SID banke • Kapital: 10 milijonov EUR (+47,0%) • Obseg odkupljenih terjatev: 301 milijonov EUR (+20,4%) • Bilančna vsota: 157 milijonov EUR (+26,6%) • Čisti dobiček: 4,7 milijona EUR (2007: 1,7 milijona EUR) Skupina PRVI FAKTOR • Vključuje PRVI FAKTOR, Ljubljana in njegove hčerinske družbe v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skopju • Kapital: 15 milijonov EUR (+7,1%) • Obseg odkupljenih terjatev: 1,0 milijarda EUR (+28,8%) • Bilančna vsota: 369 milijonov EUR (+13,5%) • Čisti dobiček: 3,0 milijona EUR (2007: 6,2 milijona EUR) Center za mednarodno sodelovanje in razvoj • SID banka je soustanoviteljica zavoda Center za mednarodno sodelovanje in razvoj • Prihodki od poslovanja 443 tisoč EUR (+38,6%) • Čisti presežek prihodkov v poslovnem letu: 5,0 tisoč EUR (+11,1%). Letno poročilo SID banka - 2008 9 2. SID banka - osnovna predstavitev Status in razvoj • SID banka je bila ustanovljena kot Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SID) 22.10.1992 kot posebna zasebnopravna finančna institucija za zavarovanje in financiranje izvoza Republike Slovenije. Delovanje SID banke je urejal Zakon o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, sprejet v letu 1992. • Družba je bila vpisana v sodni register, pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, s sklepom št. SRG 8069/92 z dne 27.10.1992, pod št. registrskega vložka 1/19966/00. • V februarju 2004 je začel veljati Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov -ZZFMGP, ki ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov, kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije, ter vlogo Republike Slovenije pri teh aktivnostih, ki gospodarstvu Republike Slovenije zagotavljajo ustrezno varnost in možnost konkurenčnega nastopanja na tujih trgih po mednarodno dogovorjenih pravilih in pogojih. ZZFMGP je določil, da SID uskladi dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli, ki jih SID izvaja v svojem imenu in za svoj račun s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic, najkasneje do 31.12.2004; svoje poslovanje, ki ni zavarovalniško poslovanje in ni predmet urejanja ZZFMGP, pa uskladi s predpisi, ki urejajo poslovanje bank do najkasneje 31.12.2006. Na navedeni zakonski osnovi je SlD: - dne 1.12.2004 z Ministrstvom za finance podpisala pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov; - ustanovila zavarovalnico in nanjo prenesla portfelj marketabilnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 izvajala v svojem imenu in za svoj račun. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana v sto odstotni lasti SID je bila vpisana v sodni register 31.12.2004; - v letu 2006 zaključila projekt preoblikovanja v banko, skladno z roki, določenimi v Sklepu o usklajevanju poslovanja Slovenske izvozne družbe, d.d., Ljubljana s predpisi, ki urejajo poslovanje bank, ki ga je na osnovi ZZFMGP izdala Banka Slovenije in sicer tako, da je 18.10.2006 od Banke Slovenije pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev. 29.12.2006 je pridobila sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o registraciji spremembe firme v SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (skrajšana firma SID banka, d.d., Ljubljana)1. - 1.1.2007 začela delovati kot specializirana banka. • Državni zbor Republike Slovenije je 23.5.2008 sprejel Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB). Zakon je začel veljati 21.6.2008, skladno z določbo 21. člena ZSIRB pa se je začel uporabljati z dnem, ko je Republika Slovenija postala ednini delničar SID banke; t.j. dne 18.9.2008. ZSIRB SID banki podeljuje dve pooblastili in sicer je SID banka pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna, izvozna in razvojna banka za opravljanje dejavnosti po ZSIRB in pooblaščen institucija za opravljanje vseh poslov po ZZFMGP. • V svojem imenu in za svoj račun SID banka izvaja dejavnosti na podlagi ZSIRB in sicer tako, da opravlja predvsem finančne storitve na segmentih kjer nastajajo oziroma so ugotovljene tržne vrzeli. Pri tem SID banka uporablja vse v finančni zakonodaji razpoložljive finančne instrumente. Kot pooblaščena izvozno-kreditna agencija (IKA) SID banka izvaja nemarketabilna zavarovanja in Program izravnave obresti (PIO) v imenu in za račun Republike Slovenije. Kapital • Na podlagi 4.člena ZSIRB, ki določa, da je zaradi zagotavljanja izvajanja nalog in uresničevanja ciljev po tem zakonu Republika Slovenija edini delničar SID banke, najnižji znesek osnovnega kapitala SID banke pa je 140.000 tisoč EUR: - So delničarji SID banke na skupščini 28.7.2008 sprejeli sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev. Z vpisom sklepa o prenosu delnic v sodni register dne 18.9.2008 so vse delice manjšinjskih delničarjev prešle na glavnega delničarja Republiko Slovenijo, ki je s tem postala edina lastnica banke. - Na skupščini delničarjev SID banke 19.9.2008 je bil sprejet sklep, da se osnovni kapital SID banke poveča z izdajo 524.454 novih navadnih imenskih kosovnih delnic v skupni emisijski vrednosti 50.400 tisoč EUR, ki v celoti pripadajo delničarju Republiki Sloveniji. Povečanje osnovnega kapitala na 140.000 tisoč EUR je bilo vpisano v sodni register 15.10.2008. • Po stanju na dan 31.12.2008 je osnovni kapital tako znašal 140.000 tisoč EUR; po stanju na dan 31.12.2007 je znašal 89.600 tisoč EUR. • Osnovni kapital je razdeljen na 1.456.808 kosovnih delnic. Delnice so navadne in se glasijo na ime, izdane so v nematerializirani obliki. Centralna evidenca delnic ter vsi postopki razpolaganja z njimi se vodijo pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani. • Kapital je po stanju 31.12.2008 znašal 160.799 tisoč EUR. Po stanju na dan 31.12.2008 je revidirana knjigovodska vrednost delnice 111,76 EUR, po stanju na dan 31.12.2007 pa je bila 117,69 EUR. 1V nadaljevanju letnega poročila se ne glede na čas poslovanja in spremembo firme uporablja za SID banko, d.d., Ljubljana oziroma do 29.12.2006 Slovensko izvozno družbo, d.d., Ljubljana enotno poimenovanje SID banka ali SID, za vse s SID banko kapitalsko povezane družbe pa Skupina SID banka ali Skupina SID. _ 10 Letno poročilo SID banka - 2008 Delničarji • Edini delničar SID banke je Republika Slovenija. • Glasovalne pravice delničarjev SID banke niso omejene - vsaka kosovna delnica daje en glas. Finančne pravice, ki izhajajo iz delnic, niso ločene od imetništva delnic. • Delničarji na dan 31.12.2008 Delničarji število delnic delež v osnovnem kapitalu Republika Slovenija 1.438.363 98,73% SID banka, d.d., Ljubljana 18.445 1,27% Skupaj 1.456.808 100,00% Vloga, namen in naloge delovanja SID banke Izhajajoč iz in upoštevaje: • Zakon o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, na podlagi katerega je bila leta 1992 ustanovljena SID kot finančna organizacija za zavarovanje in financiranje izvoznih poslov, ter za opravljanje drugih poslov s katerimi se spodbuja in pospešuje ekonomske odnose s tujino, • Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP), ki ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov, kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije, • Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB), ki določa SID banko kot pooblaščeno specializirano slovensko spodbujevalno, izvozno in razvojno banko za opravljanje dejavnosti po ZSIRB in kot pooblaščeno institucijo iz ZZFMGP, ter • druge zakone in posamezne dokumente, ki urejajo spodbujevalne in razvojne oblike ter načine domačega, evropskega in mednarodnega gospodarskega delovanja pri pokrivanju tržnih vrzeli ter drugih (dovoljenih) posredovanj in pomoči, zlasti pa mednarodnega razvojnega sodelovanja, z izvajanjem posameznih pravic in obveznosti ter vloge Republike Slovenije in njenih institucij pri zasledovanju ciljev strategije razvoja Republike Slovenije, so vloga, namen in naloge delovanja SID banke, da tudi v splošnem gospodarskem in javnem interesu, zlasti preko ustreznih finančnih instrumentov in storitev spodbuja: • trajnostni in uravnoteženi gospodarski razvoj Republike Slovenije, s financiranjem in zavarovanjem mednarodnih gospodarskih poslov oziroma sodelovanjem in drugimi načini delovanja poslovnih subjektov doma, zlasti majhnih in srednje velikih podjetij; raziskovanja in inovacij, ter drugih oblik gospodarsko-razvojnega delovanja, ki povečujejo konkurenčnost in odličnost gospodarskih subjektov na področju Republike Slovenije, • sonaravni razvoj okolja z visoko stopnjo zaščite okolja in bivanja, javne in komunalne infrastrukture ter zlasti energetske učinkovitosti s posebnim poudarkom na samoomejevanju in kvaliteti ter lokalnem faktorju • socialni napredek, izobraževanja in zaposlovanja ter drugih različnih oblik in načinov pomembnih na teh področjih v Republiki Sloveniji ter tudi v tujini preko mednarodnega razvojnega sodelovanja in druge oblike oziroma ekonomske aktivnosti, ki prispevajo k rasti, razvoju in blaginji pri čemer bodo, v okviru strateških usmeritev, organi vodenja in nadzora SID banke izpolnjevali zahteve uporabnikov teh storitev ter te uresničevali in stalno izboljševali z uvajanjem in izvajanjem: • sistemov celovitega ocenjevanja in upravljanja specifičnih razvojnih tveganj, • sistemov vodenja kakovosti ter • korporativne in družbene odgovornosti. Dejavnosti Finančne storitve, ki jih je SID banka v skladu s pridobljenimi dovoljenji opravljala v letu 2008 za lasten račun, so predvsem: • dajanje kreditov, financiranje poslov, • izdajanje garancij in drugih jamstev, • trgovanje za svoj račun ali za račun strank s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti, s prenosljivimi vrednostnimi papirji, • trgovanje za svoj račun z instrumenti denarnega trga, • kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb. Letno poročilo SID banka - 2008 11 V skladu z ZSIRB in po začetku njegove uporabe je SID banka zgoraj navedene storitve in finančne instrumente uporabljala za spodbujanje ekonomskih, strukturnih, socialnih in drugih politik na področjih, ki so opredeljena v prvi točki 11. člena tega zakona, kot na primer: • mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje, • gospodarske spodbude s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, podjetništvu in tveganemu kapitalu, • raziskave in razvoj, • izobraževanje in zaposlovanje, • varovanje okolja in energetska učinkovitost, • regionalni razvoj • gospodarska in javna infrastruktura. Banka ima na podlagi zakonskega pooblastila (ZSIRB) status pooblaščene institucije po ZZFMGP. Banka za račun Republike Slovenije izvaja: • zavarovanje in pozavarovanje kratkoročnih izvoznih kreditov pred nekomercialnimi in drugimi nemarketabilnimi riziki, • zavarovanje investicij pred nekomercialnimi riziki, • zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov pred komercialnimi in/ali nekomercialnimi riziki, • program izravnave obresti (PIO). Pri opravljanju svoje dejavnosti banka z instrumenti, ki so ji na voljo, izvaja razne storitve financiranja ali s tem povezane dejavnosti, tudi z namenom mednarodnega razvojnega sodelovanja in v tem okviru, kjer so vključene tudi razvojne in/ali uradne pomoči Republike Slovenije, lahko opravlja storitve tudi za druge osebe. Banka lahko glede na svoj status in pravno naravo opravlja tudi druge naloge in dejavnosti na podlagi posebne pogodbe z Republiko Slovenijo ali drugimi osebami javnega prava. Posebnosti poslovanja SID banke za državni račun SID banka izvaja zavarovanje mednarodnih gospodarskih poslov pred nemarketabilnimi riziki in Program izravnave obresti v imenu in za račun Republike Slovenije, kot agent Republike Slovenije. Potrebna sredstva za učinkovito izvajanje dejavnosti zavarovanja po ZZFMGP je SID banki zagotovila Republika Slovenija v obliki varnostnih in posebnih varnostnih rezerv, ki se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev (izplačilo zavarovalnin), plačilo stroškov preprečevanja in zmanjševanja bodočih ali že nastalih škod, ter kritje izgub iz teh poslov. Če nastalih škod ne bi bilo mogoče poravnati iz omenjenih rezerv, sredstva za izplačilo zavarovalnin zagotovi Republika Slovenija. Varnostne rezerve se oblikujejo predvsem iz premij, opravnin, regresiranih plačanih škod in drugih prihodkov, ki jih SID banka ustvari s poslovanjem na področju zavarovanja in pozavarovanja pred nemarketabilnimi riziki. SID banka upravlja s sredstvi varnostnih rezerv na podlagi pogodbe z Ministrstvom za finance z dne 1.12.2004. Pri vsem tem poslovanju ima posebno vlogo Komisija za pospeševanje mednarodne menjave, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije. Poslovanje, ki ga SID banka kot slovenska izvozno-kreditna agencija (IKA) opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije, je upravljavsko in računovodsko transparentno ločeno od poslovanja SID banke za lasten račun. Letno poročilo SID banka - 2008 12 3. Skupina SID banka V Skupino SID banka so poleg SID banke vključene družbe: • SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana • PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. s hčerinskimi družbami • PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o. s hčerinskimi družbami SID banka je tudi soustanoviteljica zavoda Center za mednarodno sodelovanje in razvoj. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Uskladitev z regulativo EU in na tej podlagi sprejetimi zakoni, zlasti z ZZFMGP, se je odrazila tudi v organizacijskem preoblikovanju SID in širitvi Skupine SID. SID je kot edini lastnik v letu 2004 ustanovila SID -Prvo kreditno zavarovalnico d.d., Ljubljana (v nadaljevanju PKZ). S tem je SID svoj status in dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli za lasten račun uskladila s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic. PKZ je bila v register vpisana 31.12.2004, zavarovalno dejavnost je začela opravljati 1.1.2005. S tem datumom so bile z oddajne družbe SID na prevzemno zavarovalnico PKZ prenesene tudi zavarovalne pogodbe kratkoročnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 SID sklepala za lastni račun. Registrirana dejavnost PKZ je sklepanje in izvrševanje poslov premoženjskih zavarovanj v zavarovalni vrsti kreditnih zavarovanj. PKZ zavaruje kratkoročne terjatve do zasebnopravnih kupcev (praviloma so to krediti dobaviteljev z ročnostjo do 180 dni, izjemoma do enega leta). Družba zavaruje komercialne in nekomercialne rizike za podjetja, ki prodajajo v tujini ali/in doma na odloženo plačilo in običajno na odprt račun. Pogodbe so obnovljive, praviloma se zavaruje celoten promet zavarovalcev na domačem ali/in tujih trgih. V letu 2007 je družba začela opravljati zavarovalne posle tudi na indirektni način, s temi posli je nadaljevala tudi v letu 2008 - s fakultativnim kvotnim pozavarovanjem je sprejemala v kritje zavarovalne posle kreditnih zavarovanj, zavarovanih pri izvoznih kreditnih agencijah (cedentih). Zavarovalni posli, ki jih na ta način pozavaruje, so po vseh pomembnih karakteristikah enaki predhodno opisanim direktnim zavarovalnim poslom. Družbo vodi dvočlanska uprava v sestavi Ladislav Artnik, predsednik in dr. Rasto Hartman, član. Člani nadzornega sveta so Jožef Bradeško, predsednik in Alenka Ferjančič iz SID banke in Ivan Štraus kot predstavnik zaposlenih PKZ. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v PKZ po stanju na dan 31.12.2008 je bila 4,2 milijona EUR. PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Družbo PRO KOLEKT, družba za izterjavo d.o.o., Ulica Josipine Turnograjske 6, Ljubljana (v nadaljevanju PRO KOLEKT, Ljubljana) je SID ustanovila v letu 2004 in je v njeni sto odstotni lasti. Na dan 31.12.2008 znaša osnovni kapital družbe 418,8 tisoč EUR. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v PRO KOLEKT, Ljubljana je znašala prav tako 418,8 tisoč EUR. Direktor družbe je Miloš Varga. Skupščino družbe predstavlja uprava SID banke. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana je specializirana za izvensodne izterjave. Primarno je bila družba ustanovljena za izvensodne izterjave primerov za potrebe Skupine SID. Danes družba prevzema v obravnavo tako primere slovenskih, kot upnikov iz tujine. Med slednjimi kot pooblastitelji družbe PRO KOLEKT, Ljubljana vse bolj nastopajo tuje izvozno kreditne agencije in izterjevalske agencije. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana za tuje upnike vrši tudi zastopanje v sodnih postopkih (postopki sodne izterjave, prisilne poravnave, stečajni postopki itd.) ter posreduje bonitetne informacije. Zaradi pomembnosti trgov JV Evrope za slovensko gospodarstvo in komparativnih prednosti, ki jih nudi prisotnost na lokalnem trgu, je PRO KOLEKT, Ljubljana v letu 2006 začel vzpostavljati mrežo hčerinskih družb in do sedaj tako ustanovil že šest hčerinskih družb in sicer: • PRO KOLEKT d.o.o., Zagreb, Hrvaška, z dejavnostjo podjetniško svetovanje, je bila ustanovljena 1.2.2006 in je v 100 odstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana. V letu 2008 je ustanovitelj dokapitaliziral družbo v višini 10,0 tisoč EUR. Po dokapitalizaciji znaša osnovni kapital družbe 23,8 tisoč EUR. Direktor družbe je Ivica Balenovič; skupščino družbe predstavlja direktor PRO KOLEKT, Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2008 je enaka osnovnemu kapitalu družbe na ta dan. • PRO KOLEKT d.o.o., Skopje, Makedonija, z dejavnostjo podjetniško svetovanje, ki je bila ustanovljena 6.7.2006, je v 80 odstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana in 20 odstotni lasti Vlada Naumovskega. Osnovni kapital družbe znaša 10,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Goran Markovski; skupščino družbe predstavljata direktor PRO KOLEKT, Ljubljana in Vlado Naumovski. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2008 je 8,0 tisoč EUR. • PRO KOLEKT, društvo za izterjavo dolga, d.o.o., Beograd, Srbija, z dejavnostjo ostalo finančno poslovanje je bila ustanovljena 18.12.2006 in je v 100 odstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana. Osnovni kapital družbe znaša 25,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Nikola Debač; skupščino družbe predstavlja direktor PRO KOLEKT, _ 13 Letno poročilo SID banka - 2008 Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2008 je enaka osnovnemu kapitalu družbe na ta dan. • PRO KOLEKT CREDIT MANAGEMENT SERVICES BUCURESTI S.R.L., Bukarešta, Romunija, z dejavnostjo poslovno svetovanje je bila ustanovljena 6.4.2007, z osnovnim kapitalom v višini 25,0 tisoč EUR. V letu 2008 sta direktor družbe Teodor Gigea in družba Roexpert S.R.L. Bucuresti družbo dokapitalizirala z dodatnim vplačilom v višini 14,2 tisoč EUR. Po dokapitalizaciji znaša osnovni kapital 39,2 tisoč EUR. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana je 51,02 odstotni lastnik, Teodor Gigea ima v lasti 25,51 odstotkov družbe in družba Roexpert S.R.L. Bucaresti 23,47 odstotkov. Direktor družbe je Teodor Gigea; skupščino družbe predstavljata direktor PRO KOLEKT, Ljubljana, direktor Roexpert S.R.L. Bucuresti in Teodor Gigea. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2008 je 20,0 tisoč EUR. • PRO KOLEKT SOFIA EOOD, Sofia, Bolgarija, z dejavnostjo poslovno svetovanje je bila ustanovljena 9.5.2007 z osnovnim kapitalom v višini 25,0 tisoč EUR. Družbo je v letu 2008 dokapitalizirala Mariana Ikonomova v višini 15,0 tisoč EUR. Osnovni kapital družbe po dokapitalizaciji znaša 40,0 tisoč EUR. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana ima v lasti 62,50 odstotka družbe, preostali delež v višini 37,50 odstotka pa je v lasti Mariane Ikonomove, ki je tudi direktorica družbe. Skupščino družbe predstavlja direktor PRO KOLEKT, Ljubljana in Mariana Ikonomova. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2008 je enak 25,0 tisoč EUR. • PRO KOLEKT d.o.o. Sarajevo, Bosna in Hercegovina, z dejavnostjo poslovno svetovanje je bila ustanovljena 13.7.2007 in je v 100 odstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana. Osnovni kapital družbe znaša 25,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Vedad Tuzovic; skupščino družbe predstavlja direktor PRO KOLEKT, Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2008 je enaka osnovnemu kapitalu družbe na ta dan. V letu 2009 bo lastnik dokapitaliziral družbo v višini 10,0 tisoč EUR. PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o. Družba PRVI FAKTOR, faktoring družba d.o.o., Slovenska cesta 17, Ljubljana (v nadaljevanju PRVI FAKTOR, Ljubljana) je največja faktorinška hiša v Sloveniji. Dejavnost družbe je opravljanje faktoringa za komitente s sedežem v Republiki Sloveniji in tujini v zvezi s terjatvami iz naslova prodaje blaga in storitev. V tem okviru opravlja družba predvsem naslednje posle: odplačni prevzem oziroma odkup terjatev iz naslova prodaje blaga in storitev z in brez prevzema rizika plačila, financiranje prevzetih terjatev, administrativno vodenje prevzetih terjatev, unovčevanje in izterjava prevzetih terjatev, trgovanje s prevzetimi terjatvami, posredovanje in zastopanje pri faktoring poslih v državi in tujini. SID je pridobila 50 odstotni delež v osnovnem kapitalu kot tudi polovico glasovalnih pravic v družbi PRVI FAKTOR, Ljubljana v letu 2002, drugi družbenik je Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke ob vstopu v družbo je znašala 584,2 tisoč EUR. Po izvedeni dokapitalizaciji v letu 2007 znaša nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke 1,6 milijona EUR. Organa družbe sta skupščina in direktor, direktor družbe je Ernest Ribič. PRVI FAKTOR, Ljubljana je ustanovitelj in 100 odstotni lastnik štirih družb: • PRVI FAKTOR, faktoring društvo, d.o.o., Zagreb, Hrvaška, z dejavnostjo faktoring. Družba je bila ustanovljena 17.12.2003, njen osnovni kapital znaša 2,6 milijona EUR. Direktor družbe je Tomaž Kačar; skupščino družbe sestavljajo predstavniki PRVI FAKTOR, Ljubljana. • Družba PRVI FAKTOR, faktoring d.o.o., Beograd, Srbija, z dejavnostjo faktoring je bila ustanovljena 24.2.2005. Osnovni kapital družbe znaša 1,3 milijona EUR. Direktor družbe je Dmitar Polovina; skupščino družbe sestavljajo predstavniki PRVI FAKTOR, Ljubljana. • Družba PRVI FAKTOR d.o.o., financijski inženiring, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, z dejavnostjo drugo finančno posredovanje je bila ustanovljena 27.2.2006. Osnovni kapital družbe znaša 451,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Nedim Rizvanovic; skupščino družbe sestavljajo predstavniki PRVI FAKTOR, Ljubljana. • Dne 22.9.2006 je bila v sodni register vpisana družba PRVI FAKTOR d.o.o., Skopje, ustanovitveni kapital znaša 5 tisoč EUR. Družba še ne posluje. Nominalna vrednost kapitalskih deležev PRVI FAKTOR, Ljubljana v posameznih družbah Skupine PRVI FAKTOR po stanju na dan 31.12.2008 je enaka osnovnemu kapitalu posameznih družb na ta dan. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Dne 28.12.2006 je bil podpisan drugi Dodatek k Pogodbi o preoblikovanju Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju CMSR), na podlagi katerega je SID banka poleg Republike Slovenije prevzela soustanoviteljstvo v CMSR, s katerim je že do tedaj tesno sodelovala. Zavod nadaljuje z dosedanjimi dejavnostmi, kot so makroekonomske in politične analize držav, ocene rizičnosti držav in podobne makroekonomske in druge analize ter publicistična dejavnost, hkrati pa potekajo aktivnosti usposabljanja na drugih področjih dela. V letu 2007 je CMSR začel z izvajanjem tehnično operativnih del na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja na podlagi pridobljenega pooblastila Vlade Republike Slovenije. V letu 2007 in 2008 je vsa razpoložljiva sredstva posredoval državam prejemnicam URP. Organa upravljanja zavoda CMSR sta direktor in svet centra. Zavod zastopa Gašper Jež, v.d. direktorja za določen čas. Svet centra ima 7 članov; predstavnika SID banke v svetu centra sta mag. Sibil Svilan, ki je tudi predsednik sveta in Bojan Pecher. _ 14 Letno poročilo SID banka - 2008 4. Mednarodno okolje in slovensko gospodarstvo Svetovno gospodarstvo v letu 2008 Gospodarska rast v Evropski uniji je po umirjanju v 2007 leta 2008 padla. Evropska unija je v 2008 beležila 0,9 odstotno rast bruto družbenega proizvoda, medtem ko je ta še konec leta 2007 znašala 2,9 odstotka. Rast bruto družbenega proizvoda za evroobmočje je v letu 2008 glede na leto 2007 padla za 1,8 odstotne točke, na le 0,8 odstotka. Podatki Eurostata kažejo, da je bila rast bruto družbenega proizvoda v primerjavi s predhodnim četrtletjem v Evropski uniji in evroobmočju negativna že od drugega četrtletja naprej. V zadnjem četrtletju 2008 so zabeležili 1,5 odstoten padec rasti bruto družbenega proizvoda. Zaskrbljujoče je upadanje bruto družbenega proizvoda v velikih evropskih ekonomijah - Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem - kjer beležijo negativno rast že tri četrtletja zapored. Poleg teh treh držav so v letu 2008 njegovo negativno četrtletno rast beležili še v Veliki Britaniji, na Portugalskem, Španiji, Latviji in na Madžarskem. V zadnjem četrtletju pa se je bruto domači proizvod zmanjšal tudi v Avstriji, na Češkem, v Franciji, Belgiji, Litvi in Sloveniji. Rusija je v letu 2008 beležila 5,6 odstotno gospodarsko rast, ki pa je najmanjša po letu 2002. Po prvih podatkih je gospodarska rast v ZDA znašala 1, 1 odstotka, na Japonskem pa je bila negativna in je znašala - 0,6 odstotka. Med gospodarstvi, ki so jih razmere na finančnih trgih najmanj zaznamovale, izstopata Romunija s 7,1 odstotno letno rastjo BDP in Bolgarija s 6,0 odstotno rastjo. Ugodno napoved ima Makedonija, ki je v tretjem četrtletju lani beležila 5,5 odstotno rast BDP glede na enako obdobje 2007 (ocena za leto 2008 5,1 odstotka). Rast bruto domačega proizvoda je posledica rasti v sektorjih rudarstvo, predelovalne dejavnosti ter elektrika, plin in voda (10,6 odstotka) in trgovina (8,9 odstotka). Glede na enako obdobje v letu 2007 se je v 2008 povečala tudi zasebna poraba (8,6 odstotna rast). Po podatkih Narodne banke Srbije je bila njihova rast BDP v tretjem četrtletju 2008 v primerjavi z enakim obdobjem v 2007 4,9 odstotna. Gospodarstvo Srbije je zaznamovalo zmanjšanje industrijske proizvodnje, izvoza in uvoza. Hrvaško gospodarstvo se je v drugi polovici leta 2008 znatno oslabilo, v tretjem četrtletju je bila rast BDP v primerjavi z enakim obdobjem 2007 sicer 1,6 odstotna, vendar je bila glede na drugo četrtletje negativna (0,5 odstotka). Pričakuje se, da se bodo ta gibanja odrazila tudi v podatkih za zadnje četrtletje 2008 in se prenesla v leto 2009. Najnovejše gospodarske napovedi Evropske komisije predvidevajo nadaljnjo zmanjševanje rasti BDP v 2009 za skoraj 2 odstotni točki. Ponoven dvig gospodarske rasti se predvideva šele v letu 2010, za približno pol odstotne točke. Zaradi upočasnitve rasti gospodarstva se v letu 2009 pričakuje povečevanje brezposelnosti. Prav tako Evropska komisija opozarja na povečevanje proračunskih primanjkljajev; v letu 2009 naj bi po napovedih več članic preseglo omejitev 3 odstotka BDP, ki jo je določila Evropska unija. Napoved za leto 2010 kaže nadaljevanje teh trendov. Slovensko gospodarstvo v letu 2008 Slovenija je v letu 2008 dosegla 3,5 odstotno gospodarsko rast. Bruto domači proizvod v zadnem četrtletju 2008 se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2007 realno zmanjšal za 0,8 odstotka, v primerjavi s tretjim četrtletjem 2008 pa za 4,1 odstotka. To je bilo prvo zmanjšanje obsega bruto družbenega proizvoda po drugem četrtletju 1993. Vrednost bruto družbenega proizvoda, preračunana po tekočih cenah je v letu 2008 znašala 37,1 milijarde EUR (18.196 EUR na prebivalca). Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se je povišal na 2.180 milijona EUR oziroma 5,8 odstotka ocenjenega bruto domačega proizvoda. To je 725 milijonov EUR več kot leto prej. V prvi polovici leta sta bila pomembna dejavnika povečevanja primanjkljaja naraščajoče cene energentov in surovin in razmeroma močno domače povpraševanje. Ob umirjanju gospodarske rasti v drugi polovici leta pa se je primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih leta 2008, ob močnih padcih blagovnega izvoza in uvoza, celo nekoliko znižal. Rast blagovne menjave je po močnem zmanjšanju novembra in decembra v letu 2008 dosegla najnižjo raven po letu 2003. V decembru 2008 je Slovenija izvozila kar za 15,0 odstotka blaga manj kot decembra 2007, pri čemer je opazno zmanjšanje povpraševanja članic Evropske unije. Uvoz je bil v decembru 2008 za 12,6 odstotka manjši kot leto poprej. Na saldo tekočega računa je tako kot v letu 2007 tudi v 2008 pozitivno vplival presežek na storitveni podbilanci v višini 1.703 milijonov EUR. Podbilance blaga, dohodkov in transferov pa so izkazovale primanjkljaj: blagovna v višini 2.662 milijonov EUR, dohodkovna v višini 1.008 milijonov EUR in transferna v višini 212 milijonov EUR. _ 15 Letno poročilo SID banka - 2008 V dvanajstih mesecih 2008 se je primanjkljaj z državami EU (EU27) v primerjavi z enakim obdobjem 2007 povečal za 960,8 milijona EUR in je znašal 4.230 milijonov EUR. Presežek z EFTO se je zmanjšal za 8,7 milijona EUR. Presežek z državami nekdanje SZ se je povečal za 198,5 milijona EUR na 698,3 milijona EUR, presežek z državami nekdanje Jugoslavije pa se je povečal za 303,9 milijona EUR na 1.797,2 milijona EUR. Primanjkljaj z ostalim svetom se je povečal za 640,2 milijona EUR na 1.483,4 milijona EUR. Glede na dvanajst mesecev 2007 se je v dvanajstih mesecih 2008 povečal primanjkljaj v menjavi z Avstrijo (za 91,9 milijona EUR), Italijo (za 419,2 milijona EUR) in Nemčijo (za 47,7 milijona EUR). V menjavi s Hrvaško se je presežek povečal (za 141,0 milijona EUR), v menjavi s Francijo pa se je presežek zmanjšal (za 11,4 milijona EUR). V dvanajstih mesecih leta 2008 je presežek menjave storitev dosegel 1.781,6 milijona EUR, kar je za 588,4 milijona EUR več kot v enakem obdobju leta 2007. Med storitvami so na izvozni strani najpomembnejša potovanja, ki so v dvanajstih mesecih 2008 predstavljala 40,1 odstotka celotnega izvoza storitev. Sledijo transportne storitve (27,7 odstotka) in ostale poslovne storitve (16,9 odstotka). Na uvozni strani so v proučevanem obdobju najpomembnejše ostale poslovne storitve (24,4 odstotka), sledijo potovanja (25,5 odstotka) in transporte storitve (24,9 odstotka). Podobna struktura izvoza in uvoza storitev je bila prisotna tudi v preteklih letih, le da se delež ostalih poslovnih storitev povečuje in delež potovanj zmanjšuje. V letu 2008 je znašal neto pritok kapitala brez mednarodnih denarnih rezerv 2.284,3 milijona EUR. V enakem obdobju leta 2007 je bil dosežen neto pritok v višini 1.625,0 milijona EUR. Največji neto pritok v letu 2008 so predstavljala posojila v višini 1.308,7 milijona EUR, sledijo jim portfolio naložbe s 606,4 milijona EUR, neposredne naložbe z 255,9 milijona EUR ter gotovina in vloge z 151,7 milijona EUR neto pritokov. Edini vir neto odtoka v letu 2008 (brez rezerv) so predstavljali komercialni krediti (44,8 milijona EUR). Stopnja registrirane brezposelnosti se je zmanjševala do tretjega četrtletja 2008, ko je dosegla najnižjo vrednost po letu 1993 (6,4 odstotka). Razmere na trgu dela so se v zadnjem četrtletju leta 2008 postopoma slabšale, januarja 2009 pa je število brezposelnih že preseglo število iz januarja 2008. Decembra 2008 je bilo v Sloveniji 946,5 tisoč zaposlenih, kar je za 1,5 odstotka več kot decembra 2007. Stopnja registrirane brezposelnosti je decembra 2008 znašala 7,0 odstotka. Število delovno aktivnih se je decembra zmanjšalo bolj, kot je sezonsko običajno. Najbolj se je zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Medletna rast bruto plače se je v zadnjem četrtletju minulega leta zaradi umirjanja v zasebnem sektorju zelo upočasnila. V zasebnem sektorju se je rast plač glede na predhodno četrtletje skoraj prepolovila, v javnem sektorju pa se je zaradi procesa odprave plačnih nesorazmerij krepitev rasti plač nadaljevala. Rast skupne bruto plače v letu 2008 (8,3 odstotka) pa je bila, kljub umiritvi ob koncu leta, precej višja kot leta 2007 (5,9 odstotka). Posledice finančne krize se v slovenskem bančnem sektorju zaradi nizke izpostavljenosti do vrednostnih papirjev, ki so bili povod za finančno krizo, kažejo predvsem posredno. Po razširitvi krize septembra 2008 je prišlo do občutnega zaostrovanja razmer na medbančnih trgih, ki so bili najpomembnejši vir financiranja kreditne dejavnosti slovenskih bank. Poslabšali so se predvsem pogoji za pridobivanje posojil, saj so porasle obrestne mere (referenčne obrestne mere in pribitki), zaradi velike negotovosti pa je prišlo tudi do občutnega krajšanja ročnosti posojil. Kreditna aktivnost slovenskih bank se je tako v letu 2008 pričela postopoma umirjati, ob koncu leta pa se je skoraj ustavila. Potem, ko se je kreditna aktivnost domačih bank v prvih desetih mesecih postopoma umirjala, se je novembra zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih bančnih trgih skoraj v celoti ustavila in je bila na najnižji ravni po marcu leta 2005. Kreditna aktivnost domačih bank se je decembra sicer nekoliko okrepila, a je bila glede na prvih deset mesecev leta 2008 še vedno na izredno nizki ravni (mesečni neto tok posojil je znašal 63,5 milijona EUR). Medletna stopnja rasti je, kljub relativno nizki kreditni aktivnosti decembra 2007, tako ob koncu leta upadla že za 0,8 odstotne točke, na 18,1 odstotka, in je bila tako za 14,2 odstotni točki nižja kot konec leta 2007. Donosnost na kapital bank se je v letu 2008 zmanjšala na 9,0 odstotka. Znižale so se tudi marža finančnega posredništva, ki je v 2008 znašala blizu 3,2 odstotka, neobrestna marža na malo manj kot odstotek in obrestna marža na približno 2,2 odstotka. Dobiček bank v letu 2008 je po nerevidiranih podatkih za dobro tretjino zaostajal za tistim v 2007. Po nerevidranih podatkih je enajst bank doseglo slabši poslovni rezultat kot v letu 2007. Kljub poslabšanim razmeram v letu 2008 nobena banka ni poslovala z izgubo. Zaradi zniževanja ključne obrestne mere ECB se je zniževal tudi EURIBOR. Po zadnjih razpoložljivih podatkih se zato nižajo tudi obrestne mere za posojila podjetjem. Obrestne mere za kratkoročna posojila so se dvignile s 5,83 odstotka v decembru 2007 na 6,17 odstotka decembra 2008. Pri dolgoročnih posojilih podjetjem pa so se obrestne mere znižale in sicer v skupini posojil od enega do pet let s 5,79 na 5,76 odstotka, v skupini posojil nad pet let pa še bolj opazno, s 5,63 na 5,21 odstotka. Obrestne mere za vloge podjetij čez noč so se decembra 2008 v primerjavi z decembrom 2007 dvignile za 0,09 odstotne točke. Bolj opazen je bil dvig obrestnih mer pri vlogah podjetij z vezavo daljšo od dveh let in sicer s 4,57 na 4,74 odstotka. Obrestne mere za vezane vloge do 2 let so se rahlo znižale, z 4,50 odstotka decembra 2007 na 4,46 odstotka v decembru 2008. _ 16 Letno poročilo SID banka - 2008 Medletna dinamika kreditiranja nebančnega sektorja se je decembra 2008 znižala pod 18 odstotkov. Neto povečanje posojil nebančnemu sektorju je znašalo 28 milijonov EUR. Pozitivno je bilo le pri nefinančnih družbah in gospodinjstvih, medtem ko so se drugi deli nebančnega sektorja decembra lani pri bankah razdolžili. K povečanju posojil gospodinjstvom v letu 2008 so prispevala stanovanjska posojila, medtem ko so se potrošniška in druga posojila gospodinjstvom nominalno zmanjšala. Medletna rast stanovanjskih posojil je bila decembra 2008 27,3 odstotna, kar je 9 odstotnih točk manj kot decembra 2007. Rast potrošniških posojil je bila 5 odstotna, kar je 15 odstotnih točk manj kot leta 2007. V letu 2008 je bilo opazno povečanje zadolževanja bank pri Evrosistemu. Konec leta 2008 so obveznosti bank dosegle 1,2 milijarde EUR, kar predstavlja 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Potem ko je v letu 2007 vrednost osrednjega borznega indeksa na Ljubljanski borzi porasla za skoraj štiri petine, je leta 2008 upadla za več kot dve tretjini in se znižala na raven izpred več kot petih let. Samo v zadnjem četrtletju je njegova vrednost padla za več kot 40 odstotkov, kar je primerljivo z letnimi upadi na razvitih mednarodnih kapitalskih trgih. Glavni razlog za tako negativna gibanja je bilo hitro širjenje finančne krize tudi v realno gospodarstvo, k še občutnejšemu upadu pa je prispevala tudi visoka rast v preteklih letih. Ključni dejavniki zniževanja inflacije so isti kot v obdobju njenega zviševanja. Leta 2007 in v prvi polovici leta 2008 smo v Sloveniji, predvsem zaradi naraščajočih cen surovin (nafte) in hrane na svetovnih trgih, ki so se v razmerah močne konjunkture v večji meri kot v ostalih članicah evroobmočja odrazile na rasti cen v Sloveniji, beležili močan pospešek inflacije. V zadnjih mesecih, ko smo bili priča hitremu zniževanju cen nafte (s približno 150 USD/sod julija 2008 na 50 USD/sod decembra 2008) in umirjanju cen hrane ter umirjanju gospodarske rasti in še bolj pričakovanj za naslednje mesece, pa se relativno hitro umirja tudi inflacija. Povprečna letna inflacija v 2008 tako znaša 5,7 odstotka, ob koncu leta pa se je ustavila na 2,1 odstotka. Vplivi na poslovanje SID banke v letu 2008 • na področju financiranja mednarodnih gospodarskih poslov Finančna kriza, ki se je začela že 2007 in se izrazito poglobila v zadnjem četrtletju 2008, je vplivala na dinamiko in strukturo kreditiranja mednarodnih gospodarskih poslov. Proti koncu prvega polletja se je pričela odražati na zadržanosti poslovnih bank pri dolgoročni kreditni podpori mednarodnih gospodarskih poslov gospodarstva, ki je bil v tem obdobju izrazito aktiven na področju trgov bivše Jugoslavije in trgih zunaj OECD. SID banka je povečano povpraševanje po dolgoročnih virih za te namene konec polletja v večji meri zagotovila preko poslovnih bank ali s sofinanciranjem večjih izvoznih in investicijskih transakcij. S poglabljanjem finančne krize v drugem polletju oziroma zadnjem četrtletju 2008 je postalo očitno, da poslovne banke ob nedelujočem mednarodnem trgu posojil ne bodo zmogle v zadovoljivi meri zagotavljati potrebnih sredstev za delovanje gospodarstva na področju mednarodnih gospodarskih poslov, podjetništva, okoljskih naložb in obnovljivih virov energije, regionalnega razvoja ter področju raziskav, razvoja in inovacij, zato je SID banka od srede novembra pa do konca leta 2008 zagotovila skoraj 500 miljonov EUR namenskih sredstev za financiranje podpore rednega poslovanja in investicij omenjenih področij preko poslovnih bank. Pri tem je banka izvajala ustrezen sistem nadzora porabe teh sredstev v skladu s pogodbeno določeno dinamiko in kriteriji ter poglobila monitoring tako finančnih institucij kot drugih gospodarskih družb. Spremenjena gospodarska klima in razmere na finančnih trgih so vplivale tudi na skrajševanje ročnosti plasiranih sredstev, ki se odraža predvsem v zadnjem četrtletju v plasmajih banke s povprečno dobo treh let. Selitev finančne krize v realni sektor je povzročila intenzivnejše spremljanje tveganj in ocene tveganj poslovanja gospodarskih družb ter vrednotenje le teh v stroških financiranja, ki je ob omejenih virih prispevalo k dvigovanju obrestnih marž nad referenčnimi obrestnimi merami. • na področju zakladništva Zakladništvo je veliko večino svojih transakcij opravilo v domači valuti, dobre tri odstotke transakcij je bilo opravljeno z ameriškim dolarjem, z drugimi valutami pa ni bilo transakcij. Na področju vrednostnih papirjev je zakladništvo investiralo tako v tiste s fiksnim kot tudi v tiste z variabilnim donosom. Zaradi minimalno odprte devizne pozicije SID banke gibanja na valutnih trgih na banko niso imela pomembnejših vplivov. SID banka je imela večino bilance denominirane v domači valuti. Spremembam evrskih obrestnih mer SID banka zaradi strukture bilance stanja ni bila pomembneje izpostavljena. Večji delež aktive in pasive predstavljajo naložbe oziroma obveznosti z variabilno obrestno mero (vezane na EURIBOR). Za strmo padanje cen vrednostnih papirjev kot tudi za stalno zniževanje ključnih obrestnih mer centralnih bank po vsem svetu je bila v letu 2008 glavni vzrok finančna kriza, ki se je preko investicijskih in komercialnih bank, skladov, zavarovalnic in drugih investitorjev v vrednostne papirje razširila po celem svetu ter prerasla v globalno finančno krizo. Kriza se je po stečaju investicijske banke Lehman Brothers v mesecu septembru 2008 le še _ 17 Letno poročilo SID banka - 2008 zaostrila in poglobila. Na finančnih trgih smo bili priča popolnemu nezaupanju med finančnimi subjekti, kar je privedlo do popolne ohromitve tako denarnega trga (money market) kot tudi trga sindiciranih posojil. Posledično so se pojavile precejšnje likvidnostne težave v bančnem sektorju po vsem svetu in velike poslovne banke so pričele zaprošati svoje lastnike in države za različne oblike pomoči (poroštva, dokapitalizacije, podržavljanje itd.). Proti koncu leta 2008 so bile podržavljene tudi vse tri največje islandske banke, ki so kasneje kljub temu objavile stečaj. To je še dodatno zaostrilo razmere na mednarodnih finančnih trgih. Razvite zahodne države so konec leta 2008 ena za drugo začele objavljati podatke, da je njihovo gospodarstvo tudi uradno stopilo v recesijo. • na področju zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki SID banka je tudi v letu 2008 povečala obseg svojega poslovanja v imenu in za račun Republike Slovenije na področju zavarovanja investicij in srednjeročnih izvoznih kreditov, pri čemer je podprla izvoz in investiranje predvsem v Rusijo, države bivše Jugoslavije in Iran. Rusija še naprej nosi primat na področju zavarovanja srednjeročnih izvoznih kreditov, kljub temu, da se je v preteklem letu tako kot vse ostale države soočala s posledicami globalne krize. Vendar je ruska vlada s hitrim reagiranjem na težave na finančnem trgu s številnimi ukrepi za povečanje likvidnosti in ohranjanje zaupanja v bančni sistem, ki jih je IMF označil za pravočasne in ustrezne, uspela do konca leta zadržati večje negativne učinke na gospodarstvo. Do konca leta je kljub težavam na domačih in tujih finančnih trgih ostalo tako domače povpraševanje kot gospodarska rast relativno visoka, vendar se je slednja začela upočasnjevati. Zavarovane izvozne transakcije se nanašajo predvsem na gradbeni sektor in izvoz tehnološke opreme. Interventna skupina SID banke je redno spremljala situacijo v ciljnih državah slovenskih izvoznikov in investitorjev, med katerimi je tudi Iran oziroma ocena deželnega tveganja Irana v zvezi s plemenitenjem urana in posledično odnosom mednarodne skupnosti do njega. Iz tega razloga se je sestala dvakrat in proučila vse tekoče ukrepe proti Iranu. Pri tem je bilo ugotovljeno, da mednarodna skupnost in v tem okviru še posebej EU v letu 2008 ni zaostrila odnosov s to državo, je pa bila s strani Sveta EU naložena vsaki članici posebej obveznost večje pozornosti pri poslovanju finančnih ustanov z Iranom ter večje previdnosti pri sprejemanju novih zavez, vključno izvoznih kreditov. V skladu z navedenim je osnovna politika SID banke ostala nespremenjena, razen v delu, ki se nanaša na posamezne banke. Med izvozniki ni bilo zaznati večjega interesa za zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov na področje držav bivše Jugoslavije, kljub naraščajočemu obsegu blagovne menjave, ki pa se nanaša v glavnem na izvoz blaga s kratkoročnimi plačili, kar je predvsem predmet obravnave zavarovanja hčerinske družbe PKZ (marketabilna zavarovanja). V nasprotju z nizkim interesom na področju zavarovanja srednjeročnih izvoznih kreditov na to območje pa beleži zavarovanje investicij znatno večji interes. Temu je gotovo v veliki meri botrovalo tudi dokaj negotovo politično okolje, povezano z dogajanji glede osamosvojitve Kosova in stališči Srbije do tega vprašanja, spori glede mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, dolgoletni spori med Makedonci in Albanci, katerim so se pridružili še nesoglasja med albanskimi strankami in dvema najpomembnejšima makedonskima strankama ter nezmožnost bosanskih politikov za dosego soglasja brez mednarodnega posredovanja. Vse navedeno je povzročilo, da se koncentracija izpostavljenosti na področju zavarovanja investicij na področju Balkana povečuje, pri čemer je bilo največ investicij zavarovanih v Srbiji in v Bosni in Hercegovini. Vplivi na poslovanje ostalih družb v Skupini SID banka v letu 2008 • PKZ Zaradi značilnosti kreditnih zavarovanj narodno gospodarska gibanja v Sloveniji in državah, na katerih trge prodajajo zavarovanci PKZ, pomembno vplivajo na poslovanje PKZ. Najpomembnejši pokazatelji so gospodarska rast, stopnja inflacije, izvoz in uvoz proizvodov in storitev. Le-ti pomembno vplivajo na obseg poslov, ki jih je možno zavarovati in s tem tudi na poslovanje PKZ, hkrati pa gospodarska situacija vpliva tudi na škodni rezultat, ki ga dosega PKZ. Na splošno je poslabšanje gospodarskih razmer v letu 2008 vlivalo na zmanjšanje obsega naročil, povečanje števila insolvenčnih postopkov in podaljševanje zamud plačil, kar se je odrazilo na ničelni stopnji rasti premije in poslabšanju škodnega rezultata. PKZ sicer zavaruje rizike v številnih državah. Za poslovanje PKZ pa je najpomembnejša gospodarska situacija v državah, ki predstavljajo po premiji, zavarovanem prometu oz. izpostavljenosti največji delež v portfelju PKZ. To so (po vrstnem redu glede na navedene kriterije) poleg Slovenije, ki je na prvem mestu: Nemčija, Italija, Hrvaška, Rusija, Avstrija, Francija in Poljska. V Sloveniji so vse močnejša pričakovanja stečajev in nelikvidnosti v letu 2008 glede na leto 2007 prispevala k povečanju povpraševanja po zavarovanju. Vendar se je v zadnjem četrtletju leta 2008 vpliv ohlajanja gospodarske rasti v Evropi odrazil tudi na slovenskem gospodarstvu in posledično na PKZ. Drastično zmanjšanje obsega izvoznih naročil je po eni strani vplivalo na manjši obseg zavarovanega prometa od predvidenega, po drugi strani pa, zaradi poslabšanja likvidnosti podjetij, na povečano verjetnost nastanka škodnih primerov. Letno poročilo SID banka - 2008 18 • Skupina PRO KOLEKT Prva polovica leta 2008 je prepoznavna po intenzivni gospodarski rasti, pospešeni internacionalizaciji, iskanju novih trgov in novih investicijah. Posledično je v tem obdobju Skupina PRO KOLEKT realizirala načrtovano rast dobljenih primerov. Likvidnost gospodarstva je bila v tem obdobju solidna, zato je bilo število uspešno zaključenih primerov relativno dobro. Proti koncu leta 2008 so se začeli kazati prvi znaki finančne krize, ki se odražajo v slabši likvidnosti gospodarskih družb. Zamude s plačili materiala in storitev so se povečale, posledično se je povečalo število primerov za izterjavo. Največje težave z likvidnostjo imajo narodna gospodarstva Jugovzhodne Evrope, kjer delujejo pomembni uvozniki slovenskega blaga in storitev in od koder prihaja največ partnerjev slovenskih podjetij. Proti koncu leta 2008 beleži Skupina PRO KOLEKT največjo rast novih primerov izterjevanja, ki se nadaljuje tudi v 2009. Uspešno reševanje primerov je zaradi splošne nelikvidnosti bistveno zahtevnejše in terja od zaposlenih veliko znanja, iznajdljivosti in kreativnosti. • Skupina PRVI FAKTOR Razmere v slovenskem gospodarskem okolju so bile kljub začetku finančne krize v zadnjem četrtletju dovolj dobre, da so omogočile Prvemu faktorju rast tudi v letu 2008. Za uspešno delovanja Skupine PRVI FAKTOR so posebnega pomena tudi razmere na trgih, kjer ima Prvi faktor, Ljubljana svoja hčerinska podjetja. Razmere na Hrvaškem in v Srbiji so bile kljub konkurenci, ki se je z ustanovitvijo novih faktorinških družb povečala, ugodne, saj je trg še vedno željan tovrstnih storitev, v Bosni in Hercegovini pa je Prvi faktor še vedno edina družba, ki ponuja storitev faktoringa. Letno poročilo SID banka - 2008 19 5. Strategija razvoja SID banke Vloga in položaj SID banke sta opredeljena v Akcijski strategiji SID banke, d.d., Ljubljana za obdobje 2009 do 2013. Poslanstvo Poslanstvo SID banke je razvijanje, opravljanje in spodbujanje inovativnih, finančnemu trgu dopolnilnih ter dolgoročnih finančnih storitev za trajnostni razvoj Slovenije. Vizija SID banka bo do leta 2013 s predanostjo svojemu poslanstvu, pridobivanjem novih znanj in veščin ter razvojem optimalnih rešitev, prilagojenih potrebam slovenskih podjetij in bank, postala osrednja slovenska spodbujevalno-razvojna finančna institucija, ki bo s celostno ponudbo finančnemu trgu dopolnilnih storitev ter povezovalno vlogo na področju slovenskega razvojnega financiranja pomemben dejavnik rasti slovenskega gospodarstva. Z razvojno-spodbujevalnimi instrumenti bomo do leta 2013 podvojili bilančno vsoto, pri tem pa ohranili finančno trdnost. S spremljanjem podjetij skozi vse faze poslovanja, podpiranjem razvojnih projektov, zagotavljanjem varnosti pri internacionalizaciji poslovanja in nudenjem sodobnih finančnih storitev na enem mestu bo SID banka spodbujala izkoriščanje priložnosti slovenskega gospodarstva v mednarodnem gospodarskem in razvojnem sodelovanju. To bo doseženo predvsem z inštrumenti dolgoročnega financiranja in zavarovanja. Pregledno, učinkovito, in družbeno odgovorno poslovanje s posluhom za potrebe zaposlenih in strank, še posebej malih in srednjih podjetij, izvajano na visoki tehnološki ravni in visokih kakovostnih standardih, ter uresničevanje strategije razvoja Slovenije bodo temelj, na katerem bo SID banka zasledovala cilj - biti učinkovit in cenjen partner za razvoj. Strategija Ključna strateška usmeritev je nadaljevanje transformacije iz institucije za spodbujanje mednarodnih gospodarskih poslov (tipična izvozno-kreditna agencija) v institucijo, kjer je koncentrirana večina javno-finančnih spodbujevalnih nalog na celovitem področju trajnostnega razvoja Republike Slovenije. V postopku identifikacije finančnih vrzeli, kjer bi bila dodana vrednost tako oblikovane institucije največja (študija možnosti razširitve dejavnosti), so bila opredeljena naslednja ključna področja poslovanja v prihodnje: • mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje • gospodarske spodbude s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, podjetništvu in tveganemu kapitalu • raziskave in razvoj • izobraževanje • zaposlovanje • varovanje okolja in energetska učinkovitost • regionalni razvoj • stanovanjsko področje • gospodarska in javna infrastruktura • mednarodno razvojno sodelovanje. Na tej osnovi so bili oblikovani dolgoročni cilji poslovne politike SID banke v obdobju do vključno 2013, tako s finančnega kot tudi tržnega in notranjega vidika ter vidika učenja in razvoja. SID banka je za dosego teh ciljev v letu 2009 pripravila Letni operativni načrt za banko kot celoto in po posameznih organizacijskih enotah, finančne načrte pa so pripravile tudi druge družbe v Skupini SID banka. Gre za kompleksen set vseh konkretnih operativnih nalog in projektov, ki jih je potrebno uresničiti za v strategiji opredeljene cilje. Vzpostavitev inštrumentov razvojnega bančništva bo v naslednjem strateškem obdobju odigrala ključno vlogo z vidika izvajanja temeljnih poslovnih dejavnosti banke. Aktivnosti v 2009 bodo zaradi tega intenzivne in usmerjene v čim hitrejše ter čim učinkovitejše apliciranje zahtev, ki izvirajo iz vsebine ZSIRB, v prakso. Na obstoječih finančnih instrumentih oz. področjih delovanja bo SID banka sicer zasledovala cilj povečanja diverzifikacije portfelja, predvsem v nebančnem sektorju, vendar se bo zaradi finančne krize in potrebnega načina delovanja SID banke trend zmanjševanja deleža bank iz razumljivih razlogov začasno obrnil. Na področju mednarodnih gospodarskih poslov bo SID banka v sodelovanju s pristojnimi državnimi inštitucijami promovirala prehod na nekatere nove trge. Na področju razvojnega bančništva bo SID banka s svojimi obstoječimi instrumenti po potrebi sodelovalo tudi pri financiranju večjih projektov nacionalnega pomena. Letno poročilo SID banka - 2008 20 SID banka bo v letu 2009 začela razvijati nove produkte oziroma instrumente na nekaterih prioritetnih področjih razvojnega bančništva oziroma trajnostnega razvoja v skladu z ZSIRB, obenem pa bo tukaj tudi odzivno nastopalo z že obstoječimi finančnimi instrumenti. Intenzivne aktivnosti načrtuje v letu 2009 tudi pri posredovanju strukturnih in kohezijskih sredstev EU. Pomembno bo tudi razvijanje stikov in sodelovanja z mednarodnimi institucijami, še posebej na področju razvojnega bančništva, tako v obliki poslovnega sodelovanja kot prenosa znanja in izkušenj. Pri tem so mišljene predvsem razvojne banke in druge inštitucije Evropske unije, sorodne nacionalne razvojne banke ter različna mednarodna strokovna združenja. Angažiranje SID banke v zvezi z državnimi proti-kriznimi ukrepi bo odvisno od vrste izbranih ukrepov. Neodvisno od tega bo v okviru rednega poslovanja oz. širitve na področju razvojnega bančništva delovala proticiklično na gospodarstvo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Na področju zavarovanja izvoznih kreditov in investicij v imenu in za račun države SID banka v letu 2009 načrtuje povečanje števila koristnikov zavarovalnih produktov, povečanje obsega zavarovanih poslov in zavarovalne premije ter dodatno povečanje pokritost slovenskega izvoza na trgu JVE. SID banka bo na tem področju posebno pozornost namenila tudi nadaljnjemu zmanjševanju pogojnosti zavarovalnih polic oz. izboljševanju kvalitete zavarovalnega kritja, spremljavi mednarodnih trendov na področju prvovrstnosti zavarovalnih instrumentov ter na področju uradno podprtih izvoznih kreditov na splošno in skrbi za implementacijo relevantnih vsebin v interna pravila in politike, Poleg izvajanja nekaterih ukrepov za stabilizacijo finančnega sistema po pooblastilu države bo SID banka z vidika proticikličnega delovanja v okoliščinah gospodarske krize vodilo aktivno politiko zavarovanja na obstoječih ključnih trgih (SND, JVE). SID banka bo nadaljevala s trenutno prakso transparentnosti poslovanja in razkritij na področju zavarovalnih poslov, vključno z delom Komisije za pospeševanje mednarodne menjave, ki bo še naprej igrala ključno vlogo na tem področju. Prav tako bo nadaljevala z razvijanjem partnerskih odnosov (bilateralno in v okviru stanovskih združenj) s tujimi izvozno-kreditnimi agencijami, aktivnim sodelovanjem v okviru Bernske unije ter se odzivala na pobude za usklajeno podporo skupnih projektov na tretjih trgih. Bistveno širjenje dejavnosti banke tako z vidika samega obsega poslov kot novih dejavnosti, ki jih je prevzela SID banka z ZSIRB, bo zahtevalo nadaljnje povečevanje števila zaposlenih v banki, identificiranje in zagotovitev ključnih strokovnjakov z izkušnjami na konkretnem strokovnem področju, pridobivanje ustreznih in perspektivnih kadrov in razvoj »lastnega« kadra. Nadgradnje so z vrsto konkretnih nalog predvidene tudi na področju organizacijske strukture, kulture in komuniciranja. Pospešen bo tudi razvoj IT podpore, v skladu z leta 2008 sprejeto strategijo razvoja informacijskega sistema. Nadaljevala se bo tudi nadgradnja sistema obvladovanja kreditnega, obrestnega, likvidnostnega in operativnega tveganja v banki, optimizacija poslovnih procesov in organizacijske strukture, okrepitev izvajanja strateško-poslovnega cikla ter vzgajanje participativne organizacije. SID banka bo tudi postopno uvajala krovno politiko korporacijskega upravljanja ter načela trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti kot ene izmed ključnih vrednot v organizacijski kulturi SID banke. Vrednote Vrednote, kot temeljna načela delovanja SID banke, ki zaposlene vodijo pri vsakdanjem delu, pri medsebojnih stikih ter v stikih s strankami in drugimi interesnimi skupinami, so predvsem: • prepoznavanje in zadovoljevanje potreb strank in okolja • odgovornost • odprtost in ustvarjalnost • pripadnost in zavzetost • strokovnost in timsko delo • zaupanje in preglednost ter • sodelovanje in trajnostni razvoj. Letno poročilo SID banka - 2008 21 6. Poslovanje Skupine SID banke v letu 2008 6.1. Finančni pregled poslovanja SID banke in Skupine SID banka V letu 2008 se je nadaljevala rast obsega poslovanja na vseh glavnih področjih delovanja SID banke in Skupine SID banka. Na poslovanje in tudi rezultate poslovanja pa sta predvsem v drugi polovici leta vplivali finančna in gospodarska kriza. SID banka je v zadnjem četrtletju z vključevanjem v protikrizne ukrepe še povečala obseg kreditiranja, tako da je njena bilančna vsota konec leta presegla dve milijardi EUR in tako močno presegla planirano stanje. Prav tako so zaradi spremenjenih okoliščin poslovanja, večje rasti in posledic krize drugačni od planiranih tudi rezultati v izkazu poslovnega izida SID banke. V nadaljevanju sta prikazana povzetek bilance stanja in povzetek izkaza poslovnega izida 2008 SID banke in Skupine SID banka. V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banke sta vključeni zavarovalnica PKZ po metodi popolne konsolidacije in Skupina PRVI FAKTOR po metodi sorazmerne konsolidacije. Skupina PRO KOLEKT zaradi nepomembnega vpliva na finančni položaj in poslovni izid Skupine SID banka ni vključena v konsolidacijo. • Povzetek bilance stanja 31.12.2008 SID banka Skupina SID banka zneski v struktura Indeks zneski v struktura Indeks tisoč EUR v % 08/07 tisoč EUR v % 08/07 Vloge 37.592 1,8 63,6 37.592 1,6 67,7 Krediti 1.633.867 78,3 152,8 1.792.105 77,9 147,9 Dolžniški vrednostni papirji 250.213 12,0 2.824,4 250.213 10,9 3.168,1 Rezervacije 2.289 0,1 259,2 35.265 1,5 130,8 - v tem obveznosti iz zavarovalnih 32.815 1,4 137,9 pogodb Druge obveznosti 2.999 0,1 93,4 6.551 0,3 87,1 Kapital 160.757 7,7 149,5 179.928 7,8 141,0 Skupaj pasiva 2.087.717 100,0 167,2 2.301.654 100,0 160,2 Varnostne rezerve 113.186 105,5 113.186 105,5 PIO 6.709 124,4 6.709 124,4 Po stanju na dan 31.12.2008 je znašala bilančna vsota SID banke 2,1 milijarde EUR in je bila za 67,2 odstotka višja kot po stanju 31.12.2007. Varnostne rezerve za zavarovanja v imenu in za račun države skupaj z obveznostmi iz tega naslova so se v letu 2008 povečale za 5,5 odstotka in so znašale 113,2 milijona EUR. Glede na prevladujoči vpliv SID banke v Skupini SID banka in specifičnost Skupine ter ob upoštevanju medsebojnih odnosov v Skupini je bila bilančna vsota Skupine SID banka le za 10,2 odstotka višja od bilančne vsote SID banke in je konec leta 2008 znašala 2,3 milijarde EUR. Tudi struktura aktive in pasive v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine SID banke je zato zelo podobna strukturi bilance stanja SID banke. V SID banki so se krediti bank ob nadaljevanju zadolževanja z garancijo Republike Slovenije povečali za 52,8 odstotka in so znašali konec leta 1,6 milijarde EUR. Konec leta izdana obveznica v višini 250,0 milijona EUR predstavlja 12,0 odstotkov pasive. Izrazito, skoraj 50 odstotno, povečanje kapitala banke je rezultat dokapitalizacije v septembru 2008 in ustvarjenega čistega dobička leta 2008. SID banka_Skupina SID banka zneski v Struktura Indeks zneski v struktura Indeks tisoč EUR v % 08/07 tisoč EUR v % 08/07 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 61.332 2,9 150,6 79.449 3,5 126,0 Krediti bankam 1.512.381 72,4 165,2 1.537.955 66,8 166,6 Krediti nebančnemu sektorju 500.183 24,0 180,7 653.075 28,4 154,4 Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva 5.317 0,3 93,4 6.536 0,3 96,0 Dolgoročne naložbe v kapital družb v Skupini SID banka 7.712 0,4 100,0 419 0,0 100,0 Druga sredstva 792 0,0 37,9 24.221 1,1 116,7 - v tem Sredstva pozavarovateljev in terjatve iz zavarovalnih poslov 20.177 0,9 114,8 Skupaj aktiva 2.087.717 100,0 167,2 2.301.654 100,0 160,2 Naložbe varnostnih rezerv 113.186 105,5 113.186 105,5 Naložbe PIO 6.709 124,4 6.709 124,4 _ 22 Letno poročilo SID banka - 2008 Rast bilančne vsote SID banke je bila tako kot v preteklih letih tudi v letu 2008 rezultat intenzivne dejavnosti na področju kreditiranja mednarodnih gospodarskih poslov, v zadnjem četrtletju pa tudi vključevanja SID banke v aktivnosti proti kriznih ukrepov. Najbolj izrazito so se povečali krediti nebančnemu sektorju, za skoraj 81 odstotkov, in krediti bankam, za dobrih 65 odstotkov. Krediti bankam predstavljajo 72,4 odstotka vseh sredstev, je pa njihov delež v strukturi sredstev nekoliko nižji kot v preteklih letih, po stanju 31.12.2007 je znašal 73,3 odstotka. Struktura sredstev Skupine SID banke je podobna strukturi sredstev SID banke. • Povzetek izkaza poslovnega izida_ SID banka_Skupina SID banka zneski v Indeks zneski v Indeks tisoč EUR 08/07 tisoč EUR 08/07 Čiste obresti 14.308 163,8 19.809 152,1 Čisti neobrestni prihodki 5.428 141,6 8.853 134,1 Čisti prihodki iz zavarovalnih poslov - - 6.317 93,0 Operativni stroški (5.778) 99,6 (11.703) 108,5 Oslabitve in rezervacije (10.955) 409,1 (19.272) 261,1 - v tem sprememba obveznosti iz zavarovalnih pogodb - - (3.761) 134,2 Dobiček pred obdavčitvijo 3.003 73,4 4.005 48,5 Davek iz dohodka pravnih oseb (236) 49,7 (1.149) 75,9 Cisti dobiček 2.767 76,5 2.856 42,4 V poslovnem izidu SID banke so čiste obresti znašale 14,3 milijona EUR in so za 63,8 odstotka višje kot v letu 2007, kar je rezultat predvsem izrazitega povečanja obsega kreditiranja in rasti obrestnih marž. Čisti neobrestni prihodki SID banke so znašali 5,4 milijona EUR in so bili za 41,6 odstotka višji kot v letu 2007 predvsem kot rezultat višjih dividend in čistih opravnin. V okviru čistih neobrestnih prihodkov znašajo čiste opravnine iz poslov kreditiranja in izdaje garancij ter zakladniških poslov 0,74 milijona EUR in so bile za 59,6 odstotka višje kot v letu 2007. Prihodki iz dividend, ki sta jih izplačali hčerinski družbi PKZ in PRVI FAKTOR, Ljubljana, so znašali 2,3 milijona EUR, v letu 2007 so znašali 1,0 milijona EUR. Prihodki iz nadomestila, ki ga SID banka zaračunava državi skladno s Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov, so znašali tako kot v predhodnem letu 2,1 milijona EUR. V strukturi čistih prihodkov Skupine SID banke imajo največji delež čiste obresti, ki so znašale 19,8 milijona EUR in so se v primerjavi s predhodnim letom povečale za 52,1 odstotka. Njihov delež znaša 56,6 odstotka, je pa precej nižji od deleža čistih obresti v čistih prihodkih SID banke. Pomembno postavko v čistih prihodkih Skupine SID banka predstavljajo namreč tudi čisti prihodki iz zavarovalnih poslov, ki imajo 18,0 delež v čistih prihodkih. SID banka je v letu 2008 nadaljevanja z učinkovitim upravljanjem operativnih stroškov in jih zadržala na ravni preteklega leta. Operativni stroški SID banke so v letu 2008 znašali 5,8 milijona EUR in so bili za 0,4 odstotka nižji kot v letu 2007. Pomembno je predvsem znižanje stroškov storitev za 18,2 odstotka, kar je predvsem rezultat skrbnega upravljanja s temi stroški. Povečanje stroškov dela za 6,9 odstotka pa je posledica intenzivnega zaposlovanja v tem letu zaradi potreb širjenja dejavnosti SID banke - število zaposlenih se je povečalo z 69 na 76 (za 10,1 odstotek). V strukturi operativnih stroškov so predstavljali stroški dela 63,8 odstotka, stroški storitev 23,6 odstotka, amortizacija 10,7 odstotka in stroški materiala 2,0 odstotka. Delež operativnih stroškov v aktivi se je znižal z 0,62 odstotka v letu 2007 na 0,38 odstotka v letu 2008. Na uspešno upravljanje s stroški pa kaže tudi razmerje operativnih stroškov in čistih prihodkov, ki se je znižalo s 46,2 odstotka na 29,3 odstotka. Operativni stroški Skupine SID banka so v letu 2008 znašali 11,7 milijona EUR in so bili v primerjavi z letom 2007 višji za 8,5 odstotka. Stroški dela so bili ob povečanem številu zaposlenih višji za 21,5 odstotka, stroški materiala in storitev pa so bili nasprotno nižji za 22,6 odstotka. Delež operativnih stroškov v aktivi se je znižal z 0,91 odstotka v letu 2007 na 0,63 odstotka v letu 2008, razmerje operativnih stroškov in čistih prihodkov pa se je znižalo s 40,8 odstotka na 33,5 odstotka. V SID banki so čisti odhodki iz oblikovanja oslabitev in rezervacij znašali 11,0 milijona EUR (2007: 2,7 milijona EUR). Višji odhodki za oslabitve so predvsem rezultat rasti danih kreditov in sprememb v strukturi danih kreditov, zaradi posledic finančne krize pa so bile oblikovane tudi oslabitve nekaterih vrednostnih papirjev. Visoki, 19,3 milijona EUR, so bili odhodki iz oblikovanja oslabitev in rezervacij tudi v Skupini SID banka, vključujejo pa ti odhodki tudi spremembo obveznosti iz zavarovalnih pogodb v višini 3,8 milijona EUR. Kot za SID banko pa velja tudi za Skupino SID banka, da so visoki odhodki iz oblikovanja oslabitev in rezervacij posledica visokih rasti poslovanja na eni strani in posledic finančne in gospodarske krize na drugi strani. SID banka je v letu 2008 ustvarila čisti dobiček v višini 2,8 milijona EUR, Skupina SID banka pa čisti dobiček v višini 2,9 milijona EUR. _ 23 Letno poročilo SID banka - 2008 • Kazalniki poslovanja SID banke in Skupine SID banka zneski v tisoč EUR 2006 2007 2008 SID Skupina SID Skupina SID Skupina banka banka banka Povzetek bilance stanja Bilančna vsota 806.477 937.331 1.248.717 1.437.034 2.087.717 2.301.654 Krediti bank 694.352 780.597 1.069.125 1.211.554 1.633.867 1.792.105 Vloge nebančnega sektorja 42 43 32.880 32.878 22.376 22.376 Kapital 104.398 119.702 107.554 127.590 160.757 179.928 Krediti bankam 594.174 603.855 915.674 922.927 1.512.381 1.537.955 Krediti nebančnemu sektorju 164.343 256.559 276.822 423.099 500.183 653.075 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije 14.151 18.337 16.530 21.324 26.414 33.220 Obseg zunajbilančnega poslovanja (BI do B4) 256.074 263.544 176.304 187.324 162.921 169.257 Povzetek izkaza poslovnega izida Ciste obresti 7.499 10.434 8.737 13.021 14.308 19.809 Cisti neobrestni prihodki 2.521 4.416 3.834 6.600 5.428 8.853 Cisti prihodki iz zavarovalnih poslov - 4.899 - 6.793 - 6.317 Stroški dela, splošni in administrativni stroški (4.767) (9.185) (5.240) (10.036) (5.161) (10.843) Amortizacija (432) (537) (562) (746) (617) (860) Oslabitve in rezervacije (1.359) (1.637) (2.678) (7.382) (10.955) (19.272) - v tem sprememba obveznosti iz zavarovalnih pogodb - (1.745) - (2.803) - (3.761) Dobiček pred obdavčitvijo 3.462 8.390 4.091 8.250 3.003 4.005 Davek iz dohodka pravnih oseb (905) (1.480) (475) (1.514) (236) (1.149) Cisti dobiček 2.557 6.910 3.616 6.736 2.767 2.856 Delnice - število delničarjev 87 85 1 - število delnic 932.354 932.354 1.456.808 - nominalna vrednost delnice (v EUR) 41,73 96,10 96,10 - knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 114,23 117,69 111,76 Izbor kazalnikov Kapital: - kapitalska ustreznost * 20,7% 19,8% 12,8% 8,6% 11,1% 9,9% Kvaliteta aktive bilance stanja in prevzetih obveznosti: - oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene aktivne bilančne in razvrščene zunajbilančne postavke 1,85% 1,36% 1,19% Profitabilnost: - obrestna marža** 1,03% 1,28% 0,93% 1,10% 0,93% 1,06% - marža finančnega posredništva 1,37% 1,82% 1,34% 1,65% 1,29% 1,53% - donos na aktivo pred obdavčitvijo 0,47% 1,03% 0,44% 0,70% 0,20% 0,21% - donos na kapital pred obdavčitvijo 3,32% 7,17% 4,21% 6,67% 2,48% 2,60% - donos na kapital po obdavčitvi 2,45% 5,90% 3,72% 5,45% 2,28% 1,86% Stroški poslovanja: - operativni stroški/ povprečna aktiva 0,71% 1,19% 0,62% 0,91% 0,38% 0,63% - operativni stroški/ čisti prihodki 51,88% 49,23% 46,15% 40,82% 29,28% 33,46% Likvidnost: - likvidna sredstva/kratkoročne vloge do nebančnega sektorja 0,03% 0,10% 1,42% 1,43% 2,49% 1,57% - likvidna sredstva/povprečna aktiva 0,00% 0,03% 0,02% 0,01% 0,03% 0,02% Število zaposlenih ***_68_195_69_241_76_287 * Pri izračunu kapitalske ustreznosti v letih 2006 in 2007 so za SID banko upoštevane naložbe iz lastnih virov SID banke in naložbe iz virov s poroštvom Republike Slovenije, v izračunu za Skupino SID banka pa je poleg tega upoštevanih še 50 odstotkov naložb Skupine PRVI FAKTOR. ** V izračunu obrestne marže za Skupino SID banka niso upoštevani prihodki iz zavarovalnih poslov PKZ. *** V navedenem številu zaposlenih Skupine SID banka so upoštevani tudi vsi zaposleni v Skupini PRVI FAKTOR in CMSR. 24 Letno poročilo SID banka - 2008 • Dogodki po bilančnem datumu Po bilančnem datumu ni bilo dogodkov, ki bi pomembno vplivali na računovodske izkaze SID banke, so pa bili naslednji za banko pomembni dogodki: • Mednarodna rating agencija Moody's je dne 2.3.2009 podelila SID banki bonitetno oceno Aa2 s pozitivnim izgledom. • Državni zbor Republike Slovenije je na seji 5.3.2009 sprejel ZSIRB-A, ki vključuje med drugim povečanje osnovnega kapitala na 300 milijonov EUR do konca leta 2009, spremembe v članstvu nadzornega sveta, ipd. Zakon je začel veljati 17.3.2009, dan po po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (št. 20/09 z dne 16.3.2009). Letno poročilo SID banka - 2008 25 6.2. Poslovanje SID banke po poslovnih področjih 6.2.1. Krediti in garancije Na področju kreditiranja je kreditiranje mednarodnih gospodarskih poslov tudi v letu 2008 predstavljalo največji del poslovanja in je potekalo pretežno v obliki posrednega financiranja izvoznikov, preko bank in drugih finančnih institucij, zlasti z refinanciranjem kreditov ter sofinanciranjem mednarodnih gospodarskih poslov. SID banka je pokrivala vse faze mednarodne menjave, saj je s kreditiranjem podpirala: • mednarodne gospodarske posle s kreditiranjem slovenskih izvoznikov ali s kreditiranjem tujih kupcev slovenskega blaga in storitev in njihovih bank, • realizacijo izhodnih investicij slovenskih gospodarskih družb v tujini (npr. gradnja tovarne, nakup podjetja, dokapitalizacija), • razvoj internacionalizacije gospodarstva na različnih področjih. S to dejavnostjo je SID banka pomembno prispevala k povečevanju zmogljivosti komercialnih bank in podjetij-izvoznikov za podporo pripravi in izvajanju mednarodnih gospodarskih poslov. Na kreditiranje je v letu 2008 bistveno vplival sprejem ZSIRB, na podlagi katerega je SID banka področja kreditiranja razširila skladno z nameni, opredeljenimi v 1. točki 11. člena ter v drugem polletju preko poslovnih bank kreditirala mala in srednje velika podjetja, raziskave, razvoj, inovacije, okoljevarstvene naložbe, energetsko učinkovitost, ipd. Omenjeni zakon omogoča SID banki poleg že naštetega še kreditiranje izobraževanja, zaposlovanja, regionalnega razvoja, zagotavljanja ustrezne stanovanjske oskrbe določenih kategorij prebivalstva, gospodarske in javne infrastrukture, občinskega in pokrajinskega razvoja, mednarodnega razvojnega sodelovanja, ipd. Storitve kreditiranja je SID banka nudila v obliki kreditov, odkupov terjatev, projektnega financiranja, sodelovanja v sindiciranih posojilih, nakupov aktive, prevzemov tveganj ipd. ter pri tem aktivno sodelovala z večino slovenskih bank. Poslovanje na področju kreditiranja * Stanje danih kreditov na dan 31.12. po letih- v milijonih EUR 2006 2007 2008 Dani krediti so po stanju konec leta 2008 znašali 1.952,2 milijona EUR in so se v primerjavi s stanjem konec leta 2007, ko so znašali 1.164,4 milijona EUR, povečali za 67,7 odstotka. Delež kreditnega portfelja je tako v celotni aktivi SID banke znašal 93,5 odstotka. Rast kreditnega portfelja SID banke v letu 2008 odraža predvsem novo vlogo SID banke, ki je v zadnjem četrtletju leta delovala v okviru kriznih ukrepov ter gospodarstvu preko poslovnih bank zagotovila 440 milijonov EUR sredstev, na nivoju celotnega leta pa je znesek podpore gospodarstvu preko poslovnih bank znašal 684 milijonov EUR. Rast kreditiranja SID banke v letu 2008 je presegla letno rast slovenskega izvoza, ki je po prvih ocenah Urada za makroekonomske analize in razvoj znašala 5,8 odstotka. Presegla je tudi raven letne stopnje rasti kreditov odobrenih slovenskemu gospodarskemu sektorju, ki je bila 17,8-odstotna, pri čemer je delež kreditov SID banke v stanju vseh danih kreditih slovenskim podjetjem (posredno in neposredno) znašal 5,9 odstotka. Letno poročilo SID banka - 2008 26 Struktura portfelja • Po ročnosti Struktura kreditnega portfelja SID banke po ročnosti potrjuje usmerjenost SID banke v dejavnosti skladne z ZZFMGP in ZSIRB, saj je delež dolgoročnih kreditov v kreditnem portfelju SID banke konec 2008 znašal že 92,1 odstotka. Glede na predhodno leto se je omenjeni delež povišal za 2,8 odstotne točke. V prvi polovici leta 2008 je bila razlog za znatno, 72,9 odstotno rast dolgoročnega kreditnega portfelja, visoka investicijska aktivnost slovenskega gospodarstva in s tem povezana visoka stopnja rasti re/so/financiranja izvajanja projektov ter strateških investicijskih vlaganj slovenskih podjetij v tujini. V drugi polovici leta 2008 pa je k rasti dolgoročnega kreditnega portfelja pomembno vplivalo poglabljanje finančne krize, saj je SID banka za blažitev posojilnega krča preko poslovnih bank ob koncu leta 2008 plasirala dolgoročna namenska sredstva. Zaostrene razmere v drugi polovici leta so vplivale tudi na rast kratkoročnih kreditov, katerih delež v kreditnem portfelju je slabih 8 odstotkov. Rast kratkoročnih kreditov je bila v letu 2008 v primerjavi s predhodnim letom 24,3 odstotna. • Po valuti Kreditni portfelj v domači valuti je konec leta 2008 dosegel vrednost 1.937,2 milijona EUR oziroma 99,2-odstotni delež v celotnem kreditnem portfelju SID banke. Obseg kreditiranja v tuji valuti se je v letu 2008 še znižal, tako da je bilo stanje kreditov v tuji valuti, predvsem v USD, konec leta 2008 za 31,8 odstotka nižje kot konec leta 2007 in je znašalo 15,0 milijona EUR. ' Po kreditojemalcih Na področju kreditiranja ostajajo poslovne banke tudi v letu 2008 najpomembnejši partnerji SID banke s 74,4 odstotnim deležem v njenem kreditnem portfelju. Tekom leta je naraščalo tudi povpraševanje po sofinanciranju in neposrednem financiranju projektov slovenskih izvoznikov v tujini, njihovih mednarodnih gospodarskih poslov ter podpori internacionalizacije slovenskega gospodarstva, tako da je konec leta 2008 stanje danih kreditov strankam, ki niso banke, v primerjavi s predhodnim letom večje za 80,7 odstotka. Kljub znatni rasti kreditiranja strank, ki niso banke, ta segment kreditnega portfelja v letu 2008 ni predstavljal več kot 25,6 odstotka kreditnega portfelja. Delež kreditov nerezidentom je v okviru celotnega kreditnega portfelja nizek, 7,2-odstoten, saj je večino plasmajev SID banka realizirala posredno, preko poslovnih bank. V primerjavi s predhodnim letom se je delež nerezidentov znižal za 4,5 odstotne točke. ■ Struktura stanja danih kreditov na dan 31.12.2008 po ročnosti in kreditojemalcih dolgoročno kratkoročno banke stranke, ki niso banke Po rizičnosti Kreditni portfelj SID banke kljub lani zelo povečanemu neposrednemu financiranju slovenskih izvoznikov in njihovih kupcev ter investitorjev v tujini ostaja na približno enaki ravni kvalitete, saj je delež naložb razvrščenih v slabši razred kot A in B v kreditnem portfelju SID banke le 2,0-odstoten. Več o tveganosti portfelja in razvrstitvi portfelja glede na MSRP v točki 6.4. Prihodkovni vidik poslovanja SID banke na področju kreditiranja SID banka je v letu 2008 iz poslov kreditiranja dosegla 75,3 milijona EUR obrestnih prihodkov. Prihodki iz opravnin so znašali 689,0 tisoč EUR. To odraža gibanja obrestnih mer Euribor na evropskem trgu, ki so do zadnjega kvartala leta 2008 beležile rast, in rast obsega kreditiranja, ki je prispevala k preseganju planskih ciljev na tem področju. _ 27 Letno poročilo SID banka - 2008 Garancije SID banka dopolnjuje svoje storitve kreditiranja in zavarovanja tudi z izdajanjem garancij. Na področju izdajanja garancij sledi ciljem podpore mednarodnim gospodarskim poslom in dejavnostim, katerih nameni so skladni z nameni, opredeljenimi v 1. točki 11. člena ZSIRB. Pri tem SID banka uporablja naslednje instrumente jamčenja: • storitvene in plačilne garancije • prevzemi tveganj. • Stanje garancij in prevzemov tveganj na dan 31.12. mio EUR 100 36,0 2006 2007 2008 Stanje izdanih garancij in prevzemov tveganj je na dan 31.12.2008 znašalo 72,2 milijona EUR. Povečanje stanja za 37,5 odstotka glede na predhodno leto je rezultat povečanja storitvenih in plačilnih garancij. Prevzemi tveganj ostajajo na ravni predhodnega leta. Kvaliteta garancijskega portfelja v letu 2008 je dobra, saj je le 0,6 odstotka portfelja klasificiranega slabše kot A in B. Več o tveganosti tega portfelja in razvrstitvi portfelja glede na MSRP v točki 6.4. 0 Novosti v letu 2008 na področju kreditov in garancij Za področje kreditov in garancij so bile v letu 2008 bistvene naslednje novosti: • uveljavitev ZSIRB in posledično razširitev namenov kreditiranja skladno s 1. točko 11. člena tega zakona (npr.: kreditiranje malih in srednje velikih podjetij, raziskav, razvoja, inovacij, okoljevarstvenih naložb, energetske učinkovitosti, regionalnega razvoja ipd.); • okrepljeno sodelovanje z nekaterimi javnimi inštitucijami ter podpis sporazumov o sodelovanju z Javno agencijo za tehnološki razvoj Republike Slovenije (TIA) in Eko skladom, Slovenskim okoljskim javnim skladom; • vstop v članstvo mednarodne organizacije NEFI - Network of European Financial Institutions for Small and Medium Sized Enterprises, ki združuje razvojne banke EU, katerih skupni cilj je izboljšati okolje in dostop do kreditov za mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju: MSP) na ravni EU, posebej v državah, iz katerih prihajajo. NEFI vodi stalen dialog z institucijami EU in drugimi združenji, ki se ukvarjajo z MSP, zagotavlja strokovno znanje in nasvete administraciji EU in njenim finančnim institucijam v načrtovanju in implementaciji finančnih shem za MSP, omogoča dostop MSP do EU in nacionalnih finančnih shem, namenjen pa je tudi izmenjavi izkušenj med članicami in pomoči pri aktivnostih povezanih z MSP. SID banka se je v organizacijo vključila s ciljem, da kot razvojno spodbujevalna banka na področju MSP poveča svoje aktivnosti ter pri tem izkoristi znanje, izkušnje in nenazadnje tudi poznanstva bank članic aktivnih v NEFI; • sodelovanje pri blažitvi posledic finančne krize, predvsem s plasmaji sredstev preko poslovnih bank; SID banka je v zadnjem četrtletju leta 2008 gospodarstvu preko poslovnih bank zagotovila 440 milijonov EUR namenskih sredstev. 6.2.2. Zakladništvo Funkcija zakladništva vključuje uravnavanje likvidnosti SID banke ter sklepanje poslov z instrumenti denarnega, valutnega in kapitalskega trga ter trga izvedenih finančnih instrumentov z namenom upravljanja premoženja. Zakladništvo deluje na eni strani kot poslovno področje, saj sklepa posle na finančnih trgih, na drugi strani pa je vloga zakladništva pomembna zlasti na področju upravljanja z bilanco ter uravnavanja likvidnostnega, obrestnega in valutnega tveganja ter izvajanja nekaterih posebnih produktov. Področje zakladništva delno ali v celoti upravlja tri portfelje naložb, in sicer: • sredstva SID banke, • sredstva varnostnih rezerv in 28 Letno poročilo SID banka - 2008 • sredstva rezerv PIO. Sklepanje navedenih poslov je urejeno z internimi akti SID banke, ki urejajo način in proces odločanja, pooblastila in tveganja, ki se jim pri poslih, ki jih opravlja zakladništvo, SID banka lahko izpostavi. SID banka svoje naložbe razporeja v bančno knjigo, pri čemer so naložbe v vrednostne papirje razporejene v skupino »razpoložljive za prodajo«. Posli z izvedenimi finančnimi instrumenti so razporejeni v trgovalno knjigo, s tem da obseg tovrstnih poslov ne presega 15 milijonov EUR niti 5 odstotkov poslov, ki jih opravlja SID banka. Namen naložb področja zakladništva SID banke je uravnavanje likvidnostnih, valutnih in obrestnih tveganj. Sredstva SID banke Naložbe zakladništva iz sredstev SID banke so 31.12.2008 znašale 121,7 milijona EUR oziroma 5,8 odstotka celotne aktive SID banke. Zakladništvo je poslovalo s partnerji, katerih mednarodni rating je bil BBB- ali višji, ter z nekaterimi slovenskimi bankami brez ratinga, a po metodologiji SID banke njihova bonitetna ocena ni bila nižja od B. Zakladništvo je plasiralo sredstva predvsem v vloge poslovnim bankam z namenom uravnavanja likvidnosti, kakor tudi druge v kratkoročne dolžniške instrumente izdajateljev z visoko boniteto. Pri uravnavanju likvidnosti je zakladništvo zasledovalo politiko zmanjševanja koncentracije rizikov tako, da so bili likvidnostni presežki plasirani bankam, do katerih je SID banka manj izpostavljena. Valutna struktura naložb je bila usklajena z valutno strukturo virov SID banke in se je usklajevala s sprejetimi limiti. Na tem področju se je zasledovala politika čim bolj zaprte devizne pozicije. Izvedene finančne instrumente se je v tem segmentu poslovanja SID banke uporabljalo le v omejenem obsegu, izključno z namenom zapiranja odprte devizne pozicije. Zakladništvo je usklajevalo tudi rokovno strukturo aktive in pasive. Po stanju na dan 31.12.2008 so predstavljale naložbe s fiksno obrestno mero kar 95 odstotkov vseh naložb zakladništva. SID banka praviloma ne investira v naložbe, kjer za poravnavo ne skrbi neodvisna institucija. Pri investiranju se daje prednost naložbam, ki jih lahko uporabi za sklepanje repo poslov ter naložbam, ki se jih lahko na podlagi vsakokratnih veljavnih sklepov Banke Slovenije šteje v prvi razred pri izračunu količnikov likvidnosti oziroma se na njihovi podlagi pride do likvidnosti Evropske centralne banke. Zaradi nižjih transakcijskih stroškov se daje prednost naložbam na primarnem trgu pred naložbami na sekundarnem trgu. SID banka posluje na finančnih trgih držav članic EEA in OECD. SID banka ni pooblaščena udeleženka trga vrednostnih papirjev. Posli z vrednostnimi papirji so se v letu 2008 sklepali kot alternativna naložba osnovni dejavnosti ter za potrebe uravnavanja likvidnosti in ne zaradi namenov trgovanja. Naložbe zakladništva iz sredstev SID banke so sestavljene pretežno iz slovenskih in tujih državnih obveznic, tržnih obveznic drugih izdajateljev ter depozitov. Vse naložbe so nominirane v EUR. Glede na naložbeno politiko SID banka v tem segmentu investira v naložbe, ki imajo najmanj investicijsko oceno (t.i. investment grade). Slabih 63 odstotkov naložb je ratinga A- ali več (po S&P), skoraj 30 odstotkov naložb pa je plasiranih izdajateljem brez ratinga (predvsem slovenskim bankam). Druge storitve zakladništva Zakladništvo SID banke deluje kot zakladništvo Skupine SID banke in kot tako izvaja tehnična opravila v zvezi z upravljanjem portfelja t.i. kritnega ter lastnega premoženja za PKZ. Naložbena struktura je v veliki meri določena z Zakonom o zavarovalništvu. Zakladništvo SID banke je za to hčerinsko družbo v letu 2008 uravnavalo likvidnostno in valutno tveganje. Omenjene storitve zakladništvo SID banke izvaja na temelju Pogodbe o izločenih poslih zakladništva ter skladno s sklepi uprave PKZ, tako da za omenjeno zavarovalnico posreduje naročila pooblaščenim udeležencem trga. 6.2.3. Zadolževanje SID banka kot pooblaščena institucija po ZZFMGP in ZSIRB pridobiva dolgoročne vire na domačem in mednarodnih finančnih trgih. S kreditiranjem iz teh virov je v letu 2008 podpirala predvsem internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, to je izvajanje mednarodnih gospodarskih poslov, v zadnjem četrtletju 2008 pa tudi področja, opredeljena v ZSIRB. Pri zadolževanju SID banka posveča posebno pozornost izbiri instrumentov zadolževanja, ki omogočajo večjo prilagodljivost zadolževanja potrebam kreditiranja. Tako je za zadolževanje SID banke značilna raznolikost zadolževanja glede ročnosti, velikosti in dinamike izdaj oziroma črpanj. Banka si prizadeva pridobiti dolgoročne vire do 20 let, ki so cenovno primerljivi z viri Republike Slovenije. Letno poročilo SID banka - 2008 29 Z namenom, da ponudi podjetjem oziroma njihovim poslovnim bankam čim bolj ugodne dolgoročne vire za financiranje dejavnosti, ki so skladne z ZSIRB, je SID banka tudi v letu 2008 izbirala med različnimi finančnimi instrumenti na domačem in mednarodnih finančnih trgih. Tako je tudi v letu 2008 podpisala dolgoročno okvirno pogodbo za sukcesivno izdajo t.i. Schuldscheinov v vrednosti 530 milijonov EUR in možnostjo zadolžitve za ročnosti do dvajset let. SID banka se je v letu 2008, do uveljavitve ZSIRB, v manjšem obsegu zadolževala tudi brez državnega poroštva, zlasti pri bankah in nekaterih drugih institucijah, z instrumenti denarnega trga, ročnostjo do enega leta in praviloma fiksno obrestno mero. V drugi polovici leta 2008 je banka zaradi nastale finančne krize še dodatno razširila svoje načine zadolževanja ter po uveljavitvi ZSIRB in s tem pridobitvi implicitne garancije države, konec leta na domačem kapitalskem trgu izdala prvo emisijo dolgoročnih obveznic v višini 250 milijonov EUR in ročnostjo 3 leta. Kupci le teh so bile predvsem domače poslovne banke. Z zbranimi sredstvi so se financirali dolgoročni namenski krediti, dani preko poslovnih bank za namene, ki jih opredeljuje ZSIRB. SID banka želi na kapitalskih trgih tudi v prihodnje pridobivati vire za podporo slovenskemu gospodarstvu, zato je proti koncu leta 2008 pričela s postopkom pridobitve mednarodnega ratinga in ga uspešno zaključila v začetku marca 2009, ko ji je mednarodna rating agencija Moody's podelila bonitetno oceno Aa2 s pozitivnim izgledom. 6.2.4. Izdelava bonitetnih in drugih kreditnih informacij Podjetja in finančne institucije danes poslujejo v izredno konkurenčnem, dinamičnem in hitro spreminjajočem ter tudi negotovem okolju, ki od njih zaradi učinkovitega upravljanja s tveganji zahteva dobro informiranost in hiter ter ustrezen odziv na spremenjene razmere na trgu. SID banka je zato tudi v letu 2008 nadaljevala z razvojem lastnega bonitetnega sistema. Ta pri svojem delu uporablja sodobne profesionalne metode ocenjevanja tveganj, skladno z zahtevami Basla II, ki so nadgrajene z večletnimi izkušnjami ter podprte z lastnim informacijskim sistemom. SID banka ima vzpostavljene številne baze podatkov, ki jih tekoče dopolnjuje z dnevnimi ter kreditnimi informacijami in analizami domačih in tujih zunanjih institucij, ob tem pa tudi druge informacije, ki si jih med seboj izmenjujejo, na primer tudi članice Bernske unije. Pri ocenjevanju rizičnosti tujih trgov je vzpostavljeno tesno sodelovanje z zunanjimi institucijami, zlasti s CMSR, ki pripravlja osnovne country-risk ocene za določene države. Oddelek za bonitete za interne potrebe poslovanja banke pripravlja bonitetne in druge informacije o domačih in tujih podjetjih ter bankah. Za učinkovito obvladovanje kreditnega tveganja pri financiranju, izdajanju garancij in nekaterih zavarovanjih, kakor tudi za zunanje naročnike teh informacij, pripravlja bonitetna poročila o podjetjih, ki vsebujejo tudi predlog bonitetnega razreda in indikativni limit izpostavljenosti. Za omenjene informacije se vse bolj zanimajo tudi druge domače in tuje institucije, predvsem za podatke o posameznih trgih, podjetjih in bankah v Sloveniji, ter v tistih državah JV Evrope, ki za slovensko gospodarstvo predstavljajo tradicionalne trge. SID banka predvsem za potrebe družb v Skupini SID banke, kakor tudi za zunanje naročnike, pripravlja in pridobiva bonitetne informacije o: • slovenskih podjetjih (gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih) • slovenskih bankah • bankah in podjetjih s področja JV Evrope idr. V letu 2008 so bile v okviru Projekta JVE, katerega nosilec je hčerinska družba PRO KOLEKT, na področju bonitetnih informacij izvedene številne aktivnosti tako v obliki izobraževanja, stalnega svetovanja, kot postopnega prenosa metodologije ter tehnologije v obsegu, ki zadošča izpolnjevanju naročil za bonitetne informacije iz posamezne države. Tako je sedaj v celoti omogočeno, da se iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Romunije, Bolgarije in Madžarske pridobijo ustrezne informacije za pripravo bonitetnega poročila. Standardizirane bonitetne informacije o slovenskih podjetjih tkim. SID-BON, ki jih oddelek za bonitete SID banke pripravlja na osnovi javno dostopnih podatkov, so registriranim uporabnikom dostopne tudi prek SID-NET. Preko spletne strani SID banke je tako uporabnikom s posebnim geslom omogočen hiter in varen dostop do kvalitetnih in tekoče ažuriranih podatkov slovenskih podjetij. To strankam Skupine SID banke omogoča hitrejše sprejemanje poslovnih odločitev, ustrezen monitoring ter posledično učinkovitejše poslovanje. 6.2.5. Poslovanje po pooblastilu - Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki SID banka, kot pooblaščena institucija, zavaruje v imenu in za račun Republike Slovenije tiste komercialne in nekomercialne oziroma politične rizike (nemarketabilne rizike), ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizičnosti zasebni pozavarovalni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. V skladu z regulativo Evropske unije se kot nemarketabilni štejejo komercialni in politični riziki nad dvema letoma v državah OECD in vsi riziki v državah, ki niso članice OECD. Vloga Republike Slovenije je na področju nemarketabilnih rizikov Letno poročilo SID banka - 2008 30 ključna, saj večina tovrstnih izvoznih poslov, predvsem srednjeročnih, brez takega zavarovanja ne bi bila realizirana, ena izmed osnovnih nalog SID banke - pospeševanje izvoza, pa je tukaj tudi najbolj izražena. Poslovanje, ki ga SID banka kot slovenska izvozno-kreditna agencija (IKA) opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije, je upravljavsko in računovodsko transparentno ločeno od poslovanja SID banke za lasten račun. Poslovanje v letu 2008 • Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki v imenu in za račun države 2006 - 2008 v milijonih EUR 2006 2007 2008 Obseg zavarovanih poslov 402,2 530,2 914,3 Izpostavljenost (31.12.) - neto* 566,6 631,9 932,8 Premije 6,66 4,00 4,08 Škode** 1,00 0,35 0,01 Število škodnih primerov** 17 5 0 Regresi 0,08 0,07 0,07 Pri izpostavljenosti so upoštevane tudi obljube skladno z ZZFMGP in glede na njihovo naravo (zavezujoče). Plačane škode v višini 13.276 EUR v letu 2008 izhajajo iz naslova stroškov izterjave že plačanih škod v letu 2004, 2005 in 2006, kar se v letu 2008 ne izkazuje številčno kot izplačilo novih škod Obseg zavarovanih poslov po vrstah zavarovanja (2006-2008) - v milijonih EUR ■k 1.000,0 -| 800,0 -600,0 -400,0 -200,0 -0,0 - Kratkoročni izvozni krediti/terjatve i i Srednjeročni izvozni krediti Investicije v tujini -Trend rasti obsega zavarovanj - skupaj • Obseg zavarovanih poslov Obseg zavarovanih poslov pred nemarketabilnimi rizki je v letu 2008 znašal 914,3 milijona EUR in presega obseg zavarovanih poslov v enakem obdobju predhodnega leta za 72,4 odstotka. Realiziran obseg predstavlja 11,4 % največjega možnega zneska novo prevzetih letnih obveznosti, opredeljenega v Zakonu o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov. V strukturi realiziranega obsega zavarovanih poslov predstavljajo največji delež zavarovanja izhodnih investicij v višini 506,8 milijona EUR (55,4 odstotka) in pozavarovanja kratkoročnih izvoznih terjatev (obnovljiva zavarovanja nemarketabilnih rizikov) v višini 385,9 milijona EUR (42,2 odstotka). Obseg zavarovanje izhodnih investicij se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 6,2 odstotka, pri čemer so v obseg zavarovanj vključene tako obnovitve že zavarovanih investicij, ki dejansko pomenijo tudi na novo zavarovane investicije, saj imajo investitorji po poteku triletnega obdobja zavarovanja možnost prekinitve zavarovalne pogodbe, kot tudi na novo (prvič) zavarovane izhodne investicije. Povečanje obsega zavarovanja med drugim izhaja tudi iz uvedbe novega produkta, to je zavarovanja nedelničarskih posojil oziroma posojil hčerinskim družbam slovenskih investitorjev v tujini, v okviru katerega se lahko krijejo tako komercialni kot tudi nekomercialni riziki. V letu 2008 so bile na novo zavarovane investicije v trgovskem, finančnem in lesnopredelovalnem sektorju, ki so osredotočene predvsem na področju JV Evrope. Doseženi obsegi zavarovanj kažejo na to, da se bo zanimanje za zavarovanje investicij v tujini nadaljevalo tudi v prihodnje. Razloge za to je treba poleg povečane rizičnosti zaradi posledic svetovne gospodarsko-finančne krize verjetno iskati v končani tranziciji in lastniški strukturi slovenskih podjetij, ki vse bolj pogojuje zavarovanje tega premoženja, pa tudi v izkušnjah, ki so jih slovenski investitorji pridobili ob preteklih dogodkih v državah JV Evrope kot tudi v svetu, ko se je pokazalo, da danes lahko pride do nastopa političnih rizikov kjerkoli. 31 2006 2007 2008 Letno poročilo SID banka - 2008 Na področju zavarovanja izvoznih poslov (kreditov) se je obseg kratkoročnih zavarovanj v letu 2008 (385,9 milijona EUR) v primerjavi z letom 2007 povečal kar 68-krat. Največji del obsega tovrstnih zavarovanj se nanaša na podporo izvoznih poslov na področju Rusije, sledi podpora poslov na področju Ukrajine, Hrvaške, Irana, Srbije idr. Obseg realiziranih zavarovanj na področju srednjeročnih izvoznih poslov (kreditov) pa je bil v primerjavi s predhodnim letom manjši (znižanje za 54,5 odstotka) in je verjetno posledica predvsem globalne finančne krize, ki je vplivala na manjšo realizacijo srednjeročnih izvoznih poslov oziroma na zagotovitev virov za financiranje teh poslov. Poleg navedenega vplivajo na manjši obseg zavarovanj teh poslov tudi manj ugodni pogoji zavarovanja za trge JV Evrope, ki izhajajo iz večinoma še vedno neugodne klasifikacije držav po rizičnih razredih (skladna z OECD klasifikacijo) ter pogosto tudi manj konkurenčni pogoji financiranja slovenskega izvoza s strani potencialnih bank kreditodajalk v primerjavi s tujimi bankami. V strukturi celotnega obsega zavarovanih poslov ima tako obseg zavarovanja srednjeročnih izvoznih kreditov 2,4-odstotni delež. V letu 2008 se je največji del zavarovanih srednjeročnih kreditov nanašal na izvajanje investicijskih in gradbenih del v tujini, izvoz peskalno-barvno sušilne opreme, strojne opreme za toplotne postaje in drugega kapitalnega blaga, predvsem v Rusijo, Iran in Srbijo. Največ zavarovanj je bilo v letu 2008 usmerjenih v Srbijo, Rusijo, Bosno in Hercegovino, Ukrajino, sledijo pa jim Makedonija, Hrvaška, Črna gora, Kazahstan itd. • Izpostavljenost Izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni račun iz naslova sklenjenih zavarovalnih polic je znašala konec leta 2008 825,8 milijona EUR in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2007 povečala za 38,9 odstotka. Znesek izpostavljenosti predstavlja 44,7 % limita, opredeljenega v Zakonu o izvrševanju proračuna za leto 2008 in 3,9 % limita, ki ga opredeljuje Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov. Višja izpostavljenost je rezultat kar 20-kratne povečane izpostavljenosti iz naslova (po)zavarovanj kratkoročnih izvoznih terjatev in povečane izpostavljenosti iz naslova srednjeročnih zavarovanj, predvsem 20,7 odstotnega povečanja izpostavljenosti iz naslova zavarovanj izhodnih investicij, medtem ko se je izpostavljenost iz naslova zavarovanj pred srednjeročnimi komercialnimi riziki zmanjšala za 11,3 odstotka. Izpostavljenost iz naslova danih zavezujočih obljub za zavarovanje, ki se v skladu z ZZFMGP prišteva k skupni neto izpostavljenosti, se je v primerjavi z letom 2007 povečala za 188,2 odstotka in je tako ob koncu leta 2008 znašala 107,0 milijona EUR. Največja izpostavljenost v okviru zavarovanja za račun države je bila dne 31.12.2008 izkazana do Rusije, sledijo ji Srbija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Ukrajina, Kazahstan, Hrvaška, Črna gora, Belorusija, Iran itd. • Zavarovalno-tehnične postavke Zavarovalna premija iz naslova zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki je v letu 2008 znašala 4,1 milijona EUR in se je v primerjavi z letom 2007 povečala za 2,1 odstotka. Višja zavarovalna premija izhaja predvsem iz naslova pozavarovanih kratkoročnih izvoznih terjatev. Plačana premija iz naslova zavarovanja izhodnih investicij pa je odraz tako svetovnega trenda zniževanja zavarovalnih premij na področju zavarovanja investicij v času pred pričetkom finančne krize kot tudi nižje individualne rizičnosti zavarovanih projektov, predvsem pri zavarovanju nedelničarskih posojil pred nekomercialnimi riziki, tako da kljub večjemu obsegu in izpostavljenosti glede na leto 2007 premija beleži znižanje za 8,9 odstotka. Prihodki iz obdelovalnih provizij so praktično zanemarljivi, saj jih SID banka v skladu s poslovno politiko in veljavnimi ceniki, v primeru realizacije posameznih izvoznih poslov oziroma investicij, vrača oz. všteje v premijo. V letu 2008 ni bila plačana nobena nova škoda. Zneski, izkazani v postavki plačane škode v skupni višini 13 tisoč EUR, se dejansko nanašajo na plačilo stroškov izterjave že plačanih škod v preteklih letih. Naknadno povrnjenih plačanih škod oziroma regresov je bilo za 71 tisoč EUR, kar je predvsem odraz majhnega obsega v preteklosti plačanih škod iz naslova zavarovanj za račun države. Obseg škod v obravnavi (vloženi odškodninski zahtevki) se po stanju 31.12.2008 glede na konec predhodnega leta ne spreminja, in znaša 0,2 milijona EUR, medtem pa se je obseg potencialnih škod (najave zamud plačil) znatno povečal (za 225,2 odstotka) in sicer na podlagi obravnave potencialnih škod predvsem na področju Ruske federacije (finančni sektor) in znaša 8,7 milijona EUR. Rezultat poslovanja za državni račun je znašal 6,9 milijona EUR, tako da so se varnostne rezerve povečale na 109,9 milijona EUR. Varnostne rezerve Varnostne rezerve predstavljajo za SID banko oziroma Republiko Slovenijo pomembne zavarovalne zmogljivosti za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki, preden izplačane zavarovalnine iz naslova zavarovanja za račun Republike Slovenije bremenijo državni proračun. Naložbena politika zasleduje cilj upravljanja varnostnih rezerv, to je sposobnost poravnavanja zavarovalnin. Sredstva varnostnih rezerv so naložena v likvidne naložbe v višini, ki predstavlja vsoto potencialnih škod in škod v obravnavi iz naslova nemarketabilnih zavarovanj oziroma predstavlja najmanj 20 odstotkov naložb sredstev _ 32 Letno poročilo SID banka - 2008 varnostnih rezerv. Kot likvidne naložbe se štejejo dolžniški vrednostni papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu ter vse druge dolžniške oblike naložb, katerih preostala zapadlost je krajša od enega leta. Po stanju na dan 31.12.2008 so naložbe iz varnostnih rezerv vključevale dolgoročne kredite v domači valuti, dane finančnim institucijam bonitetnega razreda A, v skupni višini 82,9 milijona EUR, vrednostne papirje v višini 17,6 milijona EUR in vloge bankam v višini 8,9 milijona EUR. Delež naložb zakladništva se spreminja in je odvisen zlasti od predvidenih izplačil zavarovalnin in posledičnega likvidnostnega položaja varnostnih rezerv. Naložbe varnostnih rezerv so pretežno sestavljene iz kratkoročnih in dolgoročnih državnih vrednostnih papirjev ter iz vlog bankam. Prevladujejo naložbe ratinga AA (po S&P), pri čemer je delež naložb rezidentom presegal 70 odstotkov vseh naložb. Novosti v letu 2008 na področju zavarovanja v imenu in za račun države Področje zavarovanja kreditov in investicij je v letu 2008 izvajalo naslednje aktivnosti z vidika uvajanja novosti v okviru uradne podpore izvoznih kreditov: • razvoj novega produkta na področju zavarovanja investicij in sicer zavarovanje nedelničarskih posojil hčerinskim družbam slovenskih investitorjev v tujino pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki z možnostjo izdaje do 95 odstotnega kritja bankam, ki izdajajo tovrstna posojila • podpis Pogodbe o pozavarovanju med Zavarovalnico Triglav kot ponudnikom zavarovanj obnovljivih izvoznih poslov (zavarovanje terjatev) in SID banko • analiza trga z vidika ocene povpraševanja po zavarovanju storitvenih garancij bankam (garancija za resnost ponudbe, dobro izvedbo del, avansna garancija, itd.) pred tveganji unovečvanja teh garancij iz kakršnegakoli razloga • aktivna promocija obstoječe in predvidene, nove ponudbe storitev SID banke z neposrednimi obiski potencialnih komitentov (izvozniki, investitorji, banke, finančne institucije, idr.). 6.2.6. Poslovanje po pooblastilu - Program izravnave obresti (PIO) SID banka kot pooblaščena institucija skladno z ZZFMGP v imenu in za račun države izvaja Program izravnave obresti (PIO) za izvozne kredite, ki so skladni z OECD konsenzom (Arrangement on Officially Supported Export Credits). SID banka ima z Ministrstvom za finance sklenjeno Pogodbo o izvajanju programa izravnave obresti in upravljanju s sredstvi PIO. Osnovna ideja programa izravnave obresti je zagotavljanje izvoznih kreditov po fiksnih obrestnih merah, ki so nižje od siceršnjih tržnih. SID banka s sodelujočimi bankami sklene posle obrestnih zamenjav (interest rate swap), s katerimi jim zagotovi kreditiranje po fiksnih obrestnih merah. SID banka obrestna tveganja, ki izvirajo iz programa PIO, ščiti z nasprotno smernimi posli obrestnih zamenjav, ki jih sklepa z bankami, katerih mednarodni rating ni nižji od BBB- po S&P. Namen obrestne zamenjave je ščitenje izpostavljenosti sodelujoče banke pred obrestnimi tveganji, ki izvirajo iz odobritve izvoznega kredita s fiksno obrestno mero. Ker je sodelujoča banka zaradi fiksacije obrestne mere omejena pri določanju končne marže, je upravičena do izplačila izravnalnega faktorja v višini do enega odstotka (izražen kot letna obrestna mera in odvisen od ročnosti kredita), pri čemer banka kreditodajalka le-tega v celoti prenese na končnega kreditojemalca. Obrestna mera za končnega kreditojemalca (tujega kupca slovenskega blaga oziroma storitev) ni nižja od OECD referenčne obrestne mere CIRR(Commercial Interest Reference Rates. S ponudbo ugodnejšega financiranja se slovenskim izvoznikom zagotavlja večja konkurenčnost na tujih trgih. Letno poročilo SID banka - 2008 33 6.3. Poslovanje Skupine SID banka v letu 2008 6.3.1. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Družba je v prvih treh letih beležila visoke stopnje rasti obsega poslovanja, ki so bile tudi posledice visoke stopnje rasti slovenskega BDP in zlasti izvoza. V letu 2008, v katerem je prišlo do naglega preskoka iz konjunkture v prvi polovici leta, do najprej stagnacije in nato strmega padca gospodarske dejavnosti v zadnjem četrtletju, je PKZ dosegla ničelno stopnjo rasti premije. Povečano število insolvenčnih postopkov se je odrazilo v znatnem povečanju pričakovanega škodnega rezultata za leto 2008, finančna kriza pa na oslabitvah finančnih sredstev. Kljub navedenemu je zavarovalnica v letu 2008 dosegla pozitivni rezultat. Obseg kratkoročnih terjatev, ki jih je v letu 2008 zavarovala PKZ, znaša 5,1 milijarde EUR in je bil za 9,3 odstotka višji kot v letu 2007. Obračunane kosmate premije so znašale 14,0 milijona EUR in so ostale na nivoju leta 2007. Razlike v spremembah obsega zavarovanih poslov in premije so posledice zmanjševanja premijskih stopenj zaradi povečanega pritiska konkurence v preteklosti, kar se na poslovanju odrazi s časovnim zamikom. Plačane škode so znašale 4,7 milijona EUR, kar predstavlja 33,3 odstotka obračunanih premij. Prejetih regresov (ki so bili plačani PKZ) je bilo za 1,3 milijona EUR, kar predstavlja 28,6 odstotka plačanih škod (v letu 2007 0,8 milijona regresov, povečanje gre na račun enega večjega prejetega regresa v letu 2008). Obveznosti iz zavarovalnih pogodb so znašale 31 milijonov EUR in so se v primerjavi s predhodnim letom povečale za 29,8 odstotka. Za razliko od leta 2007, ko je bila visoka rast obveznosti iz zavarovalnih poslov (prav tako 30 odstotkov) posledica rasti portfelja, je v letu 2008 posledica slabih pričakovanj za škodno leto 2008. Obveznosti iz zavarovalnih pogodb, po zmanjšanju za deleže pozavarovateljev, so se v primerjavi z letom 2007 povečale za 37,8 odstotka, razlika v rasti obveznosti pred in po upoštevanju deleža pozavarovateljev je posledica spremembe pozavarovalnega programa v letu 2007, ko se je povečal lastni delež družbe, kar pa predvsem na škodne rezervacije vpliva tudi še v naslednjih letih po spremembi. Ustvarjeni kosmati dobiček je znašal 0,5 milijona EUR (2007 1,9 milijona EUR), ob upoštevanju sprememb obveznih rezerv za izravnavo kreditnih tveganj v kapitalu in njihovih davčnih učinkov je znašal čisti dobiček poslovnega leta 0,7 milijona EUR (2007 1,8 milijona EUR). Kapital po stanju konec leta je znašal 16,9 milijona EUR, od tega rezerve za izravnavo kreditnih tveganj 9,0 milijona EUR (2007 kapital 18,7 milijona EUR, rezerve za izravnavo kreditnih tveganj 9,5 milijona EUR). Zmanjšanje kapitala je posledica nižjega rezultata leta 2008, negativnega presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev kot posledica dogajanj na finančnih trgih in izplačila dividend v višini celotnega bilančnega dobička leta 2007. PKZ bo tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah leta 2009 nadaljevala z uresničevanjem svojega poslanstva. Ukrepe za zmanjšanje posledic negotovih gibanj je sprejela že v letu 2008 in jih sproti prilagaja dogajanjem na trgih. PKZ se že srečuje z bistveno povečanim povpraševanjem po svojih storitvah in zaradi pogojev negotovosti, zmanjšanja naročil in s tem potrebe po iskanju novih kupcev in trgov pričakuje tako gibanje tudi v letu 2009. Kljub povečanemu povpraševanju pa zaradi ohranjanja primernega škodnega rezultata v trenutnih razmerah, večje negotovosti in večjega števila insolvenčnih postopkov, PKZ ne načrtuje znatne rasti obsega zavarovanih poslov in izpostavljenosti, pričakuje pa povečanje povprečne premijske stopnje. PKZ bo tudi v teh razmerah stalno preverjala tržne možnosti za nove in dopolnjene oblike produktov kreditnih zavarovanj, v to bo usmerjala tudi svoja prizadevanja na področju raziskav in razvoja. Svojo trenutno informacijsko podporo bo nadgradila predvsem z nadaljnjo dopolnitvijo podpore za on-line poslovanje z zavarovanci (PKZ-Net) ter z razvojem aplikacij, ki bodo omogočile dodatne analize. PKZ je izvajanje nekaterih aktivnosti zaradi zagotavljanja racionalnosti poslovanja s pogodbami o izločenih poslih prenesla na SID banko. Poslovanje PKZ ostaja tudi s poslovnega vidika močno vpeto v dejavnost skupine SID banka, s čimer bodo doseženi sinergijski učinki dopolnjujočih se dejavnosti. 6.3.2. Skupina PRO KOLEKT Poslovanje Skupine PRO KOLEKT je bilo v letu 2008 usmerjeno v intenzivno trženje svojih storitev in prepoznavanje Skupine PRO KOLEKT na območju Jugovzhodne Evrope. V letu 2008 je Skupina PRO KOLEKT podpisala zastopniške pogodbe na Kosovem, v Crni Gori in v Albaniji. S tem je Skupina realizirala strateško usmeritev, da z mrežo hčerinskih družb in pogodbenih partnerjev pokrije območje celotne JV Evrope, kjer se odvija 76 odstotkov vseh izterjav, ki jih izvaja PRO KOLEKT. Storitve izvensodnega izterjevanja na pravnih normah in načelih so v državah Jugovzhodne Evrope še vedno nova dejavnost, zato sta temu ustrezna tudi rast povpraševanja in zanimanje gospodarskih družb za storitve izterjave. Danes Skupina PRO KOLEKT zagotavlja storitve izterjave skoraj v vseh državah sveta in ima za to sklenjene pogodbe oziroma dogovore z več kot stotimi izterjevalskimi agencijami. V letu 2008 je Skupina PRO KOLEKT _ 34 Letno poročilo SID banka - 2008 nadaljevala uspešno sodelovanje z uglednimi tujimi izterjevalskimi agencijami kot sta Atradius in Intrum Justitia, v letošnjem letu so začeli sodelovati tudi s Skupino Hermes. V letu 2008 je prejela Skupina PRO KOLEKT v izterjavo 3.063 primerov v vrednosti 32,2 milijona EUR. Leto prej je bilo v izterjavo prejetih 1.029 primerov v skupni vrednosti 25,5 milijona EUR. Uspešno je bilo zaključenih 627 primerov v vrednosti 6,2 milijona EUR, leto prej pa je bilo uspešno zaključenih 508 primerov v vrednosti 5,2 milijona EUR, kar predstavlja 23,4 odstotno rast števila uspešno zaključenih primerov oz. 19,2 odstotno rast vrednosti uspešno zaključenih primerov. V letu 2008 je Skupina PRO KOLEKT tudi začela tudi s trženjem in izdelavo bonitetnih poročil. Največ posla je v letu 2008 Skupina PRO KOLEKT pridobila od PKZ, nadaljnjo rast obsega sodelovanja s PKZ pa predvsem zaradi reševanja posledic finančne in gospodarske krize pričakuje tudi v letu 2009. Skupina PRO KOLEKT opravlja storitve izterjave tudi za druge zavarovalnice, ki so članice Bernske Unije. Skupina se je v preteklem letu soočila s poslovnimi in kasneje likvidnostnimi problemi, ki jih je v drugi polovici leta uspešno sanirala. Poslovni kazalniki Skupine PRO KOLEKT so se v drugem polletju občutno izboljšali. Veliko pozornosti je bilo v tem letu namenjeno korporativnemu organiziranju Skupine PRO KOLEKT. V letu 2008 je Skupina PRO KOLEKT realizirala 772 tisoč EUR prihodkov od prodaje storitev, v letu 2007 pa 464 tisoč EUR. Poslovno leto 2008 je Skupina PRO KOLEKT zaključila z izgubo v višini 57 tisoč EUR. Skupina PRO KOLEKT načrtuje, da bo v letu 2009 bo uspešno zaključila primere v skupni višini 7,0 milijona EUR, kar je 32 odstotkov več kot v letu 2008. Nadalje načrtuje, da bo v 2009 prodala za 218 tisoč EUR bonitetnih poročil, kar je 19 odstotkov več kot v letu 2008. V letu 2009 tako Skupina PRO KOLEKT načrtuje 1,2 milijona EUR prihodkov od prodaje storitev in dobiček v višini 42 tisoč EUR. 6.3.3. Skupina PRVI FAKTOR Skupina PRVI FAKTOR je tudi v letu 2008 nadaljevala z intenzivno rastjo obsega poslovanja in odkupila več kot eno milijardo EUR terjatev, kar je skoraj 29 odstotkov več kot v letu 2007. Od tega je PRVI FAKTOR, Zagreb odkupil 465,6 milijona EUR terjatev, PRVI FAKTOR, Ljubljana 300,6 milijona EUR, PRVI FAKTOR, Beograd 219,3 milijona EUR in PRVI FAKTOR Sarajevo 48,3 milijona EUR terjatev. Skoraj 71 odstotkov prometa Skupine PRVI FAKTOR je bilo ustvarjenega v odvisnih družbah, pri poslovnem izidu pa je delež odvisnih družb še višji. Skupina PRVI FAKTOR financira večino terjatev nastalih na podlagi dobav blaga oziroma opravljenih storitev med subjekti v državi. V strukturi je tako v preteklem letu predstavljal domači faktoring 86,6 odstotka, izvozni 6,5 odstotka ter uvozni faktoring 6,9 odstotka. Preko mreže faktorinških združenj (Factors Chain International in International Factors Group), katerih član je, pa je bilo opravljenega za 34,5 milijona EUR prometa (zavarovanje in financiranje izvozno - uvoznih terjatev) oz. 3,3 odstotka celotnega prometa. Odraz povečanja rasti obsega poslovanja je tudi rast bilančne vsote na konsolidirani ravni, ki je 31.12.2008 znašala 368,8 milijona EUR in je bila za 13,5 odstotka višja kot 31.12.2007. Po bilančni vsoti je največje podjetje Skupine PRVI FAKTOR podjetje PRVI FAKTOR, Zagreb, katerega bilančna vsota je konec preteklega leta znašala 170,0 milijona EUR. Rast v obsegu poslovanja se zaradi zaostrenih finančnih razmer malo manj odraža v poslovnih rezultatih, saj je dobiček nižji kot leto prej. Ustvarjeni čisti dobiček Skupine PRVI FAKTOR je znašal 3,0 milijona EUR. Bilančna vsota družbe PRVI FAKTOR, Ljubljana je konec leta znašala 156,7 milijona EUR in se je v letu 2008 povečala za 26,6 odstotka. Družba je v letu 2008 ustvarila čisti dobiček v višini 4,7 milijona EUR (v letu 2007 : 1,7 mio EUR). Cilji Skupine PRVI FAKTOR v letu 2009 so ohranjanje deležev na posameznih trgih, kjer so družbe skupine prisotne in nadaljnje izboljšanje storitev, ki jih skupina nudi svojim strankam. Skupina PRVI FAKTOR načrtuje obseg odkupljenih terjatev v višini 895 milijonov EUR ter dobiček pred davki v višini 4,1 milijona EUR. Tudi v letu 2009 bo Skupina PRVI FAKTOR namenila posebno pozornost nagradnji informacijske podpore za večino podpornih in upravljavskih procesov. 6.3.4. CMSR CMSR je v letu 2008 izpolnil zastavljene poslovne cilje. Prioriteta delovanja v tem letu je bila izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja v skladu z javnim pooblastilom Vlade Republike Slovenije na podlagi Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju. Aktivnosti so potekale tako na področju samega nudenja donacij in nadzora nad njimi kot tudi pri dokončni izdelavi sistema, ki ga izvajanje te naloge zahteva. CMSR je vzdrževal in razširjal mrežo stikov z državami prejemnicami razvojne pomoči (predvsem sektorskimi ministrstvi in občinami) in slovenskimi izvajalci (tako s podjetji kot posameznimi strokovnjaki), ki so potencialni izvajalci _ 35 Letno poročilo SID banka - 2008 razvojne pomoči. V letu 2008 je z donacijo v skupni višini 1,5 milijona EUR podprl štiri razvojne investicijske projekte v skupni vrednosti 13,2 milijona EUR. Tudi v letu 2009 bo prioriteta delovanja CMSR izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja. CMSR se je dokazal kot institucija, ki je sposobna proračunska sredstva z instrumentom uradne razvojne pomoči ustrezno investirati v razvojne projekte v tujini in s tem zagotoviti izvozne posle slovenskim podjetjem, kar generira gospodarsko rast, zaposlovanje in povečanje proračunskih prihodkov. Temu primerno v sklopu vladnih proti kriznih ukrepov CMSR pričakuje, da se bodo proračunska sredstva za razvojno pomoč v letu 2009 preko CMSR znatno povečala. CMSR je v letu 2008 tudi uspešno nadaljeval z raziskovalno in publicistično dejavnostjo. S SID banko kot soustanoviteljico in pomembno poslovno partnerico je CMSR v letu 2008 nadaljeval dolgoletno uspešno sodelovanje. Ker so se zaradi širjenja dejavnosti SID banke povečale potrebe po strokovnih analizah, postaja sodelovanje še bolj intenzivno. Tudi v letu 2008 je bil CMSR izbran za izvajalca obnove vsebin na internetnem portalu Izvozno okno Javne agencije za podjetništvo in tuje naložbe - JAPTI. Enak obseg sodelovanja z JAPTI načrtuje CMSR tudi v naslednjem letu. CMSR je v letu 2008 sodeloval z Ministrstvom za zunanje zadeve pri projektu izračuna življenjskih stroškov v tujini. Na področju publicistike se je v letu 2008 nadaljevalo izdajanje revije Mednarodno poslovno pravo. V začetku leta 2008 je bila izdana tiskana publikacija Doing Business in Slovenia in njena elektronska različica na Slovenskem poslovnem portalu. V letu 2008 so znašali presežki prihodkov nad odhodki 5 tisoč EUR. Ne glede na to, da bodo v 2009 prihodki na nekaterih projektih manjši kot v letu 2008, načrtuje CMSR presežek prihodkov nad odhodki v višini 9 tisoč EUR. Letno poročilo SID banka - 2008 36 6.4. Upravljanje s tveganji SID banka pri upravljanju in obvladovanju tveganj upošteva vse standarde obvladovanja tveganj. Odnos SID banke do prevzemanja tveganj je opredeljen tako, da se osredotoča na kreditno tveganje, medtem ko se druga tveganja (valutno, likvidnostno, obrestno) minimizira. V primeru SID banke mora obvladovanje tveganj dodatno upoštevati posebnosti institucije z vidika javne vloge banke ter segmentiranosti poslovanja na poslovanje z lastnimi viri banke in na poslovanje za državni račun, vključno z upravljanjem varnostnih rezerv. Glavni namen obvladovanja tveganj je zmanjšanje verjetnosti realizacije tveganj ter zmanjšanje izgube v primeru, da se posamezno tveganje realizira. Obvladovanje tveganj obsega ugotavljanje, merjenje in zmanjševanje tveganj, njegov namen pa je varno in stabilno poslovanje. SID banka daje pri obvladovanju tveganj prednost varnosti in stabilnosti poslovanja, kar na dolgi rok pripomore k povečevanju vrednosti kapitala, ohranjanju ugleda institucije in maksimiziranju koristi uporabnikov storitev SID banke in drugih deležnikov. Proces upravljanja tveganj se začne pri vzpostavitvi ustrezne organizacijske strukture in delovnih procesov, tako da je omogočeno doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s predpisi skladnega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov za obvladovanje pa je ključen cilj doseganje ustreznega zavedanja tveganj na vseh ravneh delovanja institucije. Proces ugotavljanja tveganj se opravlja v organizacijskih enotah, ki so ločene od komercialnih organizacijskih enot vse do nivoja uprave, s čimer je zagotovljena njegova neodvisnost. Za neposredno izvajanje so pristojni naslednji organi in organizacijske enote: • kreditni odbor: obladovanje kreditnih tveganj in velikih izpostavljenosti, • likvidnostni odbor: likvidnostno in valutno tveganje, • komisija za upravljanje z bilanco: struktura bilance, kapitalska ustreznost, tveganja na agregatnem nivoju, • služba za upravljanje s tveganji: priprava politik upravljanja s tveganji, spremljava tveganj, • oddelek za bonitete: ocenjevanje finančnega položaja komitentov, • oddelek za zaledje in plačilni promet: dnevna spremljava valutnega in likvidnostnega tveganja v skladu s postavljenimi limiti. SID banka je v skladu s smernicami Basla II ocenila profil tveganosti banke in izdelala portal za pregled in ovrednotenje procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. V skladu s Strategijo upravljanja s tveganji in politike upravljanja s kapitalom je SID banka vzpostavila ustrezen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala banke, ki: • temelji na ugotavljanju in merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj ter spremljanju pomembnih tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja, • omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala banke v razmerju do profila tveganosti banke, • je ustrezno vključen v sistem upravljanja. Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti SID banke za prevzemanje tveganj. SID banka izvaja tudi stres teste na podlagi lastnih scenarijev in scenarijev posredovanih s strani nadzornika. Na podlagi rezultatov testov izjemnih situacij lahko SID banka pravočasno in vnaprej identificira tista področja, kjer je najbolj ranljiva ter z ustreznimi ukrepi izboljša uspešnost svojega poslovanja. Tveganja, s katerimi se SID banka srečuje, so zlasti kreditna, valutna, likvidnostna, obrestna in operativna. Vidik upravljanja s tveganji je pri poslih zavarovanja kreditov in investicij posebno pomemben zaradi dejstva, da se ti posli izvajajo v imenu in za račun Republike Slovenije. Škodni rezultat se sicer izravnava s pomočjo varnostnih rezerv, vendar bi večje izgube iz tega poslovanja lahko privedle do znižanja varnostnih rezerv do nivoja, ki po ZZFMGP zahteva dopolnitev iz proračuna Republike Slovenije. Učinkovito upravljanje s tveganji se tudi v SID banki začne pri ustreznem organizacijskem ustroju. Posli zavarovanja kreditov in investicij se izvajajo v posebnem oddelku, ki je organizacijsko do nivoja uprave ločen od bančnega poslovanja. Podobno kot v bančnem delu so opredeljene pravice sklepanja poslov, s tem da o vseh poslih v vrednosti pet in več milijonov evrov odloča Komisija za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja za politike zavarovanj v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja opredeljenimi že v ZZFMGP omejujejo možni obseg nastale škode. Poleg tega SID banka vprašanja glede razvrščanja rizikov, določanjem premijskih stopenj ipd., skupaj z resornim finančnim ministrstvom in Komisijo za pospeševanje mednarodne menjave, rešuje v okviru posebne študije javnofinančne vzdržljivosti zavarovanj za račun Republike Slovenije. Prve ugotovitve so pokazale, kasnejše pa samo še potrdile, da tudi v primeru uresničitve najbolj neugodnih scenarijev državni proračun ne bi bil takoj neposredno prizadet, pa tudi kasneje ne pomembneje. Letno poročilo SID banka - 2008 37 Kapital in kapitalska ustreznost Ustrezna višina kapitala je ključni element za zagotavljanje solventnosti in likvidnosti banke, osnove za neprekinjeno delovanje ter finančnih virov za razširitev poslovanja. Kapitalska ustreznost, izražena relativno glede na obseg poslovanja in prevzetih tveganj, zato zagotavlja zaupanje v poslovanje družbe in omogoča stabilen razvoj v skladu s postavljenimi cilji. V 2008 je SID banka, v skladu z zahtevami Basla II, poleg kapitalskih zahtev za kreditna in valutna tveganja, prvič oblikovala tudi kapitalske zahteve za operativna tveganja. SID banka za izračun kapitalskih zahtev za operativna tveganja uporablja enostaven pristop. Kapital SID banke, izračunan skladno s sklepom Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, ki pokriva celotno poslovanje SID banke za lastni račun (tj. vse razen poslov zavarovanja mednarodnih gospodarskih poslov, upravljanja varnostnih rezerv in programa PIO) je 31.12.2008 znašal 150,5 milijona EUR in je za 82,4 millijona EUR višji kot konec leta 2007. Višji kapital je posledica dokapitalizacije v višini 50 milijonov EUR v oktobru 2008 in odprave predpisa s strani Banke Slovenije, ki je predpisoval zmanjšanje kapitala za razliko med izkazanimi oslabitvami oz. rezervacijami pri skupinskem ocenjevanju izgub po MSRP ter zneskom ugotovljenih oslabitev oz. rezervacij izračunanih na podlagi odstotkov, določenih v sklepu Banke Slovenije o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom in kapitalskimi zahtevami za kreditno, valutno in operativno tveganje. Kapitalska ustreznost, izračunana po predpisih Basla II, upoštevaje celotno poslovanje SID banke za lastni račun (tj. vse razen poslov zavarovanja mednarodnih gospodarskih poslov, upravljanja varnostnih rezerv in programa PIO), je bila 31.12.2008 11,08%. Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika. Upravljanje s kreditnimi tveganji se začne pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z ugotavljanjem kreditne sposobnosti komitenta in vzpostavitvijo ustreznih zavarovanj. Nastanek izpostavljenosti odobri kreditni odbor. V času trajanja posla se kreditno tveganje obvladuje s spremljavo in upravljanjem kreditnega portfelja, omejevanjem koncentracije kreditnega tveganja na posameznega komitenta, skupino, panogo in državo, razvrščanjem in oblikovanjem oslabitev za pričakovane izgube ter zagotavljanjem zadostnega kapitala za primere, ko izgube presežejo pričakovanja. V kreditnem tveganju so upoštevana: • tveganje izgube iz kreditnih poslov, • tveganje za geografsko lokacijo dolžnikove države, • tveganje izdajatelja vrednostnih papirjev, • kreditno tveganje nasprotne stranke pri poravnavi in izvedenih finančnih instrumentih. Ne glede na uvedbo posamičnih ocenjevanj izgub in izračunavanja oslabitev po MSRP, zaradi katerih ni bilo potrebe po spremljanju klasifikacije BS v razrede A do E za posamično oslabljena finančna sredstva, SID banka nadaljuje z vzdrževanjem tovrstne klasifikacije2. Komitenti najvišje kvalitete so razvrščeni v skupino A, najnižje pa v skupino E. Kvaliteta kreditnega portfelja se tako lahko kontinuirano spremlja s pomočjo teh bonitetnih razredov ter se ga tudi primerja z drugimi bankami. • Portfelj SID banke po bonitetnih razredih na dan 31.12.2008 A 82, C 2,5% D 0,4% E 0,1% 2 Bonitetne ocene so za interne potrebe dejansko še bolj razčlenjene z uporabo tričrkovnega označevanja. 38 Letno poročilo SID banka - 2008 Iz kreditnega portfelja SID banke na dan 31.12.2008 je razvidno, da je v najboljši bonitetni razred razvrščeno kar 82,1 odstotkov vseh posojil, drugih terjatev in zunajbilančnih obveznosti. Nadaljnih 14,9 odstotka portfelja je v bonitetnem razredu B, v C pa 2,5 odstotka, medtem ko v D in E skupaj 0,5 odstotka. • Kreditni portfelj SID banke po državah dolžnika na dan 31.12.2008: Slabih 93 odstotkov v kreditnem portfelju predstavljajo terjatve in zunajbilančne obveznosti do dolžnikov iz Slovenije. Nato sledijo izpostavljenosti do držav bivše Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina) in Rusije. Pomemben element obvladovanja tveganja izgube iz kreditnih poslov so tudi oslabitve in rezervacije. (Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij je podrobneje opisana v točki 2.2.5. pojasnil k računovodskim izkazom). Na dan 31.12.2008 je SID banka imela oblikovanih 24,1 milijona EUR oslabitev in rezervacij, kar je 8,5 milijona EUR več kot po stanju 31.12.2007. V letu 2008 je SID banka oblikovala za 0.97 milijona EUR oslabitev iz naslova vrednostnih papirjev. Rezervacije in oslabitve izhajajo iz skupinsko in posamično ocenjenih izgub, pri čemer so izgube pri izpostavljenostih, uvrščenih v razrede kreditne kvalitete C, D ali E, ocenjene posamično. Razmerje med skupnimi rezervacijami in oslabitvami ter skupno izpostavljenostjo, uvrščeno v te razrede, znaša 1,22 odstotka. Tveganje izdajateljev vrednostnih papirjev izhaja iz portfelja, ki ga SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja z bilanco. Poslov trgovanja SID banka ne izvaja. Kreditno tveganje SID banka obvladuje zlasti z omejitvami glede bonitetne ocene izdajatelja ter s spremljavo tržnih vrednosti vrednostnih papirjev. • Portfelj vrednostnih papirjev po bonitetni oceni izdajatelja na dan 31.12.2008 Brez bonitetne ocene 26,2% BBB- do AA- 22,9% AA ali več 50,9% Podrobnejša razčlenitev portfelja vrednostnih papirjev po bonitetni oceni izdajatelja na dan 31.12.2008 je v točki 2.4.3. pojasnil k računovodskim izkazom. Letno poročilo SID banka - 2008 39 Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje v ožjem smislu se realizira takrat, ko SID banka z naložbami ne bi bila zmožna odplačevati virov sredstev. Likvidnost je razpolaganje s sredstvi in zagotavljanje sredstev za poravnavanje obveznosti (bilančnih ali zunajbilančnih) ob njihovi dospelosti. Te obveznosti se običajno poravnavajo z denarnimi pritoki, hitro unovčljivimi sredstvi in izposojenimi sredstvi. Bolj ko so tokovi obresti in glavnic na strani sredstev, obveznosti do virov sredstev in zunajbilančnih postavk neusklajeni, večje je tveganje nelikvidnosti. SID banka ne sprejema depozitov, zato ni izpostavljena likvidnostnemu tveganju v klasičnem pomenu. Kljub temu se lahko pojavijo težave v primeru, da SID banka ne more črpati obljubljenih sredstev. Po potrebi SID banka izvaja scenarij izjemnih situacij. V skladu s sprejeto politiko upravljanja z likvidnostjo je SID banka zagotavljala redno izpolnjevala vseh denarnih obveznosti. Osnova upravljanja z likvidnostjo je načrtovanje prilivov in odlivov, kar se izvaja ločeno za lastni račun in za račun varnostnih rezerv. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se redno spremlja tudi s pomočjo količnikov likvidnosti (razmerja med prilivi in odlivi v eno in šestmesečnem časovnem obdobju). Banka Slovenije predpisuje bankam, da je vrednost količnika do 30 dni najmanj 1. Vrednost tega količnika je večinoma presegala vrednost 1,5. Kljub zaostrovanju finančno-ekonomskih razmer, SID banka nima likvidnostnih težav, kar je posledica dolge ročnosti pasive in ustrezne sekundarne likvidnosti. Likvidnostno tveganje v širšem smislu, tj. tveganje, da se bo banka morala dodatno financirati po povišani obrestni meri (funding risk) in tveganje, da bo banka zaradi potreb po likvidnosti prisiljena prodajati nedenarne naložbe z diskontom (market liqudity risk), je nizko zaradi presežne kratkoročne likvidnostne pozicije in ustrezne sekundarne likvidnosti. Le-ta v znatnem delu vsebuje državne in druge visoko kvalitetne in likvidne vrednostne papirje. • Prikaz bilance stanja po ročnosti na dan 31.12.2008 Aktiva Pasiva Razmik Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR na vpogled 0,0 0,0% 0,0 0,0% 0,0 do 1 meseca 81,5 3,9% 0,4 0,0% 81,1 od 1 do 3 mesecev 63,6 3,0% 204,3 9,8% -140,7 od 3 mesecev do 1 leta 196,1 9,4% 651,0 31,2% -454,9 od 1 do 5 let 1.111,5 53,2% 1.033,5 49,5% 78,0 Nad 5 let 635,0 30,5% 198,5 9,5% 436,5 Skupaj 2.087,7 100,0% 2.087,7 100,0% 0,0 Podrobnejša razčlenitev postavk aktive in pasive računovodskim izkazom. na dan 31.12.2008 po ročnosti je v točki 3.1.1. pojasnil k Valutno tveganje Pri upravljanju valutnega tveganja SID banka ugotavlja potencialno izgubo, ki bi nastala zaradi spremembe deviznih tečajev, s pomočjo odprte devizne pozicije, ki je razlika med seštevkom vseh naložb v tujem denarju in vseh obveznosti v tujem denarju. Tako definirana odprta devizna pozicija je omejena z interno postavljenimi limiti. Skozi vse leto 2008 je bil delež vseh naložb v tujem denarju skoraj enak deležu vseh obveznosti v tujem denarju. Naložbe v ameriške dolarje so konec leta znašale 15,4 milijona EUR in so za 1,2 milijona EUR presegale obveznosti v ameriških dolarjih. Pozicije v drugih tujih valutah so bile skozi vse leto zanemarljive. V skladu s Sklepom o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic ob koncu leta ni bilo potrebno oblikovati kapitalskih zahtev za valutna tveganja. Ob koncu leta 2008 je imeja SID banka eno valutno terminsko pogodbo (forward) v višini 1 milijon USD z namenom varovanja pred valutnim tveganjem, s katerim se dnevno srečuje pri poslovanju na finančnih trgih. • Prikaz bilance stanja po valutni strukturi na dan 31.12.2008 Aktiva Pasiva Razmik v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % kapitala* EUR 2.072,3 99,3% 2.073,5 99,3% -1,2 0,0% USD 15,4 0,7% 14,2 0,7% 1,2 0,0% Druge valute 0,0 0,0% 0,0 0,0% 0,0 0,0% Skupaj 2.087,7 100,0% 2.087,7 100,0% 0,0 0,0% *Opomba: Upoštevan kapital po sklepu Banke Slovenije za izračun kapitalske ustreznosti bank in hranilnic. _ 40 Letno poročilo SID banka - 2008 Podrobnejši prikaz bilance stanja po valutni strukturi na dan 31.12.2008 je v točki 3.2.1. pojasnil k računovodskim izkazom. Obrestno tveganje Pri poslovanju SID banke se pojavljata dve obliki obrestnih tveganj. Prva izhaja iz razlike med obrestno mero po kateri SID banka posoja denar in obrestno mero virov, oziroma iz razlike v občutljivosti teh obrestnih mer na spremembo splošnega nivoja tržnih obrestnih mer. Druga oblika izhaja iz obrestne občutljivosti prihodkov iz naložb, ki so financirani iz kapitala SID banke. SID banka obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju zlasti z usklajevanjem načinov obrestovanja na aktivi in pasivi. Največji delež aktive in pasive tako predstavljajo instrumenti v evrih z obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero Euribor, kar pušča le še preostalo tveganje, ki izhaja iz časovne neusklajenosti spremembe referenčne mere in nepopolne usklajenosti pri izbiri referenčne obrestne mere (3 oziroma 6 mesečni Euribor). Med letom je SID banka poleg usklajevanja načinov obrestovanj za zmanjšanje obrestnega tveganja v omejenem obsegu uporabljala tudi izvedene finančne instrumente (obrestne zamenjave). Ob koncu 2008 SID banka ni imela nobenih izvedenih finančnih instrumentov obrestnih zamenjav. Podrobnejši prikaz bilance stanja po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31.12.2008 je v točki 3.3.1. Pojasnil k računovodskim izkazom. • Prikaz virov in naložb po preostalem obdobju do ponovne določitve obrestne mere na dan 31.12.2008 Aktiva Pasiva Razmik Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR Neobrestovano 35,0 1,7% 184,3 8,8% -149,3 na vpogled 3,0 0,1% 0,0 0,0% 3,0 do 1 meseca 137,9 6,6% 66,6 3,2% 71,3 od 1 do 3 mesecev 674,5 32,3% 505,2 24,2% 169,3 od 3 mesecev do 1 leta 1.219,5 58,4% 1.331,6 63,8% -112,1 od 1 do 5 let 12,7 0,6% 0,0 0,0% 12,7 nad 5 let 5,1 0,3% 0,0 0,0% 5,1 Skupaj 2.087,7 100,0% 2.087,7 100,0% 0,0 Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi nezadostnega ali neuspelega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov in je odvisno od notranje organizacije, obvladovanja poslovnih procesov, načinov delovanja notranjih kontrol, učinkovitosti notranje in zunanje revizije, itd. Dejavniki operativnega tveganja so kadri, poslovni procesi, informacijska tehnologija in druga infrastruktura, organizacijska ureditev ter zunanji dogodki. SID banka ima sprejeto politiko o upravljanju z operativnimi tveganji, ki upošteva priporočila baselskih standardov. Operativna tveganja spremlja v skladu z enostavnim pristopom. Obvladovanje operativnega tveganja temelji na vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol, sistemu odločanja in pooblastil, ustreznem nadomeščanju v času odsotnosti, ustrezni usposobljenosti kadra ter vlaganju v informacijsko tehnologijo. Sistemska tveganja informacijske tehnologije, ki se s stopnjo informatizacije povečujejo, so bila obladovana z dodatnimi ukrepi, kot so vzpostavljanje načrta neprekinjenega poslovanja in drugimi ukrepi za povečanje informacijske varnosti. Upravljanje s tveganji v Skupini SID banka Konsolidirano obvladovanje tveganj upošteva heterogenost Skupine SID banka, sestavljene iz krovne institucije, ki je licencirana in nadzorovana po bančni zakonodaji, podrejene zavarovalnice, licencirane in nadzorovane s strani Agencije za zavarovalni nadzor, faktoring družbe, ki prevzema podobna tveganja kot banka, vendar njena dejavnost ni regulirana, ter PRO KOLEKT kot nefinančne družbe, ki ne prevzema večjih finančnih tveganj. Ob tem med družbami nastajajo poslovne povezave, ki vplivajo na vrsto in obseg skupnih tveganj. Posebna pozornost je namenjena področjem, kjer bi zaradi narave posla lahko prišlo do kopičenja istovrstnega tveganja, kar je zlasti pomembno pri koncentraciji kreditnega in zavarovalnega tveganja na istem riziku oziroma dolžniku (upoštevaje povezanost rizikov/dolžnikov). Tako kot pri upravljanju s tveganji v SID banki, je tudi pri upravljanju s tveganji v Skupini SID banka glavni namen obvladovanja tveganj zmanjšanje verjetnosti realizacije tveganj ter zmanjšanje izgube v primeru, da se posamezno tveganje realizira. Posebna pozornost je namenjena merjenju in upravljanju kreditnega tveganja na nivoju Skupine SID banka, izpostavljenosti Skupine SID banka do posameznega komitenta, panog, držav. _ 41 Letno poročilo SID banka - 2008 V vseh družbah v skupini je vzpostavljen ustrezen organizacijski ustroj, ki omogoča učinkovito obvladovanje tveganj, tako da opredeljuje postopke prevzemanja tveganj, ugotavljanja, merjenja ter zmanjševanja tveganj. Profil tveganosti SID banka ima izdelan profil tveganosti banke, ki je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in kvalitativnih ocen tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja, in kontrolnega okolja, s katerim ta tveganja obvladuje. Profil tveganosti predstavlja osnovo za: • celovit proces upravljanja s tveganji, • ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala, • načrtovanje postopkov notranjega revidiranja, • izvajanje neposrednega nadzora Banke Slovenije. V skladu s Sklepom o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice se profil tveganosti ocenjuje za celotno Skupino SID banka. Ocena ustreznega notranjega kapitala Skladno s Strategijo upravljanja s tveganji in politike upravljanja s kapitalom ima Skupina SID banka vzpostavljen ustrezen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala banke, ki: • temelji na ugotavljanju in merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj ter spremljanju pomembnih tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja, • omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala banke v razmerju do profila tveganosti banke, • je ustrezno vključen v sistem upravljanja. Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti Skupine SID banka za prevzemanje tveganj. Pri oceni ustreznega notranjega kapitala se upoštevajo naslednja tveganja in dejavniki: • tveganja, ki so zajeta v prvem stebru (kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje), • tveganja drugega stebra (tveganje koncentracije, transferno tveganje, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, tveganje dobičkonosnosti, tveganje poravnave, tveganje ugleda, strateško tveganje, kapitalsko tveganje), • drugi elementi in zunanji dejavniki (regulatorne spremembe, vpliv ekonomskih ciklov, stres testi). V oceni ustreznega notranjega kapitala predstavljajo kapitalske zahteve za kreditna tveganja 81 odstotkov, za operativna tveganja 2 odstotkov in za tveganje koncentracije in zunanjih dejavnikov 17odstotkov. Upravljanje s tveganji v Skupini SID banka je podrobneje opisano v poglavju 4 o Razkritjih. Letno poročilo SID banka - 2008 42 6.5. Informacijski sistem Bančni informacijski sistem mora na varen način zagotavljati pravočasne, neoporečne in razpoložljive informacije. Poleg podpore poslovnih procesov mora informacijski sistem omogočati poročanje bančnim regulatorjem in drugim zunanjim institucijam ter biti v pomoč pri sprejemanju poslovnih odločitev. Zaradi spreminjajočih oziroma naraščajočih poslovnih potreb SID banke in zahtev regulatorja je potrebno informacijski sistem neprestano dopolnjevati in izboljševati. V letu 2008 je SID banka sprejela prenovljeno strategijo razvoja informacijskega sistema, na podlagi katere je izvajala številne aktivnosti na področju informacijskega in tehnološkega razvoja. Veliko pozornosti je bilo namenjene prenovi, posodobitvi, standardizaciji in optimizaciji strežniške infrastrukture na tehnologijah virtualnih okolij in vzpostavitvi diskovnega polja. V sklopu ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja je bila urejena rezervna lokacija, kjer je bilo izvedeno tudi testiranje načrtov obnovitve poslovanja. Na področju varnosti poslovanja je bilo izvedenih več izboljšav in nagraditev na različnih segmentih informacijskega sistema kot so segmentacija lokalnega omrežja, nadgradnja požarnih pregrad, vpeljava dodatnega filtra za detekcijo nezaželenih sporočil, itd.. Tudi v preteklem letu so se nadaljevale aktivnosti za poenotenje in standardizacijo sistemske programske opreme, prav tako se je nadaljevala standardizacija dela z zunanjimi izvajalci in uvedba informacijske podpore upravljanja sprememb programske opreme. Nadaljevala se je nadgradnja in dopolnitev primarno dokumentnega informacijskega sistema na transakcijski in relacijski sistem. Na področju aplikativne programske opreme je bilo največ pozornosti namenjene nadaljnjemu izboljševanju podpore ključnih procesov v banki. Tako se nadaljevalo dopolnjevanje sistema za podporo kreditno depozitnega poslovanja, uspešno pa je bila zaključena implementacija informacijske podpore za poslovanje z vrednostnimi papirji. Zaključena je bila tudi prenova plačilnega prometa z vpeljavo storitev SWIFT omrežja. Izvršena je bila priključitev na SEOnet. Ena izmed pomembnih stalnih nalog na področju informacijskega sistema je tudi zagotavljanje osnov za kvalitetno in pravočasno poročanje, kjer so v preteklem letu potekale aktivnosti tako na dopolnjevanju in nadgradnji zunanjega poročanja skladno z zahtevami zunanjih institucij, kot tudi na področju notranjega poročanja, ki postaja glede na naraščajoče poslovne potrebe vse bolj obsežno in kompleksno. V povezavi s tem je potekala tudi priprava osnov za postopno izgradnjo podatkovnega skladišča. Hkrati z navedenimi pa so potekale druge aktivnosti razvoja in vzdrževanja informacijskega sistema v skladu s standardom ISO27001 (ISO/BS17799). Glede na vlogo SID banke v bančni skupini, so bile aktivnosti v skladu s strategijo usmerjene tudi v koordinacijo aktivnosti na področju razvoja informacijskih sistemov vseh članic skupine SID banka. Z namenom učinkovitosti, obvladovanja tveganj in poslovne politike so se v banki izvajale tudi aktivnosti optimizacije procesov, poslovna politika in strategija obvladovanja tveganj so glavni gradniki strategije nadaljnjega razvoja informacijskega sistema. Letno poročilo SID banka - 2008 43 6.6. Kadri Zaposlovanje - struktura in trendi Zaposlovanje je v letu 2008 potekalo v skladu z letnim načrtom zaposlovanja in z usmeritvami akcijske strategije, ki temeljijo predvsem na prilagajanju zaposlovanja rasti obsega poslovanja in razvoju novih produktov, zaposlovanju strokovnjakov s sprecifičnimi znanji in izkušnjami ter zadržanju sposobnih in perspektivnih kadrov v banki in skupini. V letu 2008 se je v SID banki na novo zaposlilo 12 sodelavcev; tako je bilo konec leta v banki 76 zaposlenih (50 žensk in 26 moških), povprečno število zaposlenih je bilo v tem letu 75. • Izobrazbena in starostna struktura zaposlenih na dan 31.12.2008 magisterij 4% visokošolska izobrazba 67% srednješolska izobrazba višješolska izobrazba 51 - 60 let 15% 41 - 50 let 21% 31 - 40 let 34% Razvoj zaposlenih V SID banki se namenja posebno pozornost področju razvoja zaposlenih, s ciljem zagotoviti izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo primerno razvitosti in strateškim ciljem banke ter učinkovito prilagajanje zaposlenih spremembam in izzivom v organizaciji in okolju. Z zaposlenimi so bili opravljeni Letni razvojni razgovori in Polletni razgovori za ugotavljanje realizacije zastavljenih ciljev. Letni razvojni razgovori so osnova za oceno razvojnega potenciala posameznika, za opredelitev ključnih kadrov (vodstvene delavce in tudi »specialiste« - nosilce razvoja novih dejavnosti) ter izdelavo letnega načrta izobraževanja, saj se preko njih pravočasno zaznajo potrebe po novih znanjih ter lažje načrtujejo ciljno usposabljanje in izobraževanje tako za posameznike kot skupine zaposlenih. Izobraževanje Spodbujanje pridobivanja potrebnih znanj in veščin ter prenos teh v prakso je ena od usmeritev akcijske strategije SID banke. V letu 2008 so zaposleni pridobivali znanja, ki so potrebna zlasti na posameznih strokovnih področjih (kreditiranje, zakladništvo, zavarovanje, pravne zadeve, informatika, računovodstvo in notranja revizija), in to v različnih oblikah internega izobraževanja ter z udeležbo na predavanjih, delavnicah, seminarjih, podiplomskem študiju in drugih oblikah tako doma kot v tujini. Hkrati so se zaposleni udeleževali tudi raznih oblik izobraževanja, kjer so pridobivali potrebna splošna (tuji jeziki, izobraževanje na področju informatike, učinkovitega vodenja sodelavcev, načrtovanje ciljev, upravljanje s časom, team building, ipd.) in specifična znanja (z bančnega področja, s pravnega področja, s področja upravljanja odnosov s strankami, SWIFTA, preprečevanja pranja denarja, finančne in poslovne analize podjetij, zavarovanja bančnih naložb, pogajanj, projektnega financiranja, mednarodnih standardov računovodskega poročanja, davčne zakonodaje, plačilnih sistemov, javnih naročil, idr.). V letu 2008 se je različnih oblik izobraževanja udeležilo 74 zaposlenih, kar predstavlja 97 odstotni delež zaposlenih. Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega je bilo 66. _ 44 Letno poročilo SID banka - 2008 Nagrajevanje S sistemom nagrajevanja in napredovanja želi banka nagraditi in motivirati sposobne kadre in z njimi realizirati ambiciozno zastavljene poslovne načrte. Pri izplačevanju plač in drugih stroškov dela zaposlenim se upoštevata veljavna zakonodaja in kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji, medtem ko nagrajevanje uspešnosti in napredovanja ureja interni akt. Nagrado za delovno uspešnost vodje zaposlenim dodelijo mesečno v obliki variabilnega dela plače, ki znaša do 10 odstotkov plače zaposlenega, s spremembo internega akta v letu 2008 pa v primeru posebnih dosežkov variabilni del lahko znaša do 20 odstotkov plače. Podlaga za napredovanje na istem delovnem mestu je ocena dela zaposlenega v okviru letnih in polletnih razgovorov; v letu 2008 je na tak način napredovalo 30 zaposlenih. Posebej je nagrajevano projektno delo, ki hkrati predstavlja osnovo za doseganje razvoja posameznikov in teamskega dela oziroma sodelovanja. SID banka je zaposlenim tudi v letu 2008 v skladu s pokojninskim načrtom plačevala del premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, prav tako pa tudi premijo za dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Notranje komuniciranje SID banka izvaja visoko specializirano dejavnost, zato je za njeno uspešno delovanje ključnega pomena, da zaposleni razumejo in podpirajo njeno delovanje, k čemur lahko prispeva tudi učinkovita in odprta komunikacija. V banki so uveljavljene različne oblike obveščanja in komunikacije z zaposlenimi, od neposrednega komuniciranja med vodstvom in zaposlenimi (redni interni sestanki in srečanj zaposlenih z upravo) do dostopa do obsežnega števila elektronskih baz podatkov (na primer zabeležke poslovnih dogodkov, zapisniki in sklepi organov odločanja banke, interni akti banke, strokovna knjižnica, opisi procesov in postopkov dela, predlogi in ideje, klipingi, ipd.), obveščanja prek internega elektronskega časopisa in četrtletnega izhajanja internega glasila Cekin. Podobno kot v preteklih letih je bila v letu 2008 izvedena anketa o organizacijski klimi in zadovoljstvu zaposlenih. Raziskavo je SID banka tokrat prvič izvedla v sodelovanju z zunanjim izvajalcem s pomočjo vprašalnika SiOK (Slovenska Organizacijska Klima), kar je omogočilo tudi primerjavo s podjetji v Sloveniji in bo dobra osnova za sprejemanje ukrepov pri slabše ocenjenih kategorijah ter ugotavljanje trendov pri merjenjih v prihodnjih letih. Zaposleni v Skupini SID banka Družba 2006 2007 2008 SID banka 68 69 76 PKZ 38 40 51 Skupina PRO KOLEKT 6 15 19 Skupina PRVI FAKTOR 76 108 130 CMSR 7 9 11 Skupaj 195 241 287 Skupina PRO KOLEKT je imela po stanju konec leta 2008 skupaj 19 zaposlenih, od tega 6 v družbi v Ljubljani, 6 v Zagrebu, po dva zaposlena v družbah v Beogradu in Bukarešti ter po enega zaposlenega v ostalih družbah skupine. Skupina PRVI FAKTOR je imela skupaj 130 zaposlenih, od tega 38 v družbi v Ljubljani, 44 v Zagrebu, 34 v Beogradu in 14 v Sarajevu. • Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini SID banka na dan 31.12.2008 doktorat Letno poročilo SID banka - 2008 45 6.7. Notranja revizija Služba za notranjo revizijo je skladno z zahtevami Zakona o bančništvu organizirana kot štabna služba neposredno pod upravo banke ter kadrovsko ustrezno postavljena. Notranja revizija je v letu 2008 opravljala aktivnosti dajanja zagotovil ter svetovalne aktivnosti skladno z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeksom načel notranjega revidiranja, kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev ter relevantnimi določili Zakona o bančništvu. Cilji notranjega revidiranja - z neodvisnim in nepristranskim dajanjem zagotovil in svetovanjem spodbuditi premišljen in urejen način vrednotenja ter izboljševanja uspešnosti ravnanja s tveganji in s tem pomagati banki pri uresničevanju ciljev: • urejeno, gospodarno, učinkovito, in uspešno poslovanje ter razvijanje, ustvarjanje in prodajanje kakovostnih finančnih produktov, • varovanje sredstev pred izgubo zaradi malomarnosti, zlorab, slabega gospodarjenja, napak in poneverb ter drugih nepravilnosti, • poslovanje v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi ter notranjimi pravili banke in navodili poslovodstva, • razvijanje in ohranjanje zanesljivih računovodskih in drugih podatkov ter informacij, resnično in pošteno prikazovanje teh podatkov in informacij v poročilih, so bili v SID banki doseženi z aktivnostmi Službe za notranjo revizijo, opravljenimi tako v nadzornem kot svetovalnem delu. Služba za notranjo revizijo je načrt notranje revizijskih pregledov v letu 2008 opredelila na osnovi profila tveganosti in opravila preglede na tej osnovi izbranih procesov in postopkov v posameznih organizacijskih enotah oz. poslovnih funkcijah SID banke ter preglede letnih poročil ter računovodskih izkazov nekaterih odvisnih družb. Služba za notranjo revizijo je v letu 2008 opravila 14 pregledov. O vsakem opravljenem pregledu je sproti poročala upravi, četrtletno pa tudi revizijski komisiji in nadzornemu svetu. Dana priporočila notranje revizije po opravljenih pregledih so bila usmerjena v nadaljnje izpopolnjevanje notranjih kontrol po posameznih organizacijskih enotah ter posameznih poslovnih funkcijah ter s tem v zmanjševanje tveganj na posameznih področjih poslovanja banke. Služba za notranjo revizijo je stalno spremljala izvajanje danih priporočil in o realizaciji priporočil poročala v svojih rednih poročilih. V svetovalnem delu svojih aktivnosti je Služba za notranjo revizijo opravljala podporo drugim poslovnim ter strokovnim področjem dela v SID banki. Najpomembnejše aktivnosti v letu 2008 so bile: • sodelovanje z zunanjim revizorjem pri organizaciji zaključne revizije letnega poročila za leto 2007, predhodne revizije za leto 2008, usklajevanje pogodbe z revizijsko družbo ter usklajevanje pisma poslovodstvu, • sodelovanje pri pripravi Pravilnika o izvajanju procesa ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala, • sodelovanje pri pripravi Pravilnika o politiki razkritij in organizaciji letnega poročila, • sodelovanje pri uvajanju novih produktov, • sodelovanje pri posameznih projektih, • sodelovanje pri ponovni oceni profila tveganosti, • sodelovanje pri izvedbi zunanje presoje kakovosti notranjerevizijske dejavnosti v SID banki, • tekoče svetovanje skladno s tekočimi potrebami dela. Služba za notranjo revizijo je pripravila trimesečna poročila in letno poročilo o delu notranje revizije. Vsa poročila so bila obravnavana na rednih sejah uprave, revizijske komisije in nadzornega sveta banke. Letno poročilo SID banka - 2008 46 7. Priloge 7.1. Organi upravljanja SID banke na dan 31.12.2008 Nadzorni svet SID banke • mag. Mitja Gaspari, minister za evropske zadeve in razvoj • Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo in tehnologijo • dr. Maja Klun, Fakulteta za upravo, predstavnica strokovne javnosti • dr. Franc Križanič, minister za finance • dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo • mag. Zlata Ploštajner, ministrica za lokalno samoupravo in regionalno • dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve • mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, generalna direktorica direktorata finance Komisija za pospeševanje mednarodne menjave • mag. Sabina Koleša - predsednica, Ministrstvo za gospodarstvo • mag. Janko Burgar - namestnik predsednice, Ministrstvo za gospodarstvo • dr. Robert Kokalj, Ministrstvo za zunanje zadeve • Janez Krevs, Banka Slovenije • Monika Pintar Mesarič, Ministrstvo za finance • mag. Jože Renar, Gospodarska zbornica Slovenije Uprava • mag. Sibil Svilan, predsednik • Jožef Bradeško, član politiko za zakladništvo na ministrstvu za Letno poročilo SID banka - 2008 47 7.2. Organizacijska shema SID banke na dan 31.12.2008 UPRAVA Sibil Svilan, predsednik Jožef Bradeško, član POMOČNIKI UPRAVE Bojan Pecher SLUŽBA ZA UPRAVLJANJE S TVEGANJI Matejka Kavčič SLUŽBA ZA INFORMACIJSKO ZAŠČITO Matiaž Pušnik SLUŽBA ZA RAZISKAVE IN STRATEGIJO Roman Rojc SLUŽBA ZA DRŽAVNE POMOČI IN JAVNA NAROČILA SLUŽBA ZA NOTRANJO REVIZIJO Danijel Praprotnik SLUŽBA ZA VAROVANJE ZAKONITOSTI POSLOVANJA Goran Katušin PODROČJE KREDITOV IN GARANCIJ Aleša Korenčič PODROČJE ZAKLADNIŠTVA Mitja Jarc PODROČJE ZAVAROVANJA KREDITOV IN INVESTICIJ Drago Kreš ODDELEK ZA ZALEDJE IN PLAČILNI PROMET Bojana Kolenc ODDELEK ZA BONITETE Vesna Zorman ODDELEK ZA PLAN IN KONTROLING Alenka Ferjančič ODDELEK ZA RAČUNOVODSTVO Leon Lebar PRAVNI ODDELEK IN ODDELEK ZA OBRAVNAVO ŠKOD Barbara Bračko v___/ ODDELEK ZA INFORMATIKO Damjan Javernik SPLOŠNI IN KADROVSKI ODDELEK Vida Zabukovec Letno poročilo SID banka - 2008 48 7.3. Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31.12.2008 Letno poročilo SID banka - 2008 49 7.4. Izjava o upravljanju družbe Republika Slovenija je bila že pred izključitvijo manjšinskih delničarjev v septembru 2008 več kot 90 odstotni imetnik delnic družbe. Ker je SlD banka šele konec decembra 2008 uvrstila obveznice na organizirani trg in s tem postala javna družba v smislu Zakona o trgu finančnih instrumentov, se v letu 2008 pri upravljanju formalno ni upošteval Kodeks upravljanja javnih delniških družb. SlD banka pa ves čas spoštuje določbe kogentnih predpisov, ki urejajo korporacijsko upravljanje v bankah. Na prvem mestu je treba izpostaviti določbe Zakona o bančništvu (2. poglavje in posredno Zakona o gospodarskih družbah) ter predpis Banke Slovenije (Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic, UL RS, št. 28/07), ki smiselno povzema priporočila iz prej omenjenega Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in so tako za vse banke pravno zavezujoča. Opozoriti gre tudi na Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki, ki določa sestavo nadzornega sveta. V skladu s predpisanim okvirjem ima SlD banka tako dvotirni sistem upravljanja z dvočlansko upravo in nadzornim svetom. Oba organa pri svojem delovanju poleg prej omenjenih predpisov upoštevata tudi statut družbe (sicer dostopen tudi na spletni strani družbe: http://www.sid.si/sidslo.nsf), strategijo družbe in različne politike, sprejete s strani organov vodenja ali nadzora družbe. Nadzorni svet družbe je zaradi učinkovitejšega opravljanja svoje funkcije ustanovil tudi revizijsko komisijo. Lahko sklenemo, da družba zaradi doslednega upoštevanja zavezujočih predpisov za banke posredno upošteva tudi vsa določila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Družba ima v zvezi s postopki računovodskega poročanja z internimi akti vzpostavljene različne notranje kontrole. Delovanje notranjih kontrol in upravljanje s tveganji v družbi pa je tudi predmet notranjega revidiranja, ki ga izvaja posebna organizacijska enota. Dodatno je delo revizijske komisije nadzornega sveta posebej osredotočeno predvsem na področje računovodskega poročanja in upravljanja s tveganji. Republika Slovenija je edini delničar družbe od septembra 2008, že pred tem pa razen države noben manjšinski delničar ni presegal praga kvalificiranega deleža. Slednji tudi niso imeli posebnih kontrolnih pravic ali omejitev glasovalnih pravic. Organi vodenja in nadzora družbe so imenovani v skladu s predpisi, od septembra 2008 naprej pa pristojnosti skupščine praktično izvaja Vlada Republike Slovenije. V letu 2008 sta bila člana uprave mag. Sibil Svilan kot predsednik in Jožef Bradeško kot član. Člani nadzornega sveta družbe pa so se zaradi začetka uporabe Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki v septembru 2008 in menjave Vlade v novembru 2008 relativno pogosto menjavali. Člani nadzornega sveta na dan 31.12.2008 so bili: • mag. Mitja Gaspari, minister za evropske zadeve in razvoj • Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo in tehnologijo • dr. Maja Klun, Fakulteta za upravo, predstavnica strokovne javnosti • dr. Franc Križanič, minister za finance • dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo • mag. Zlata Ploštajner, ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko • dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve • mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, generalna direktorica direktorata za zakladništvo na ministrstvu za finance Članice revizijske komisije na dan 31.12.2008 so bile: • dr. Maja Klun - predsednica • mag. Stanislava Zadravec Caprirolo - članica • mag. Romana Logar - članica - zunanji strokovnjak Letno poročilo SID banka - 2008 50 II. RAČUNOVODSKI IZKAZI SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA Vsebina Stran Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka 52 Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka 53 1. Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka 55 2. Pojasnila k računovodskim izkazom 63 3. Upravljanje s tveganji in ostala razkritja 101 4. Priloge 113 5. Poročilo neodvisnega revizorja za potrebe poročanja Banki Slovenije v skladu s Sklepom o revizijskem pregledu letnega poročila bank in hranilnic 117 Letno poročilo SID banka - 2008 51 Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka Uprava na dan 23.02.2009 potrjuje računovodske izkaze in letno poročilo SID banke in konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka za leto, končano na dan 31. december 2008. Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, uveljavljenimi v EU. Uprava je utemeljeno mnenja, da ima SID banka in Skupina SID banka zadosti poslovnih virov za nadaljevanje poslovanja v prihodnosti. Odgovornost poslovodstva je, da so: - uporabljene računovodske politike ustrezne in se jih tudi konsistentno uporablja, - poslovne ocene in presoje razumne in preudarne, - vsakršna materialna odstopanja od uporabljenih računovodskih standardov ustrezno razkrita in pojasnjena, - računovodski izkazi pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju Skupine SID banka, razen če ni utemeljeno predvidevati o prenehanju poslovanja. Uprava je odgovorna vzdrževati knjigovodske listine in zapise, ki z razumno natančnostjo kadar koli razkrivajo finančno stanje SID banke in Skupine SID banka. Uprava je tudi odgovorna, da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z zakonodajo in predpisi Republike Slovenije. Uprava mora storiti vse, da zavaruje sredstva SID banke in Skupine SID banka ter mora opraviti vse ustrezne postopke za preprečitev oziroma odkritje morebitnih prevar in drugih nepravilnosti. Uprava SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana Jožef Bradeško član 52 Letno poročilo SID banka - 2008 Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka Deloitte Tel: +386 (0) 1 3072 800 Faks: +386 (0) 1 3072 900 www.deloitte.si POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA LASTNIKOM SID - Slovenske izvozne in razvojne banke d.d., Ljubljana Poročilo o računovodskih izkazih Revidirali smo priložene posamične računovodske izkaze SID — Slovenske izvozne in razvojne banke d.d., Ljubljana in skupine SID - Slovenska izvozna in razvojna banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju »Banka«), ki vključujejo posamično in konsolidirano bilanco stanja na dan 31. decembra 2008 in posamičen in konsolidiran izkaz poslovnega izida, izkaz gibanja kapitala ter izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto in povzetek bistvenih računovodskih usmeritev ter druge pojasnjevalne opombe. Odgovornost poslovodstva za računovodske izkaze Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja kot jih je sprejela EU. Ta odgovornost vključuje: vzpostavitev in vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in pošteno predstavitvijo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačnih navedb zaradi prevare ali napake, izbiro in uporabo ustreznih računovodskih usmeritev ter pripravo računovodskih ocen, ki so utemeljene v danih okoliščinah. Revizorjeva odgovornost Naša odgovornost je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno napačne navedbe. Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare ali napake. Pri ocenjevanju teh tveganj preuči revizor notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov družbe, da bi določil okoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa, da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjega kontroliranja družbe. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva kot tudi ovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov. Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizij sko mnenj e. DELOITTE REVIZIJA D.O.O. Davčna ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija Letno poročilo SID banka - 2008 53 Mnenje Po našem mnenju so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja SID -Slovenske izvozne in razvojne banke d.d.. Ljubljana in skupine SID - Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.. Ljubljana na dan 31. decembra 2008 ter poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja kot jih je sprejela EU. Poročilo o drugih zakonskih in regulativnih zahtevah V skladu s prvim odstavkom, 57. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) smo pregledali poslovno poročilo Banke. Po našem mnenju je poslovno poročilo usklajeno z revidiranimi računovodskimi izkazi. DELOITTE REVIZIJA d.o.o. Andreja Bajuk Mušič Pooblaščena revizorka Ljubljana, 16. april 2009 1 - VJ o 54 Letno poročilo SID banka - 2008 Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 1.1 .Bilanca stanja na dan 31.12.2008 v tisoč EUR SID banka Skupina SID banka Pojasnilo 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 2.4.1. 87 298 88 299 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 2.4.2. 125 129 126 129 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 2.4.3. 61.332 40.728 79.449 63.034 Krediti 2.4.4. 2.012.564 1.192.496 2.191.029 1.346.026 - krediti bankam 1.512.381 915.674 1.537.955 922.927 - krediti strankam, ki niso banke 500.183 276.822 653.074 423.099 Opredmetena osnovna sredstva 2.4.5. 4.749 5.091 5.230 5.569 Neopredmetena sredstva 2.4.6. 568 600 1.306 1.237 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.4.7. 7.712 7.712 419 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.4.8. 328 1.373 1.213 2.269 - terjatve za davek od dobička 0 1.229 255 1.491 - terjatve za odloženi davek 328 144 958 778 Druga sredstva 2.4.9. 252 290 22.794 18.052 - sredstva iz zavarovalnih poslov 0 0 20.177 17.570 - druga sredstva 252 290 2.617 482 SKUPAJ SREDSTVA 2.087.717 1.248.717 2.301.654 1.437.034 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.4.10. 2.4.11. 172 1.921.672 186 1.137.069 172 2.079.910 186 1.274.967 - vloge bank 15.216 26.206 15.216 22.637 - vloge strank, ki niso banke 22.376 32.879 22.376 32.878 - krediti bank 1.633.867 1.069.125 1.792.105 1.211.554 - dolžniški vrednostni papirji 250.213 8.859 250.213 7.898 Rezervacije 2.4.12. 2.289 883 35.265 26.956 - bančne rezervacije 2.165 778 2.165 778 - obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 0 30.896 23.803 - druge rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih 124 105 2.204 2.375 oseb 2.4.13. 1.939 2.190 2.321 2.427 - obveznosti za davek 1.904 2.163 2.284 2.400 - obveznosti za odložene davke 35 27 37 27 Druge obveznosti 2.4.14. 888 835 4.058 4.908 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.926.960 1.141.163 2.121.726 1.309.444 Osnovni kapital 2.4.15. 140.000 89.600 140.000 89.600 Kapitalske rezerve 2.4.16. 1.139 1.139 1.139 1.139 Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim 2.4.17. (295) (331) (838) (396) dobičkom) 2.4.18. 19.923 17.566 38.095 31.835 Lastne delnice 2.4.19. (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Cisti dobiček poslovnega leta 1.314 904 2.856 6.736 SKUPAJ KAPITAL 160.757 107.554 179.928 127.590 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 2.087.717 1.248.717 2.301.654 1.437.034 VARNOSTNE REZERVE 2.4.22 113.186 107.278 113.186 107.278 PROGRAM IZRAVNAVE OBRESTI 2.4.22 6.709 5.395 6.709 5.395 Letno poročilo SID banka - 2008 55 Varnostne rezerve in PIO se nanašajo na posle, ki jih SID banka opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije in niso del sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev SID banke. Vodijo se na posebnih kontih, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje poslov po pooblastilu. Prikaz poslov po pooblastilu je v poglavju 2.4.22.. Čisti dobiček na delnico SID banke je na dan 31.12.2008 znašal 2,70 EUR, na dan 31.12.2007 pa 3,95 EUR. Letno poročilo SID banka - 2008 56 1.2. Izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2008 SID banka_Skupina SID banka v tisoč EUR Pojasnilo 2008 2007 2008 2007 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 82.491 47.547 97.238 57.635 Odhodki za obresti in podobni odhodki (68.183) (38.810) (77.429) (44.614) Čiste obresti 2.5.1. 14.308 8.737 19.809 13.021 Prihodki iz dividend 2.5.2. 2.273 1.031 0 0 Prihodki iz opravnin (provizij) 1.209 566 5.398 3.582 Odhodki za opravnine (provizije) (411) (101) (1.412) (941) Čiste opravnine (provizije) 2.5.3. 798 465 3.986 2.641 Realizirani dobički / izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.5.4. (184) (17) (255) (78) Čisti dobiček / izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 2.5.5. (59) 20 (58) 20 Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 2.5.6. 97 2 (258) 0 2.866 2 1.487 0 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.5.7. 2.501 2.593 8.629 9.308 - prihodki za nebančne storitve 2.501 2.593 2.312 2.472 - prihodki od zavarovalnih poslov 0 0 9.077 8.763 - odhodki za zavarovalne posle 0 0 (2.760) (1.927) Administrativni stroški 2.5.8. (5.161) (5.240) (10.843) (10.021) Amortizacija 2.5.9. (617) (562) (860) (746) Rezervacije 2.5.10. (1.526) 709 (5.088) (2.818) - bančne rezervacije (1.387) 837 (1.387) 836 - obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 0 (3.761) (2.803) - druge rezervacije (139) (128) 60 (851) Oslabitve 2.5.11. (9.429) (3.387) (14.183) (4.564) Dobiček iz rednega poslovanja Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 2.5.12. 3.003 (424) 4.091 (451) 4.005 (1.463) 8.250 (1.485) Odloženi davki 188 (24) 314 (29) Čisti dobiček iz rednega poslovanja 2.767 3.616 2.856 6.736 Cisti dobiček poslovnega leta - večinskih delničarjev 2.767 3.616 2.856 2.856 6.736 6.736 _ 57 Letno poročilo SID banka - 2008 1.3. Izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2008 SID banka Skupina SID banka v tisoč EUR 2008 2007 2008 2007 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 3.003 4.091 4.005 8.250 Amortizacija 617 562 860 746 Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin, neopredmetenih dolgoročnih sredstev in drugih sredstev 970 (42) 1.700 (42) Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik (97) 258 (2.866) 1.537 Neto (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin (2) 0 (2) 0 Drugi (dobički)/izgube iz naložbenja (2.273) (1.031) 0 0 Neto nerealizirani dobički v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (brez učinka odloženega davka) 0 (416) 0 (418) Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 9.985 (709) 17.096 5.791 Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 12.203 2.713 20.793 15.864 b) (Povečanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev (822.222) (468.582) (840.097) (517.903) Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3 18 3 18 Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (21.538) (5.317) (18.571) (8.461) Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (800.610) (463.244) (819.760) (508.813) Čisto (povečanje)/zmanjšanje časovno odloženih stroškov 49 6 0 0 Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev (126) (45) (1.768) (647) c) Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti 784.530 437.828 805.307 485.436 Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju (14) 23 (14) 23 Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 784.534 440.350 806.158 486.110 Čisto povečanje/(zmanjšanje) časovno odloženih prihodkov 23 26 0 0 Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 40 (2.571) (837) (697) d) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) (25.436) (28.041) (13.997) (16.603) e) (Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb 546 (2.007) (28) (3.298) f) Neto denarni tokovi pri poslovanju (d+e) (24.890) (30.048) (14.025) (19.901) B. DENARNI TOKOVI PRI NALOZBENJU a) Prejemki pri naložbenju 2.313 1.276 242 248 Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 12 1 196 1 Prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 28 244 46 247 Drugi prejemki iz naložbenja 2.273 1.031 0 0 b) Izdatki pri naložbenju (281) (2.085) (830) (1.471) (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (121) (366) (462) (545) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (160) (329) (368) (536) (Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb) 0 (1.390) 0 (390) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) 2.032 3.361 (588) (1.223) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju 50.400 0 50.400 500 Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 50.400 0 50.400 500 b) Neto denarni tokovi pri financiranju (a) 50.400 0 50.400 500 D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 2 (67) 2 (67) E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Af+Bc+Cb) 27.542 (26.687) 35.787 (20.624) F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 12.585 39.339 22.595 43.286 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) * 40.129 12.585 58.384 22.595 * Postavka vključuje denarna sredstva na poslovnem računu in v blagajni ter vloge pri bankah z ročnostjo do 90 dni. 58 Letno poročilo SID banka - 2008 1.3.1. Denarni ustrezniki SID banka Skupina SID banka v tisoč EUR 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Denar v blagajni 0 0 1 1 Denar na poslovnih računih pri bankah 25 63 2.593 5.352 Vloge pri bankah, od tega 40.104 12.522 55.790 17.242 - Unicredit banka Slovenija d.d. 15.313 3.722 15.354 3.722 - Hypo Bank d.d. 11.617 0 11.617 0 - Banka Celje d.d. 5.303 0 7.909 0 - Volksbank d.d. 5.152 7.051 7.229 7.873 - Adria Bank A.G. 2.003 0 2.003 0 - NLB d.d. 465 648 2.088 648 - Lon d.d. 251 0 251 0 - Probanka d.d. 0 1.101 1.608 1.431 - Factor banka d.d. 0 0 2.547 0 - NLB LHB banka a.d. Beograd 0 0 2.425 0 - Gorenjska banka d.d. 0 0 2.191 0 - NLB Tuzlanska banka d.d. 0 0 555 0 - Societe General - Splitska banka d.d. 0 0 13 0 - SID banka d.d. 0 0 0 3.568 Skupaj 40.129 12.585 58.384 22.595 Letno poročilo SID banka - 2008 59 1.4. Izkaz gibanja kapitala 1.4.1. SID banka Za poslovno leto 2008_ Presežek Osnovni Kapitalske iz prevred- Rezerve iz Lastne Čisti Skupaj v tisoč EUR_kapital rezerve notenja dobička delnice dobiček kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2008) Čisti dobički/izgube iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Čisti dobiček/izguba poslovnega leta (iz izkaza poslovnega izida) Vpis (ali vplačilo) novega kapitala Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička po sklepu skupščine Razporeditev čistega dobička v zakonske rezerve Razporeditev čistega dobička v statutarne rezerve KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2008) _ BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 1.314 Nadzorni svet bo o delitvi dobička v skladu s 1. odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v višini 657 tisoč EUR odločal ob obravnavi letnega poročila. 89.600 1.139 (331) 17.566 (1.324) 904 107.554 0 50.400 36 0 0 2.767 0 36 2.767 50.400 904 139 1.314 (904) (139) (1.314) 140.000 1.139 (295) 19.923 (1.324) 1.314 160.757 0 0 0 0 0 Za poslovno leto 2007 v tisoč EUR Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička Zadržani dobiček Lastne delnice Čisti dobiček Skupaj kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2007) 38.906 27.631 130 21.439 17.308 (1.324) 308 104.398 Čisti dobički/izgube iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 0 (461) 0 0 0 0 (461) Čisti dobiček/izguba poslovnega leta (iz izkaza poslovnega izida) 0 0 0 308 0 0 3.308 3.616 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 2.712 0 0 (2.712) 0 Dokapitalizacija iz obstoječih sestavin kapitala 50.694 (26.492) 0 (6.893) (17.308) 0 0 0 KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2007) 89.600 1.139 (331) 17.566 0 (1.324) 904 107.554 BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 904 Letno poročilo SID banka - 2008 60 1.4.2. Skupina SID banka Za poslovno leto 2008 v tisoč EUR Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička Zadržani dobiček Lastne delnice Čisti dobiček Skupaj kapital STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (01.01..2008) 89.600 1.139 (396) 30.547 1.288 (1.324) 6.736 127.590 Čisti dobički/izgube iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 0 (506) 0 0 0 0 (506) Čisti dobiček/izguba poslovnega leta (iz izkaza poslovnega izida) 0 0 0 0 0 0 2.856 2.856 Dokapitalizacija iz novih sestavin kapitala 50.400 0 0 0 0 0 0 50.400 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička po sklepu skupščine 0 0 0 940 0 0 (940) 0 Razporeditev čistega dobička v zakonske rezerve 0 0 0 139 0 0 (139) 0 Razporeditev čistega dobička v statutarne rezerve 0 0 0 1.314 0 0 (1.314) 0 Razporeditev čistega dobička med zadržani dobiček 0 0 0 0 3.123 0 (3.278) (155) Prevedbene valutne razlike in razlike nastale pri konsolidiranju 0 0 64 0 (321) 0 0 (257) Druge spremembe čistega dobička* 0 0 0 1.910 (845) 0 (1.065) 0 KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2008) 140.000 1.139 (838) 34.850 3.245 (1.324) 2.856 179.928 *Druge spremembe čistega dobička vsebujejo spremembe rezerv iz dobička in zadržanega dobička zaradi konsolidacijskih knjiženj. Največji del zneska 1.189 predstavljajo izločitve oblikovanih slabitev posojil v skupini iz preteklih let, 478 tisoč EUR je pripisati spremembi rezerv za kreditna tveganja. Zadržani dobički so se usklajevali z razlogom izplačevanja dividend znotraj skupine, ki so bili v postopku konsolidiranja ustrezno izločeni. Preostali znesek predstavljajo usklajevalne vrednosti med konsolidirano bilanco stanja in konsolidiranim izkazom poslovnega izida. Za poslovno leto 2007 v tisoč EUR Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja. Rezerve iz dobička Zadržani dobiček Lastne delnice Čisti dobiček Skupaj kapital STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2006) 38.906 27.631 251 24.618 25.898 (1.324) 3.722 119.702 Učinek sprememb ob prehodu na MSRP 0 0 0 1.588 0 0 0 1.588 ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2007) 38.906 27.631 251 26.206 25.898 (1.324) 3.722 121.290 Čisti dobički/izgube iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 0 (581) 0 0 0 0 (581) Čisti dobiček/izguba poslovnega leta (iz izkaza poslovnega izida) 0 0 0 0 0 0 6.735 6.735 Dokapitalizacija iz obstoječih sestavin kapitala 50.694 (26.492) 0 (6.893) (17.309) 0 0 0 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 3.355 1.156 0 (4.511) 0 Usklajevalne razlike v postopku konsolidiranja 0 0 (66) (94) 1 0 0 (159) Prekvalifikacija postavk kapitala zaradi spremenjenih računovodskih usmeritev 0 0 0 7.945 (8.458) 513 0 Drugo* 0 0 0 28 0 0 277 305 KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2007) 89.600 1.139 (396) 30.547 1.288 (1.324) 6.736 127.590 * Spremembe rezerv iz dobička in zadržanega dobička zaradi konsolidacijskih knjiženj, konsolidacijskih popravkov in izključitev iz konsolidacije. Letno poročilo SID banka - 2008 61 Bilančni dobiček v tisoč EUR_2008_2007 Čisti dobiček poslovnega leta 2.767 3.616 Del čistega dobička za oblikovanje zakonskih rezerv (139) 0 Del čistega dobička za oblikovanje statutarnih rezerv (1.314) (1.808) Čisti dobiček za oblikovanje drugih rezerv iz dobička* (657) (904) Bilančni dobiček 657 904 V skladu s 60. členom ZGD-1 je potrebno predlog za uporabo bilančnega dobička priložiti letnemu poročilu. Bilančnega dobička SID banke ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delničarjem. V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB - A), se bilančni dobiček odvede v druge rezerve iz dobička. Uprava je ob sestavi letnega poročila iz čistega dobička, ki je znašal 2.767 tisoč EUR, oblikovala v skladu s 3. in 4. odstavkom 64. člena oz. 2. točke prvega odstavka 230. člena ZGD-1 zakonske rezerve v višini 139 tisoč EUR. Skladno s 4. točko prvega odstavka 230. člena ZGD-1 pa je iz preostalega dobička v višini 50% oz. 1.314 tisoč EUR oblikovala statutarne rezerve. * Nadzorni svet bo o delitvi dobička v skladu s 1. odstavkom 230. člena ZGD-1 odločal ob obravnavi letnega poročila. Bilančni dobiček na dan 31.12.2008 znaša 657 tisoč EUR in vključuje neporabljeni dobiček leta 2008. Uprava in nadzorni svet na podlagi 25. člena statuta predlagata skupščini delničarjev SID banke, da se bilančni dobiček za leto 2008 v skupni višini 657 tisoč EUR razporedi v druge rezerve iz dobička. Letno poročilo SID banka - 2008 62 2. Pojasnila k računovodskim izkazom V točkah od 1 do 4 računovodskega dela poročila so predstavljeni bilanca stanja na dan 31.12.2008, izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2008, izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2008 in izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2008 za SID banko (posamični izkazi) in za Skupino SID banka (konsolidirani izkazi). Kot primerjalni podatki so v navedenih izkazih prikazani podatki za stanje na dan 31.12.2007 oz. za poslovno leto 2007. Računovodski izkazi so predstavljeni v tisoč EUR. Sredstva in obveznosti nominirana v tuji valuti so preračunana v evrsko protivrednost po srednjem tečaju Evropske centralne banke na datum bilance stanja. Prihodki in odhodki nominirani v tuji valuti so preračunani v evrsko protivrednost po tečaju Evropske centralne banke na datum nastanka poslovnega dogodka oziroma evidentiranja. Konsolidirani računovodski izkazi so računovodski izkazi skupine, predstavljeni kot izkazi enovite gospodarske družbe. 2.1. Osnovni podatki 2.1.1. SID Banka SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka ali banka) ima sedež v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija. Osnovni kapital banke znaša 140.000 tisoč EUR in je razdeljen na 1.456.808 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki so bile izdane v večih izdajah. Republika Slovenija je postala v letu 2008 edini delničar banke. Finančne storitve, ki jih SID banka v skladu s pridobljenimi pooblastili opravlja za lasten račun, so predvsem: • dajanje kreditov, financiranje poslov, • izdajanje garancij in drugih jamstev, • trgovanje za svoj račun ali za račun strank s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti, s prenosljivimi vrednostnimi papirji, • trgovanje za svoj račun z instrumenti denarnega trga, • kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb. V skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki (v nadaljevanju ZSIRB) in po začetku njegove uporabe je SID banka zgoraj navedene storitve in finančne instrumente uporabljala za spodbujanje ekonomskih, strukturnih, socialnih in drugih politik na področjih, ki so opredeljena v prvi točki 11. člena tega zakona, kot na primer: • mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje, • gospodarske spodbude s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, podjetništvu in tveganemu kapitalu, • raziskave in razvoj, • izobraževanje in zaposlovanje, • varovanje okolja in energetska učinkovitost, • regionalni razvoj • gospodarska in javna infrastruktura. Banka ima na podlagi zakonskega pooblastila (ZSIRB) status pooblaščene institucije po Zakonu o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (v nadaljevanju ZZFMGP). Banka za račun Republike Slovenije izvaja: • zavarovanje in pozavarovanje kratkoročnih izvoznih kreditov pred nekomercialnimi in drugimi nemarketabilnimi riziki, • zavarovanje investicij pred nekomercialnimi riziki, • zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov pred komercialnimi in/ali nekomercialnimi riziki, • program izravnave obresti (PIO). Glede na navedeno so v računovodskih izkazih SID banke vključena sredstva in obveznosti oziroma rezultati poslovanja za lasten račun, posli, ki jih SID banka opravlja v imenu Republike Slovenije pa vodijo na posebnih kontih, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje poslov po pooblastilu. Na dan 31.12.2008 je imela SID banka 76 zaposlenih (31.12.2007 69 zaposlenih). Po merilih iz 55. člena ZGD-1 je SID banka velika družba. Letno poročilo SID banka - 2008 63 2.1.2. Skupina SID banka Obvladujoča družba • SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Odvisne družbe: • SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana s sedežem v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju PKZ), v kateri ima SID banka 100 % lastniški delež, • PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Ljubljana s sedežem v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Ljubljana), v kateri ima SID 100 % lastniški delež in ima šest hčerinskih družb: ■ PRO KOLEKT d.o.o. Zagreb s sedežem na Rapska 46B, 10000 Zagreb, Hrvaška (v nadaljevanju PRO KOLEKT Zagreb), ■ PRO KOLEKT d.o.o. Skopje s sedežem na Bulevarju Goce Delčev 11, 91000 Skopje, Makedonija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Skopje), ■ PRO KOLEKT, društvo za naplatu duga, d.o.o. Beograd s sedežem na Bulevarju Mihajla Pupina 10ž, 11070 Novi Beograd, Republika Srbija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Beograd), ■ S.C. PRO KOLEKT Credit Management Services Bucuresti s.r.l., Bukarešta s sedežem na Prof. George Murgoci Str.2, District 4, 040526 Bukarešta, Romunija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Bukarešta), ■ PRO KOLEKT SOFIA EOOD, Sofija s sedežem na 65, Shipchenski prohod Blvd.,1574 Sofija, Bolgarija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Sofija), ■ PRO KOLEKT d.o.o., Sarajevo s sedežem na Ulici Hamdije Čermeliča 2, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju PRO KOLEKT Sarajevo). Skupni podvigi: • PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o.,Ljubljana s sedežem na Slovenski cesti 17, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Ljubljana), v kateri ima SID banka 50% lastniški delež in ima štiri hčerinske družbe: ■ PRVI FAKTOR, faktoring društvo, d.o.o., Zagreb s sedežem na Hektorovičeva 2/V, 10000 Zagreb, Hrvaška (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Zagreb), ■ PRVI FAKTOR - faktoring d.o.o., Beograd s sedežem na Bulevarju Mihajla Pupina 165/v, 11070 Novi Beograd, Republika Srbija (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Beograd), ■ PRVI FAKTOR d.o.o., finansijski inžinjering, d.o.o., Sarajevo s sedežem na Džemala Bijediča bb, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Sarajevo), ■ PRVI FAKTOR d.o.o. Skopje s sedežem v Mito Hasivasilev-Jasmin 20, 91000 Skopje, Makedonija (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Skopje). Osnovni podatki o družbah v Skupini SID banka na 31.12.2008 v tisoč EUR Lastniški delež SID banke Glasov. pravice Nominalna vrednost naložbe Kapital Sredstva Obveznosti Čisti prihodki od prodaje* Čisti dobiček (izguba) Število zaposlenih SID banka 160.757 2.087.717 1.926.960 83.700 2.767 76 PKZ 100% 100% 4.206 16.884 51.560 34.676 11.145 345 51 PK Ljubljana 100% 100% 419 145 314 169 354 (114) 6 PK Zagreb 100% 100% 24 33 3.676 3.643 311 46 6 PK Skopje 80% 80% 8 3 5 2 14 1 1 PK Beograd 100% 100% 25 7 23 16 66 0 2 PK Bukarešta 51,02% 51,02% 20 13 25 12 70 (1) 2 PK Sofija 62,5% 62,5% 26 21 34 13 27 (9) 1 PK Sarajevo 100% 100% 26 (3) 31 34 44 (9) 2 PF Ljubljana 50% 50% 3.087 10.005 156.704 146.699 4.243 4.748 38 PF Zagreb 50% 50% 2.651 5.909 168.708 162.799 6.945 2.385 44 PF Beograd 50% 50% 1.250 2.441 91.814 89.373 3.876 43 34 PF Sarajevo 50% 50% 451 817 15.971 15.154 970 242 14 PF Skopje 50% 50% 5 5 5 0 0 0 0 Letno poročilo SID banka - 2008 64 Osnovni podatki o družbah v Skupini SID banka na 31.12.2007 Lastniški Glasov. Nomina- Kapital Sredstva Obveznosti Cisti Cisti Število delež pravice lna prihodki dobiček zapos- SID vrednost od (izguba) lenih v tisoč EUR banke naložbe prodaje* SID banka 107.550 1.248.713 1.141.163 48.113 3.612 69 PKZ 100% 100% 4.206 18.685 46.706 28.021 9.112 1.526 40 PK Ljubljana 100% 100% 419 259 370 111 346 (144) 7 PK Zagreb 100% 100% 14 (23) 3.598 3.621 121 (19) 3 PK Skopje 80% 80% 8 2 2 0 5 (6) 1 PK Beograd 100% 100% 25 (21) 22 43 28 (46) 1 PK Bukarešta 80% 80% 20 1 7 6 6 (23) 1 PK Sofija 100% 100% 26 15 26 11 5 (11) 1 PK Sarajevo 100% 100% 26 6 21 15 0 (19) 1 PF Ljubljana 50% 50% 3.087 6.806 123.811 117.005 2.031 1.661 35 PF Zagreb 50% 50% 2.651 4.507 158.980 154.473 1.573 1.161 39 PF Beograd 50% 50% 1.250 6.201 75.570 69.369 2.155 4.294 25 PF Sarajevo 50% 50% 451 570 13.189 12.619 360 131 9 PF Skopje 50% 50% 5 5 5 0 0 0 0 * Med čiste prihodke od prodaje SID banke so vključene obresti in opravnine kot njena glavna dejavnost. Soustanoviteljstvo: Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Ljubljana, s sedežem na Kardeljevi ploščad 1, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju CMSR) z dejavnostjo podjetniškega, poslovnega svetovanja - zavod s pravico javnosti. Osnovni podatki o drugih družbah v Skupini SID banka na 31.12.2008 Lastniški Glasov. Nomina- Kapital Sredstva Obveznosti Cisti Cisti Število delež pravice lna prihodki dobiček zapos- SID vrednost od (izguba) lenih v tisoč EUR banke naložbe prodaje* CMSR Ljubljana 0 29% 0 97 2.554 2.457 437 5 11 Osnovni podatki o drugih družbah v Skupini SID banka na 31.12.2007 Lastniški Glasov. Nomina- Kapital Sredstva Obveznosti Cisti Cisti Število delež pravice lna prihodki dobiček zapos- SID vrednost od (izguba) lenih v tisoč EUR banke naložbe prodaje* CMSR Ljubljana 0 29% 0 97 1.727 1.630 343 35 9 2.1.3. Konsolidacija Družbe vključene v konsolidacijo V konsolidirane računovodske izkaze so vključene: • po metodi popolne konsolidacije: ■ obvladujoča družba - SID banka, ■ odvisna družba - PKZ, v kateri ima SID banka 100% delež, • po metodi sorazmerne konsolidacije Skupina PRVI FAKTOR. SID banka ima v matični družbi Skupine PRVI FAKTOR, PRVI FAKTOR Ljubljana, 50% delež (skupni podvig). PRVI FAKTOR Ljubljana sestavlja konsolidirane računovodske izkaze za Skupino PRVI FAKTOR. Skupino PRVI FAKTOR sestavljajo: ■ PRVI FAKTOR Ljubljana, ■ PRVI FAKTOR Zagreb, ■ PRVI FAKTOR Beograd, ■ PRVI FAKTOR Sarajevo. Letno poročilo SID banka - 2008 65 V postopku konsolidiranja so izločene vse medsebojne terjatve in obveznosti med družbami v Skupini SID banka, prav tako so izločeni prihodki in odhodki, ki so ustvarjeni znotraj Skupine SID banka. Nerealiziranih dobičkov oziroma izgub iz medsebojnih poslov ni. V primeru Skupine PRVI FAKTOR so vključeni računovodski odnosi in izključeni medsebojni odnosi v višini 50 %. Manjšinskega deleža ni. Družbe izključene iz konsolidacije SID banka zaradi nepomembnosti za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala ni vključila v konsolidacijo zavoda CMSR, Ljubljana in Skupine PRO KOLEKT, ki vključuje naslednje družbe: ■ PRO KOLEKT Ljubljana, ■ PRO KOLEKT Zagreb, ■ PRO KOLEKT Skopje, ■ PRO KOLEKT Beograd, ■ PRO KOLEKT Bukarešta, ■ PRO KOLEKT Sofija, ■ PRO KOLEKT Sarajevo. Bilančna vsota zavoda CMSR in družb Skupine PRO KOLEKT znaša manj kot 1% bilančne vsote SID banke, prav tako konsolidirani prihodki zavoda CMSR in družb v Skupini PRO KOLEKT predstavljajo manj kot 1% prihodkov SID banke. Na osnovi omenjenih kazalnikov sta zavod CMSR in Skupina PRO KOLEKT nepomembna v Skupini SID banka, zato ju ni potrebno konsolidirati. Zavod CMSR in družbe Skupine PRO KOLEKT tudi nista vključena v konsolidacijo po določbah Sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi V nadrejeni družbi PRO KOLEKT Ljubljana ima SID banka prevladujoč (100%) vpliv. Naložba v odvisno družbo PRO KOLEKT Ljubljana je v konsolidiranih računovodskih izkazih vrednotena po naložbeni metodi. SID banka je z Republiko Slovenijo soustanoviteljica zavoda CMSR, sicer pa v zavodu ni kapitalsko udeležena. 2.2. Računovodske usmeritve Računovodski izkazi SID banke (posamični izkazi) in Skupine SID banka (konsolidirani izkazi) so sestavljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in njihovimi pojasnili, kot jih je sprejela Evropska Unija (v nadaljevanju MSRP) in z upoštevanjem predpisov Banke Slovenije. Pri pripravi računovodskih izkazov SID banke in Skupine SID banka so bile uporabljene temeljne računovodske predpostavke: - upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, - upoštevanje časovne neomejenosti delovanja, - upoštevanje resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti EUR in posamičnih cen, ne pa tudi hiperinflacije. Računovodske usmeritve se lahko spremenijo le, če je ta sprememba: - obvezna po standardu ali pojasnilu ali - če so njene posledice take, da računovodski izkazi podajajo zanesljivejše ali ustreznejše informacije. Pomembnejše računovodske usmeritve, ki podajajo podlago za merjenje pri pripravljanju računovodskih izkazov SID banke in Skupine SID banka ter druge računovodske usmeritve, ki so pomembne za razumevanje posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov so naslednje: 2.2.1. Denarna sredstva z denarnimi ustrezniki Denarna sredstva so denar in denarni ustrezniki. Denar so gotovina v blagajni, denar na poslovnih računih pri bankah in denar na poti. Denarna sredstva se ločeno izkazujejo v domači in tuji valuti. Gotovina v blagajni in obvezna rezerva sta v bilanci stanja sestavni del postavke Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki. Stanje na računih pri bankah in denar na poti pa je v bilanci stanja del postavke Krediti. V izkazu denarnih tokov so kot denarna sredstva in denarni ustrezniki izkazana sredstva, katerih rok originalne zapadlosti od dneva nakupa je največ tri mesece. Sem sodijo vsa denarna sredstva, vloge in krediti pri bankah. Vse postavke denarnih ustreznikov predstavljajo kratkoročne, visoko likvidne naložbe, ki jih je mogoče preprosto in hitro pretvoriti v vnaprej znane zneske denarnih sredstev. Letno poročilo SID banka - 2008 66 2.2.2. Finančna sredstva, namenjena trgovanju Med finančnimi sredstvi, namenjenimi trgovanju kot eni izmed dveh vrst finančnih sredstev merjenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, so vključeni izvedeni finančni instrumenti. Banka pri poslovanju v svojem imenu in za svoj račun sklepa pogodbe z izvedenimi finančnimi inštrumenti, ki predstavljajo majhen začetni vložek, v primerjavi z nominalno vrednostjo pogodbe. Izvedeni finančni inštrumenti predstavljajo predvsem valutne terminske pogodbe in obrestne zamenjave (forward, swap), in služijo za varovanje pred valutnim in obrestnim tveganjem, s katerim se banka dnevno srečuje pri svojem poslovanju na finančnih trgih. Posamezni izvedeni finančni instrumenti, kljub učinkovitemu varovanju pred tveganji, ne izpolnjujejo vseh kriterijev za uporabo računovodskega obravnavanja varovanja pred tveganji v skladu s posebnimi pravili MRS 39, zato se izkazujejo kot finančna sredstva, namenjena trgovanju. Po začetnem pripoznanju po nabavni vrednosti ob upoštevanju datuma sklenitve posla, se izvedeni finančni inštrumenti izkazujejo po pošteni vrednosti, katera se praviloma določi na podlagi objavljenih tržnih cen. Pri izvedenih finančnih instrumentih se realizirani dobički ali izgube vključujejo v izkazu poslovnega izida med dobičke ali izgube iz finančnih sredstev, v bilanci stanja pa kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna in kot obveznosti, če je njihova poštena vrednost negativna. 2.2.3. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo V tej postavki se izkazujejo tako dolžniški vrednostni papirji kot tudi kapitalski instrumenti. V tej skupini so razvrščeni z namenom posedovanja za nedoločeno časovno obdobje, saj se kupujejo z namenom uravnavanja tekoče likvidnosti. Vrednostni papirji se na začetku pripoznavajo, ob upoštevanju datuma sklenitve posla (datum trgovanja), po pošteni vrednosti, ki je praviloma enaka nakupni ceni. Stroški nakupa so dodatni stroški, pripisljivi neposredno pridobitvi in povečujejo nakupno vrednost. Skupno nakupno vrednost razdelimo na »čisto« nakupno vrednost in plačane obračunane (natečene) obresti. Običajni datumi nakupa/prodaje vrednostnih papirjev so za tuje vrednostne papirje določeni na T + 3 dni za obveznice oziroma T + 2 dni za zakladne menice. Za domače vrednostne papirje pa je datum sklenitve posla o nakupu/prodaji običajno enak datumu poravnave. Obresti so pri vseh vrednostnih papirjih plačane do dneva poravnave pogodbenega zneska. Ob začetnem pripoznanju se za dolžniške instrumente (obveznice) izračuna odplačna vrednost po metodi efektivne obrestne mere, ki prihodke enakomerno porazdeli v vsem obdobju posedovanja dolžniškega instrumenta, to je od nakupa do zapadlosti v plačilo - izračun na podlagi donosnosti do dospetja. Po začetnem pripoznavanju se dolžniški in kapitalski inštrumenti izkazujejo na podlagi objavljenih tržnih cen. Razlike med tržno ceno in odplačno vrednostjo (nerealizirani dobički) pri dolžniških instrumentih in razlike med pošteno in nabavno vrednostjo pri kapitalskih inštrumentih se izkazujejo v posebni sestavini kapitala - presežku iz prevrednotenja. Možne so tako pozitivne razlike, ki presežek iz prevrednotenja povečujejo, kot tudi negativne, ki ga zmanjšujejo. Lastniške in dolžniške inštrumente je potrebno trajno oslabiti, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju. V kolikor niso izpolnjeni kriteriji presoja slabitve, pa po mnenju kreditnega odbora obstaja zadosti informacij, ki izkazujejo trdne in nepristranske dokaze o oslabljenosti lastniških instrumentov, se uveljavi oslabitev po individualni presoji posameznega finančnega sredstva. Individualna presoja slabitve velja tudi za dolžniške instrumente. Za nepristranske dokaze za slabitev se šteje: neplačevanje obresti ali glavnice, pomembne finančne težave izdajatelja, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije izdajatelja, izginotje delujočega trga zaradi finančnih težav in drugi pomembni podatki, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov vključno z gospodarskimi razmerami v državi ali lokalnem okolju izdajateljice. Kreditni odbor je organ, ki presoja, če so nastopili pomembni dogodki, ki jih lahko prepoznamo kot nepristranske dokaze za slabitev dolžniških instrumentov. Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane v poslovnem izidu za lastniške inštrumente, se ne morejo razveljaviti prek poslovnega izida. Če se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega inštrumenta poveča in je mogoče povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se pojavi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v poslovnem izidu, je treba izgubo zaradi oslabitve razveljaviti in znesek razveljavitve pripoznati v poslovnem izidu. _ 67 Letno poročilo SID banka - 2008 Tečajne razlike od dolžniških instrumentov se pripoznajo v poslovnem izidu, tečajne razlike od prevrednotenja na pošteno vrednost pa v presežku iz prevrednotenja. Tečajne razlike od kapitalskih instrumentov se pripoznajo skupaj z učinki iz prevrednotenja na tržno ceno. 2.2.4. Krediti Postavka vključuje kredite bankam in kredite strankam, ki niso banke, vloge bankam in terjatve iz faktoringa. Krediti in vloge se pripoznajo takrat, ko je denar posredovan stranki. Izkazujejo se po odplačni vrednosti, katero predstavlja začetna vrednost glavnice, zmanjšana za morebitna odplačila in povečana za obračunane obresti obdobja ter zaračunane opravnine za odobritev kreditov. Prihodki iz zaračunanih opravnin za odobritev kreditov se enakomerno razporedijo skozi celotno dobo odplačevanja kredita. Uprava meni, da je enakomerno razporejanje prihodkov iz naslova teh opravnin skozi dobo odplačevanja kredita dovolj dober približek pripoznavanju teh prihodkov z uporabo metode veljavne efektivne obrestne mere. Terjatve iz faktoring poslov se nanašajo na fiksna ali določljiva plačila in se z njimi ne trguje aktivno. Financiranje poslovnih terjatev je lahko s pravico vračila v primeru neplačila ali ne. Terjatve iz faktoring poslov se izkazujejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšane za morebitne popravke vrednosti zaradi oslabitve. Pripoznavanje terjatev se odpravi, ko ugasnejo pravice do denarnih tokov iz finančnih sredstev oziroma ko družba prenese tveganja in koristi, povezane z lastništvom. 2.2.5. Oslabitev kreditov, garancij in terjatev iz faktoringa SID banka in Skupina SID banka, tekoče, najmanj pa na datum bilance stanja, preverjata, če obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti kreditov, garancij in terjatev iz faktoringa. Sredstva slabimo, če so nastopili dogodki, ki vplivajo na zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo oceniti. Nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnih sredstev so pomembne informacije v zvezi s finančnimi težavami zavezanca, neplačevanje obresti ali glavnice, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije zavezanca, gospodarske razmere v lokalnem okolju, ki se sovpadajo z neplačili. Prav tako upoštevamo tudi pomembne spremembe z neugodnim učinkom, do katerih je prišlo v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju v katerem posluje zavezanec in nakazujejo da se vrednost danih finančnih sredstev ne bo nadomestila. Kot finančna sredstva so v tej točki upoštevani krediti bankam, krediti strankam, ki niso banke, vloge bankam, garancije in terjatve iz faktoringa. Oslabitev kreditov in garancij Finančna sredstva iz naslova kreditov in garancij se razvrščajo v posamično ali skupinsko oslabljena sredstva. Posamično oslabljene bilančne in zunajbilančne postavke so: • netvegane bilančne postavke, • posamezno pomembne postavke, kjer je skupna izpostavljenost za razvrščanje do enega komitenta presega 200 tisoč EUR. Skupne izpostavljenosti, ki niso posamično oslabljene, se razvrščajo v skupine na osnovi vrste finančnega sredstva in bonitetne ocene dolžnika. Ocena izgub za skupinsko slabljenje temelji na triletnem povprečju ocenjenih izgub iz finančnih sredstev v posamezni skupini, ki jo prilagodimo trenutnim gospodarskim razmeram. Če pri posamični ocenitvi finančnega sredstva obstajajo nepristranski dokazi oslabitve, se mora oceniti nadomestljivo vrednost takšnega finančnega sredstva. Oslabitev se izmeri za vsako finančno sredstvo, ki je posamezno pomembno. Oslabitev finančnih sredstev, ki niso posamezno pomembna, se izmeri skupinsko. Pri izračunu izgub iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembnega finančnega sredstva se upošteva prvovrstna in primerna zavarovanja ter druga zavarovanja, ki v celoti ustrezajo pogojem iz 9. točke Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. V primeru, da so finančna sredstva ocenjena posamično in oslabitev ni potrebna ter posledično ni pripoznana, se ta sredstva v celotnem znesku vključi v ponovno skupinsko ocenjevanje. Letno poročilo SID banka - 2008 68 Oslabitve terjatev iz faktoringa Oslabitve za finančna sredstva iz naslova terjatev iz faktoring poslov (odkupljene terjatve, terjatve iz naslova dobaviteljskega faktoringa - v nadaljevanju terjatve iz faktoringa) se oblikujejo v primerih, ko se ocenjuje, da določenih terjatev ne bo možno unovčiti v skladu s pogodbenimi določbami in se pri njih pričakuje izgubo. Višino popravka oziroma slabitve terjatve ocenimo na osnovi individualne presoje posameznega dolžnika. Oslabitve posamično pomembnih terjatev se oblikujejo ob upoštevanju ocene nadomestljive vrednosti terjatve. 2.2.6. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Opredmetena osnovna sredstva se ob začetnem pripoznanju vrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastale stroške v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom izkazujemo kot stroške vzdrževanja ali povečanje nabavne vrednosti sredstva. Namen teh stroškov se označi kot popravilo in vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev. Kot povečanje nabavne vrednosti izkazujemo kasneje nastale stroške v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, če njihova vrednost porabe povečuje prihodnje ekonomske koristi v zvezi s tem sredstvom. Če kasneje nastali stroški podaljšujejo dobo koristnosti sredstva, jih evidentiramo kot zmanjšanje obračunanega amortizacijskega popravka sredstev. Po začetnem pripoznanju uporabljamo model nabavne vrednosti, po katerem razvidujemo osnovna sredstva po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišča in zgradbe se obravnavajo posebej, tudi v primeru, da so pridobljena skupaj. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Uporabljajo se navedene amortizacijske stopnje: Opredmetena osnovna sredstva oslabimo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev pripoznamo kot odhodek v poslovnem izidu. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, ocenimo če obstajajo znaki, ki bi nakazovali slabitev sredstva. V primeru da le ti obstajajo, ocenimo nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: - poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali - vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi in, če od njegove uporabe ali odtujitve ni več pričakovati bodočih gospodarskih koristi. 2.2.7. Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti Postavka vključuje naložbe v računalniške programe in druge premoženjske pravice. Če je doba končna, ocenimo njegovo dobo koristnosti in ga amortiziramo po amortizacijski stopnji od 20-25% za računalniške programe in od 12-20% za druge premoženjske pravice. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti slabimo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev pripoznamo kot odhodek v poslovnem izidu. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, ocenimo če obstajajo znaki, ki bi nakazovali slabitev neopredmetenga sredstva. V primeru da le ti obstajajo, ocenimo nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: - poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali - vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. Neopredmeteno sredstvo z določljivo dobo koristnosti izkazujemo po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Skupina SID banka zgradbe računalniška oprema osebni avtomobili ostala oprema pohištvo drobni inventar 25,0-100,0% do 5,0% do 50,0% 12,5-20,0% do 25,0% 11,0-25,0% 69 Letno poročilo SID banka - 2008 Amortizacija preneha bodisi na dan, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo ali na dan, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva, in sicer se upošteva zgodnejši datum. Neopredmetena sredstva z nedoločljivo dobo koristnosti Postavka vključuje dobro ime. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se opravi preizkus oslabitve dobrega imena. Primerja se celotna knjigovodska vrednost naložbe, ki jo sestavljata delež v kapitalu in dobro ime, z njeno nadomestlijvo vrednostjo - vrednostjo pri uporabi. Vrednost pri uporabi predstavlja sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, izračunana z uporabo diskontne stopnje, ki odraža zahtevano stopnjo donosnosti naložbe. Bodoče denarne tokove predstavljajo pričakovane dividende. 2.2.8. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb V računovodskih izkazih matične družbe se naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb izkazujejo po nabavni vrednosti. Odvisne družbe so družbe, kjer ima SID banka neposredno ali posredno več kot polovico glasovalnih pravic ali kako drugače moč izvajanja kontrole nad njihovim poslovanjem. Med pridružene družbe štejemo tiste, kjer ima matična družba neposredno ali posredno med 20% in 50% glasovalnih pravic. 50 % lastniški delež ima SID banka v matični družbi Skupine Prvi faktor, zato se Skupina Prvi faktor konsolidira sorazmerno. V kolikor se pojavijo dokazi, ki nakazujejo potrebo po oslabitvi naložbe v odvisno ali pridruženo družbo, se nadomestljiva vrednost oceni za vsako naložbo posebej. Prejete dividende se izkazujejo med prihodki iz dividend v posamičnem izkazu poslovnega izida. V konsolidiranih računovodskih izkazih se naložba v kapital odvisne družbe, ki ni vključena v konsolidacijo, izkazuje po nabavni vrednosti. Naložba v matično družbo Skupine PRO KOLEKT je izkazana po nabavni vrednosti. 2.2.9. Druga sredstva Sredstva iz zavarovalnih poslov Postavka vključuje delež pozavarovateljev v prenosnih premijah, delež pozavarovateljev v škodnih rezervacijah, delež pozavarovateljev v rezervacijah za bonuse in popuste, delež pozavarovateljev v rezervacijah za neiztekle nevarnosti in druge terjatve. Sklenjene pozavarovalne pogodbe prenašajo pomembno zavarovalno tveganje na pozavarovalnice in izpolnjujejo pogoje iz MSRP za uvrstitev med zavarovalne pogodbe, zato so v izkazih ovrednotene, izkazane in razkrite kot take. Sredstva pozavarovateljev (deleži na obveznostih iz zavarovalnih pogodb) so izračunana na osnovi pozavarovalne pogodbe in so izkazana med sredstvi. Na bilančni datum zavarovalnica preverja, če so pozavarovalna sredstva oslabljena. Če se slabitev potrdi, se zmanjša knjigovodska vrednost pozavarovalnih sredstev in izkaže izguba iz naslova slabitev v izkazu poslovnega izida. Slabitev se ugotavlja posamično za vsakega pozavarovatelja na pogodbi in sicer na osnovi bonitetne ocene, spremljanja finančnega položaja pozavarovateljev ter njegovega siceršnjega položaja zlasti na specializiranem trgu kreditnih zavarovanj/pozavarovanj. Pozavarovalna pogodba vsebuje določilo o pozavarovalni proviziji, ki je odvisna od škodnega rezultata. Pozavarovatelji ob kvartalnih obračunih plačujejo provizijo v višini 33%. Med prihodki se priznava najnižja provizija z drsečo lestvico (24,5%), kar je tudi skladno z oceno škodnega rezultata za tekoče leto v škodnih rezervacijah. Razliko med provizijo po pozavarovalnih obračunih in v prihodkih priznano provizijo se odloži do potrditve prvega poračuna med rezervacijami za odložene prihodke. Druga sredstva Terjatve se pripoznajo kot sredstvo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin ob predpostavki, da bodo poplačane. Na bilančni datum se preverja poštena, to je udenarljiva vrednost za različne vrste terjatev na različne načine. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo pri terjatvi, izkazani po odplačni vrednosti, do izgube zaradi oslabitve, se le-ta izkaže med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki v zvezi s terjatvami; knjigovodska vrednost terjatve pa se zmanjša s preračunom na kontu popravka vrednosti. Letno poročilo SID banka - 2008 70 Terjatve do zavarovalcev iz naslova zavarovalnih premij in bonitet ter druge terjatve Poštena, to je udenarljiva vrednost teh terjatev in njihovi popravki, se ocenijo na podlagi posamične ocene plačilne sposobnosti zavarovalca, pri čemer se upošteva tudi finančni položaj zavarovalca in izpolnjevanje zavarovalčevih obveznosti v preteklih obdobjih. Terjatve do zavarovalcev niso zavarovane, zato se ta vidik pri oceni popravkov vrednosti ne upošteva. Regresne terjatve Regresne terjatve se evidentirajo kot uveljavljene ob izplačilu zavarovalnine, in sicer v obsegu, za katerega se upravičeno pričakuje, da bo vodil do prejemkov. Razlika med tem zneskom in izplačano zavarovalnino se izkazuje v zunajbilančni evidenci do končnega zaključka regresnega primera. Popravki vrednosti regresnih terjatev se oblikujejo na osnovi individualne ocene udenarljive vrednosti. Po vzroku nastanka se regresne terjatve razdelijo v tri skupine: likvidacijski postopki, rehabilitacisjiki postopki in plačilo zavarovalnine zaradi podaljšane zamude plačil. V primeru stečaja znaša ocena udenarljive vrednosti regresne terjatve največ 1%, pri drugih insolventnih postopkih so pomembne še druge dodatne pisne informacije, če jih ni znaša ocena največ 5%. Pri rehabilitacijskih postopkih je prav tako pomembna informacija, sicer je ocena največ 20% udenarljive vrednosti. Pri plačilu zavarovalnine zaradi podaljšanja zamude plačil, pa so pomembne bonitetna ocena dolžnika, datum zapadlosti terjatev, splošna ocena izterljivosti terjatev podane s strani pristojne zunanje institucije. Praviloma ocena regresnih terjatev ne presega 50%. 2.2.10. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti Postavka vključuje dolgove do bank in dolgove do strank, ki niso banke. Postavke se izkazujejo po odplačni vrednosti, katero predstavlja začetna vrednost glavnice, zmanjšana za morebitna odplačila, povečana za obračunane obresti obdobja ter morebitne odhodke iz opravnin ob najemu kreditov. Odhodki iz opravnin ob najemu kreditov se enakomerno razporedijo skozi dobo odplačevanja kredita. Uprava SID banke meni, da je enakomerno razporejanje navedenih odhodkov skozi dobo odplačevanja kredita dovolj dober približek pripoznavanju odhodkov, z upoštevanjem metode efektivne obrestne mere. 2.2.11. Rezervacije Rezervacije se oblikujejo za potencialne izgube v zvezi s tveganji, ki izhajajo iz zunajbilančnih postavk (garancije, odobreni nečrpani okvirni krediti in kreditne linije), rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine pri upokojitvi ter za obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Bančne rezervacije Vključujejo slabitve za dane garancije, odobrene nečrpane kredite in kreditne linije, izračunane po postopkih, ki so navedeni v točki 2.2.5. tega poročila. Obveznosti iz zavarovalnih pogodb • Prenosne premije Rezervacije za prenosne premije predstavljajo nezaslužen del obračunane premije. Bruto rezervacije za prenosne premije se izračunavajo za vsak račun posebej (t.j. račun, ki ga izda zavarovanec svojemu kupcu). V izračunu prenosnih premij je upoštevana ocenjena porazdelitev verjetnosti nastanka škodnega dogodka, ki je za tveganje neplačila zaradi trajne nesolventnosti oziroma stečaja kupca enakomerna, za tveganje podaljšane zamude plačila pa neenakomerna (ob zapadlosti računa). Prav tako je v rezervacijah za prenosno premijo predvideno, da so obratovalni stroški v času trajanja zavarovanja porazdeljeni enakomerno. Pozavarovalni del prenosne premije je oblikovan iz naslova kvotne in fakultativne pozavarovalne zaščite. Za tisti del premije, ki je ocenjen (decemberska prodaja, za katero je zavarovalnica že v kritju, nima pa še prijav), je prenosna premija izračunana po pavšalni metodi v sorazmerju od obračunane premije po posameznih nivojih pozavarovalnih razredov in glede na statistične podatke v preteklosti; pozavarovalni deleži za ta del prenosne premije so izračunani z upoštevanjem ustreznih deležev posameznih razredov • Škodne rezervacije Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih obveznosti, ki jih je zavarovalnica dolžna izplačati na podlagi zavarovalnih pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja, in sicer ne glede _ 71 Letno poročilo SID banka - 2008 na to ali je zavarovalni primer že prijavljen ali ne. Vključujejo vse stroške, ki nastanejo na osnovi teh pogodb. Škodne rezervacije za prijavljene in nerešene škode na bilančni datum so določene s popisom, ločeno za vsako tako škodo posebej na osnovi predvidenih stroškov, ki bodo nastali v zvezi z likvidacijo teh škod. Škodne rezervacije za nastale in neprijavljene škode na bilančni datum so določene na podlagi izkušenj preteklih let z metodo Chain Ladder. Navedena metoda je popravljena glede na posebnost posameznega poslovnega leta. Zavarovalnica ni diskontirala bruto škodnih rezervacij na bilančni datum. Oblikovane so tudi rezervacije za cenilne stroške. • Rezervacije za bonuse Rezervacije za bonuse se oblikujejo za pogodbe s tistimi zavarovalci, ki imajo vključen člen o povračilu dela premije v primeru nizkega škodnega rezultata ali v primeru, ko zavarovalci sploh nimajo odškodninskih zahtevkov v roku, ki ga opredeljuje pogodba. Rezervacije za bonuse se izračunavajo posamično, tako da se v izračun vključijo vse pogodbe, ki imajo člen o bonusu in se za vsako od pogodb preveri izpolnjevanje pogodbenih določil za pridobitev pravice do bonusa do bilančnega datuma. Pri izračunu rezervacij je zavarovalnica upoštevala obračunano premijo za posamezno koledarsko leto, izplačane škode v posameznem letu, prijavljene škode in potencialne škode na bilančni datum. Pozavarovalni del rezervacije za bonuse je izračunan kot delež od bruto rezervacij za bonuse in sicer v deležih iz pozavarovalnih pogodb ustreznih let. • Rezervacije za neiztekle nevarnosti Rezervacije so oblikovane za nevarnosti, ki se bodo še uresničile, in sicer za kritje škod in stroškov, povezanih z obstoječimi zavarovalnimi pogodbami. Višina teh rezervacij predstavlja razliko med potrebnim zneskom za kritje neizteklih nevarnosti in rezervacijami za prenosne premije. Druge rezervacije • Dolgoročne pasivne časovne razmejitve za odložene prihodke iz naslova pozavarovalnih provizij V pozavarovalni pogodbi je opredeljena drseča lestvica za provizijsko stopnjo. Minimalna stopnja znaša 24,5%, začasno pozavarovatelji plačujejo provizijo po 33% stopnji, ki se poračunava v pogodbeno določenem obdobju v izkazih pa prizna takrat, ko jo potrdijo pozavarovatelji. Razlika med izračunoma po obeh stopnjah je začasno do poračuna odložena in izkazana med rezervacijami za odložene prihodke. • Rezervacije za jubilejne nagrade Izračunane so na osnovi zneskov nagrad, ki jih določajo veljavne kolektivne pogodbe, ki veljajo na bilančni datum. V izračunu je upoštevana razmejitev med obdobjem, za katero je bila nagrada že zaslužena in obdobjem, ki mora še preteči, da bodo izpolnjeni pogoji za izplačilo jubilejne nagrade. • Rezervacije za odpravnine pri upokojitvi Izračunane so po določilih veljavnih kolektivnih pogodb, stopnje prispevkov delodajalcev in pogojev za upokojitev, ki veljajo na bilančni datum, ob predpostavki, da bodo vsi sedaj zaposleni pogoje za upokojitev izpolnili v SID banki oziroma v Skupini SID banka in da bodo najprej izpolnili starostni pogoj za upokojitev, ki ga bodo tudi izkoristili. Skladno s slovensko zakonodajo se plačujejo prispevki za socialno in pokojninsko varnost zaposlenih, ki se obračunavajo na bruto plače in se pripoznavajo v stroških obdobja. Plačila za kratkotrajne odsotnosti (plačani letni dopusti) se vključujejo v stroške obdobja. 2.2.12. Druge obveznosti Ob začetnem pripoznavanju se obveznosti ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki pri poslovnih dolgovih dokazujejo prejem proizvoda, storitve, opravljeno delo oz. obračunan strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu. Obveznosti se lahko kasneje neposredno povečajo ali zmanjšajo, če je bilo opravljeno plačilo oziroma je bila izvršena drugačna poravnava na osnovi sporazuma z upniki. Obveznosti iz pozavarovalnih poslov se poravnavajo skladno s pozavarovalnimi pogodbami, običajno do konca prvega ali drugega kvartala po tistem, v katerem je bil izstavljen obračun. Po določilih pozavarovalne pogodbe se plačuje le saldo iz pozavarovalne pogodbe, tako da se terjatve in obveznosti do posameznega pozavarovatelja medsebojno pobotajo. _ 72 Letno poročilo SID banka - 2008 S sklepanjem pogodb za kratkoročna kreditna zavarovanja družba prevzema pomembna zavarovalna tveganja, ki izpolnjujejo pogoje iz MSRP 4 za uvrstitev med zavarovalne pogodbe. Vse pogodbe za kratkoročna kreditna zavarovanja so zato v računovodskih izkazih ovrednotene, prikazane in razkrite kot zavarovalne pogodbe. Druge obveznosti niso obrestovane. 2.2.13. Kapital Kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, popravek kapitala - lastne delnice in čisti dobiček poslovnega leta. Osnovni kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vplačali njegovi lastniki. Kapitalske rezerve se smejo uporabiti skladno z zakonom za pokrivanje izgube in za povečanje kapitala. Rezerve iz dobička se pripoznajo, ko jih oblikuje organ, ki sestavi letno poročilo oziroma s sklepom pristojnega organa in se uporabijo skladno s statutom in z zakonom. Statutarne rezerve se lahko uporabijo za kritje čiste izgube poslovnega leta, za kritje prenesene izgube, za povečanje osnovnega kapitala, za oblikovanje rezerv za lastne deleže in za sanacijo večjih škod nastalih iz poslovanja oz. izrednih poslovnih dogodkov. Druge rezerve iz dobička so namenjene krepitvi kapitalske ustreznosti. Pridobljene lastne delnice so, v višini plačanega nadomestila zanje, prikazane kot znižanje lastniškega kapitala. Presežek iz prevrednotenja vključuje prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo. Med rezerve iz dobička v konsolidiranih računovodskih izkazih so vključene tudi rezerve za izravnavo kreditnih tveganj (izravnalne rezervacije). V skladu z Zakon o zavarovalništvu se izravnalne rezervacije izkazujejo v posebni postavki rezerve za izravnavo kreditnih tveganj, enako tudi njihove spremembe. Izravnalne rezervacije se oblikujejo v višini 75% tehničnega izida kreditnih zavarovanj če je le-ta pozitiven, pri tem pa oblikovanje ne sme preseči 12% obračunane čiste premije v posameznem poslovnem letu. 2.2.14. Zunajbilančne postavke V zunajbilančni evidenci so izkazane izdane garancije, nečrpani odobreni krediti in kreditne linije, nečrpani najeti krediti in nominalna vrednost izvedenih finančnih instrumentov v posamičnih računovodskih izkazih, v konsolidiranih računovodskih izkazih pa tudi pogojne obveznosti, ki obsegajo neuveljavljene regresne terjatve. Prevzete finančne obveznosti za izdane garancije, tako finančne kot storitvene, predstavljajo nepreklicno obvezo za plačilo, če komitent ne izpolni svojih obveznosti do tretje osebe. Osnovni namen prevzetih in nepreklicnih obveznosti iz naslova odobrenih nečrpanih okvirnih kreditov in kreditnih linij je, skladno s sklenjeno pogodbo, zagotovitev sredstev komitentu. Tveganja povezana s pogojnimi obveznostmi in prevzetimi finančnimi obvezami se ocenjujejo na podlagi veljavnih predpisov in so podrobno opisana v poglavju 2.2.5.. 2.2.15. Poslovanje po pooblastilu Dejavnosti, ki jih SID banka izvaja v imenu Republike Slovenije se evidentirajo na posebnih kontih, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje poslov po pooblastilu. 2.2.16. Prihodki iz obresti in odhodki za obresti Prihodki iz obresti in odhodki za obresti vključujejo prihodke in odhodke za obresti iz danih oziroma prejetih kreditov, obresti od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in druge obresti. V izkazu poslovnega izida se prihodki iz obresti in odhodki za obresti za dane in prejete kredite ter za ostale obresti pripoznajo v ustreznem obdobju po metodi veljavnih obresti. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo se na osnovi izračuna odplačne vrednosti po metodi efektivne obrestne mere, prihodki iz obresti enakomerno porazdelijo znotraj obdobja posedovanja vrednostnega papirja. 2.2.17. Prejete in dane opravnine Prihodki iz opravnin vključujejo predvsem opravnine od danih kreditov in garancij. Kot navedeno v točki 2.2.4. se prihodki iz zaračunanih opravnin za odobritev kreditov enakomerno razporedijo skozi celotno dobo odplačevanja kredita. Letno poročilo SID banka - 2008 73 Odhodki za opravnine vključujejo predvsem opravnine za najete tuje kredite. Tudi odhodki za opravnine se enakomerno porazdelijio skozi celotno dobo vračanja kredita. 2.2.18. Drugi čisti poslovni dobički/izgube Med drugimi čistimi poslovnimi dobički/izgubami se v izkazu poslovnega izida vključujejo prihodki za nebančne storitve, prihodki od zavarovalnih poslov in odhodki za zavarovalne posle. Prihodki za nebančne stroritve vključujejo prihodke za pripravo bonitetnih informacij, zaračunano provizijo za opravljene storitve poslov po pooblastilu, zaračunane najemnine in druge storitve. Zavarovalne premije so priznane med prihodki ob izdaji računov tretjim osebam in so že zmanjšane za davek od prometa zavarovalnih poslov. Premije vsebujejo tudi oceno za še ne obračunano premijo za že prevzeta tveganja (prodaja, ki so jo zavarovanci opravili v decembru in o njej poročajo januarja). Del obračunane bruto prenosne premije se zaradi razpršitve in obvladovanja tveganj prenese na pozavarovatelje. Delež pozavarovateljev na obračunani bruto premiji zmanjšuje bruto obračunane premije. Med prihodke od zavarovalnih premij so vključena tudi zavarovancem zaračunana nadomestila za bonitetne informacije. Odhodki od zavarovalnih poslov so predvsem obračunane škode, regresne terjatve in bonusi ter odhodki za bonitetne informacije. Obračunane škode vsebujejo zavarovalnine, izplačane zavarovancem zaradi nastanka škodnega dogodka. Zneski čistih obračunanih škod so zmanjšani za uveljavljene regresne terjatve. Obračunani bonusi predstavljajo izplačila bonusov zavarovancem v tekočem letu. 2.2.19. Oslabitve kreditov in terjatev iz faktoringa, merjenih po odplačni vrednosti Izgube zaradi oslabitve kreditov se pripoznajo, če obstajajo objektivni dokazi, da komitent ne bo sposoben poplačila celotnega zneska odobrenega mu posojila in obresti. Znesek izgube je razlika med knjigovodsko vrednostjo kredita in njegovo poplačljivo vrednostjo, katero predstavljajo pričakovana prihodnja plačila, vključno z zneski poplačil iz garancij in zavarovanj, diskontirani z uporabo, ob najemu kredita, veljavne obrestne mere. Osnova za oslabitev kreditov in terjatev iz faktoringa je predvsem kreditna sposobnost in uspešnost posojilojemalca ob upoštevanju vrednosti prejetih zavarovanj in garancij tretjih oseb. 2.2.20. Obdavčitev Davek od dohodkov pravnih oseb se obračuna na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkaz poslovnega izida v skladu z veljavno zakonodajo. Davek od dohodka pravnih oseb se obračuna po veljavni stopnji od davčne osnove. Odloženi davek od dohodkov pravnih oseb je v celoti izkazan z uporabo metode obveznosti po bilanci stanja za začasne razlike, ki nastanejo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v računovodskih izkazih. Odloženi davek od dohodkov pravnih oseb se določi z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan bilance stanja oziroma za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko se terjatev za odloženi davek realizira ali pa se obveznost za odloženi davek poravna. Terjatve za odloženi davek se pripoznajo do višine, do katere je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dohodek, v breme katerega se lahko porabijo začasne razlike. 2.2.21. Vpliv sprememb deviznih tečajev Funkcijska valuta, ki se uporablja za predstavitev posamičnih računovodskih izkazov je euro (EUR). Vsa sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti, se po začetnem pripoznanju v funkcijski valuti evidentira tako, da se uporabi dnevni menjalni tečaj med funkcijsko valuto in tujo valuto na dan posla na znesek v tuji valuti (srednji tečaj Evropske centralne banke). Ob datumu vsake bilance stanja se: - denarne postavke v tujih valutah pretvorijo po končnem tečaju, - nedenarne postavke, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, pretvorijo po menjalnem tečaju na dan posla, in - nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pretvorijo po menjalnih tečajih na dan, ko je bila poštena vrednost določena. Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile privedene ob začetnem pripoznavanju v obdobju ali v prejšnjih računovodskih izkazih, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem se pojavijo. Izkazani so v postavki dobički in izgube iz tečajnih razlik. Letno poročilo SID banka - 2008 74 2.2.22. Zneski pomembnosti Pomembne postavke v posamični bilanci stanja so tiste, ki na bilančni dan presegajo 1% vseh sredstev oziroma 20.877 tisoč EUR v posamični bilanci stanja na dan 31.12.2008. Pomembne postavke v posamičnem izkazu poslovnega izida pa so tiste, ki presegajo 0,5% vseh sredstev oziroma 10.438 tisoč EUR v posamičnem izkazu poslovnega izida za poslovno leto 2008. Pomembne postavke v konsolidirani bilanci stanja so tiste, ki na bilančni dan presegajo 1% vseh sredstev oziroma 23.017 tisoč EUR v konsolidirani bilanci stanja na dan 31.12.2008. Pomembne postavke v konsolidiranem izkazu poslovnega izida pa so tiste, ki presegajo 0,5% vseh sredstev oziroma 11.508 tisoč EUR v konsolidiranem izkazu poslovnega izida za poslovno leto 2008. 2.2.23. Izkaz denarnih tokov Pri sestavi izkaza denarnih tokov se uporablja posredna metoda oziroma različica II. Iz razčlenjenih podatkov bilance stanja in izkaza poslovnega izida se po posredni metodi najprej izračunajo denarni tokovi iz poslovanja. Od čistega dobička poslovnega leta pred obdavčitvijo se odštejejo vsi učinki, ki se nanašajo na naložbenje in financiranje, t.j. na opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine, neopredmetena sredstva, naložbe v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb, nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti za prodajo, finančna sredstva v posesti do zapadlosti, podrejene obveznosti, izdane kapitalske instrumente in lastne delnice. Odštejejo se še nerealizirane tečajne razlike in nerealizirani učinki iz spremembe poštene vrednosti, ki se nanašajo na denarne ustreznike ter prištejejo učinki iz spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov iz presežka iz prevrednotenja pred obdavčitvijo, ki se nanašajo na postavke iz poslovanja, to je finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in na izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju denarnih tokov. Tako dobljeni znesek iz učinkov posamičnega izkaza poslovnega izida in presežka prevrednotenja je treba popraviti še za čisto povečanje oziroma zmanjšanje poslovnih sredstev in obveznosti ter plačani oziroma vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb. Rezultat so neto denarni tokovi pri poslovanju. V delu, ki se nanaša na denarne tokove pri naložbenju in denarne tokove pri financiranju se uporabi neposredna metoda, ki temelji na prejemkih in izdatkih. Denarni ustrezniki se upoštevajo v skladu z opredelitvijo, navedeno v točki 2.2.1.. 2.2.24. Izkaz gibanja kapitala Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v obračunskem obdobju. Oblika izhaja iz zahtev MRS 1.96. V obrazcu je prikazano gibanje vsake postavke kapitala iz bilance stanja. Izkaz gibanja kapitala se izpolni tako, da se v ustrezne postavke vnese stanja posameznih sestavin kapitala predhodnega poslovnega leta, zneske sprememb posameznih sestavin kapitala v obračunskem obdobju, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube v obračunskem obdobju in stanja posameznih sestavin kapitala na koncu obračunskega obdobja. V dodatni vrstici se izkaže tudi zneske po posameznih sestavinah kapitala, iz katerih sestoji bilančni dobiček oziroma bilančna izguba za obračunsko obdobje, za katero se izkaz gibanja kapitala sestavi. V konsolidiranem izkazu gibanja kapitala so vključene tudi usklajevalne razlike, konsolidacijske knjižbe in izločitve v posameznem poslovnem letu. 2.2.25. Izračun čistega dobička na delnico Izračuna se kot količnik med čistim dobičkom, ki ga je banka ugotovila v izkazu poslovnega izida in številom delnic, ki sestavljajo osnovni kapital banke. Lastne delnice se ne upoštevajo v izračunu. 2.2.26. Prilagoditve na nove oziroma spremenjene standarde z rokom uporabe od 1.1.2008 dalje in vpliv še ne uveljavljenih in neuporabljenih standardov in pojasnil Novo uveljavljeni standardi in pojasnila v obdobju, za katero se poroča V letu poročanja so stopila v veljavo pojasnila OPMSRP 11 MSRP 2 (Transakcije z delnicami skupine in lastnimi delnicami), OPMSRP 12 (Dogovor o koncesiji storitev) in OPMSRP 14 MRS 19 (Omejitev sredstev pokojninskega načrta, minimalne potrebe po financiranju in njuno medsebojno delovanje. Sprejetje teh pojasnil ni vplivalo na posamične in konsolidirane računovodske izkaze in ni privedlo do sprememb računovodskih usmeritev. Še ne uveljavljeni in neuporabljeni standardi in pojasnila Standardi in pojasnila standardov, ki za leto, ki se je končalo 31.12.2008, še niso veljala in jih SID banka in Skupina SID banka pri pripravi računovodskih izkazov ni upoštevala: Letno poročilo SID banka - 2008 75 • Nov standard MSRP 8 Poslovni odseki: standard določa pogoje za razkritje informacij o poslovnih odsekih družbe in zamenjuje dosedanji standard MRS 14 Poročanje po odsekih. Standard se začne uporabljati s 1.1.2009. • Spremembe MSRP 2 Plačilo z delnicami: spremembe se začnejo upoštevati s 1.1.2009, ne pričakuje se, da se bodo pojavile okoliščine, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri pripravi računovodskih izkazov SID banke in Skupine SID banka. • Spremembe MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov: spremenjene zahteve za predstavljanje nekaterih računovodskih izkazov in v celoti prenovljeno izrazje. Spremembe se začnejo upoštevati s 1.1.2009, ne pričakuje se, da bi spremembe bistveno vplivale na pripravo posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov. • Spremembe MRS 23 Stroški izposojanja: izločitev možnosti obračunavanja vseh stroškov izposojanja kot odhodkov. Spremembe se začnejo upoštevati s 1.1.2009, ne pričakuje se, da bi spremembe vplivale na pripravo posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov. • Spremembe MRS 32 Finančni instrumenti - prodajljivi finančni instrumenti in obveze, ki izhajajo iz prenehanja obstoja: spremembe se začnejo upoštevati s 1.1.2009, ne pričakuje se, da se bodo pojavile okoliščine, da bi jih upoštevala pri pripravi posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov. • Spremembe MSRP 3 Poslovne združitve in MSRP 27 Skupinski in ločeni računovodski izkazi so že sprejete in začnejo veljati 1.7.2009, uporabljajo se prvič za računovodske izkaze leta 2010, ocenjuje se, da spremembe ne bodo bistveno vplivale na pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov. 2.3. Prerazvrstitev postavk v konsolidiranem izkazu poslovnega izida Izkazi za leto 2007 se niso spremenili. Zaradi manjših sprememb v razvrščanjeu postavk na področju zavarovalnega dela pa izkazi za leto 2008 niso popolnoma primerljivi s tistimi v letu 2007. Prerazvrstitve so razvidne v spodnji tabeli. Skupina SID banka je v letu 2008 izvršila prerazvrstitev dela drugih čistih poslovnih dobičkov/izgub in dela administrativnih stroškov v čiste opravnine. Skupina SID banka Revidirano letno poročilo za leto 2007 Po prerazvrstitvi v letnem poročilu za leto 2007 Čiste opravnine 2.585 2.641 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 9.379 9.308 Administrativni stroški (10.036) (10.021) Skupaj 1.928 1.928 Letno poročilo SID banka - 2008 76 2.4. Pojasnila k bilancam stanja (v tisoč EUR) 2.4.1. Denar v blagajni in stanje na računih pri Centralni banki SID banka_Skupina SID banka 31.12.2008 31. 12.2007 31.12.2008 31 .12.2007 Denar v blagajni 0 0 1 1 Obvezna rezerva 87 298 87 298 Skupaj 87 298 88 299 2.4.2. Finančna sredstva, namenjena trgovanju SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31 .12.2007 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju po forward pogodbah 125 56 126 56 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju po swap pogodbah 0 73 0 73 Skupaj 125 129 126 129 Postavka izraža terjatev iz naslova pozitivnega vrednotenja forwarda v višino 1 mio USD. 2.4.3. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31. 12.2007 31.12.2008 31 .12.2007 Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji 992 0 6.318 7.410 Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji 60.248 40.462 72.746 54.787 Kapitalski instrumenti 92 266 385 837 Skupaj 61.332 40.728 79.449 63.034 Dolžniški vrednostni papirji po vrsti izdajatelja SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Vrednostni papirji Republike Slovenije 32.106 12.187 38.660 15.907 - obveznice RS 31.114 12.187 35.683 14.914 - zakladne menice RS 992 0 2.977 993 Obveznice tujih držav 8.402 401 8.664 744 - obveznice centralne ravni države 8.362 353 8.624 696 - obveznice lokalne ravni države 40 48 40 48 Obveznice bank 7.147 10.279 11.058 16.297 - domačih bank 2.542 2.576 3.497 3.635 - domačih bank-podrejena obveznica 2.271 2.358 3.952 4.039 - tujih bank 2.334 5.345 3.609 8.623 Obveznice tujih drugih finančni organizacij 620 1.891 1.267 4.685 Obveznice nefinančnih družb 12.965 15.704 19.415 24.564 - domače NFD 10.271 10.271 11.818 11.508 - tuje NFD 2.694 5.433 7.597 13.056 Kapitalska naložba 92 266 385 837 Skupaj 61.332 40.728 79.449 63.034 Izkazano stanje dolgoročnih vrednostnih papirjev SID banke na dan 31.12.2008 vključuje tudi obresti izračunane po efektivni obrestni meri v višini 1.854 tisoč EUR. Izračunane obresti po efektivni obrestni meri obrestne prihodke enakomerno porazdeli v vsem obdobju posedovanja vrednostnih papirjev od nakupa do zapadlosti v plačilo - izračun na podlagi donosnosti do dospetja. Obresti po efektivni obrestni meri za Skupino SID banka znašajo 1.907 tisoč EUR. Letno poročilo SID banka - 2008 77 Dolžniški vrednostni papirji po načinu obrestovanja SID banka_Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 31 .12.2008 31.12.2007 S fiksno obrestno mero 54.091 31.463 66.242 45.962 Z variabilno obrestno mero 6.156 8.999 11.829 16.236 Brez obresti 1.085 266 1.378 836 Skupaj 61.332 40.728 79.449 63.034 Razčlenitev dolžniških vrednostnih papirjev po bonitetni izdajatelja SID banka Skupina SID banka Poštena Poštena vrednost Struktura vrednost Struktura Bonitetna ocena 31.12.2008 v % 31.12.2008 v % Bonitetna ocena po S&P AAA 8.366 13,6 9.027 11,4 AA+ 2.288 3,7 2.288 2,9 AA 20.553 33,5 27.414 34,5 AA- 147 0,3 959 1,2 A+ 501 0,8 501 0,6 A 691 1,1 1.379 1,7 A- 250 0,4 4.447 5,6 BBB+ 12.437 20,6 13.802 17,4 BBB 0 0 1.205 1,5 BB 0 0 199 0,3 BB+ 0 0 301 0,4 D 0 0 56 0,1 Brez bonitetne ocene 16.099 26,3 17.871 22,4 Skupaj 61.332 100 79.449 100 Gibanje dolžniških vrednostnih papirjev in kapitalskih inštrumentov SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Stanje 1.1. 40.728 35.411 63.034 54.620 Nakupi 53.810 26.122 59.693 45.300 Tečajne razlike 0 0 (78) (48) Prodaja, vnovčenje (32.236) (20.805) (41.500) (36.684) Sprememba poštene vrednosti - oslabitev (970) 0 (1.700) (154) Stanje 31.12. 61.332 40.728 79.449 63.034 V mesecu novembru je SID banka trajno oslabila vrednostni papir LANISL Float 09 v višini 970 tisoč EUR, kar predstavlja 97% njegove nabavne vrednosti. Poleg tega je Skupina SID banka oslabila še vrednostne papirje KAUPT, LEH in NLB dinamični in oblikovala skupaj za 1.700 tisoč EUR trajnih oslabitev vrednostnih papirjev. Med dolžniškimi vrednostnimi papirji SID banke je za 2.271 tisoč EUR podrejenih vrednostnih papirjev in sicer so to obveznice BDM11, NKBMFL49 in NLB13. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju je v točkah 2.5.1. in 3.3.1.. Skupina SID banka ima skupaj za 3.952 tisoč EUR podrejenih vrednostnih papirjev in sicer poleg tistih, v SID banki so to še FB15, AB06, AB08, BCE7, ZT01. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju je v točkah 2.5.1. in 3.3.2., prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa v točki 3.2.2.. Od skupnega portfelja SID banke na dan 31.12.2008 na borzi ne kotirajo obveznici: BDM11 in TALLIN v višini 752 tisoč EUR ter vzajemni sklad MP Plus v višini 92 tisoč EUR. V portfelju Skupine SID banka na 31.12.2008 na borzi ne kotirajo poleg omenjenih še vzajemni sklad NLB dinamični in MP Asia. Skupna vrednost vrednostnih papirjev v Skupini SID banka, ki ne kotirajo na borzi, znaša 991 tisoč EUR. 2.4.4. Krediti SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Krediti bankam 1.512.381 915.674 1.537.955 922.927 Krediti strankam, ki niso banke 500.183 276.822 653.074 423.099 Skupaj 2.012.564 1 .192.496 2.191.029 1.346.026 Letno poročilo SID banka - 2008 78 Krediti bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31. .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Kratkoročni krediti 39.762 70.196 59.633 72.159 Dolgoročni krediti 1.412.278 817.043 1.412.278 817.043 Vloge 60.315 28.372 62.695 28.372 Transakcijski računi 26 63 3.349 5.353 Skupaj 1.512.381 915.674 1.537.955 922.927 Krediti bankam, odobreni s strani SID banke, v tuji valuti, znašajo 20.143 tisoč USD, vloge v tuji valuti pa 655 tisoč USD. Poslovne banke ostajajo tudi v letu 2008 najpomembnejši partnerji SID banke z 74,4% deležem v njenem kreditnem portfelju. Večino naložb tako predstavljajo krediti slovenskim poslovnim bankam in bankam tujih kupcev slovenskega blaga in storitev. Preostali 25,6% delež kreditnega portfelja SID banke predstavljajo krediti slovenskim družbam in njihovim tujim kupcem. Struktura kreditnega portfelja SID banke po ročnosti potrjuje usmerjenost SID banke v dejavnosti skladne z ZZFMGP in ZSIRB, saj je delež dolgoročnih kreditov v kreditnem portfelju SID banke konec 2008 znašal že 92,1%. Krediti bankam v Skupini SID banka predstavljajo 70 % delež. Večina sredstev je plasiranih v obliki dolgoročnih kreditov. Neposredno kreditiranje gospodarskih družb predstavlja manjši del kreditnega potenciala Skupine SID banka. Storitve faktoringa so v večji meri namenjene kreditiranju gospodarskih družb. Del vlog, ki so v poslovnih bankah, Skupina SID banka nameni pokrivanju izgub iz zavarovalnih pogodb in uravnavanju likvidnosti. Kratkoročni krediti bankam SID banka_Skupina SID banka 31.12.2008 31. 12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Krediti v EUR 39.762 70.239 52.312 71.390 Krediti z valutno klavzulo 0 0 7.321 812 Popravki vrednosti kreditov 0 (43) 0 (43) Skupaj 39.762 70.196 59.633 72.159 Dolgoročni krediti bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Krediti v EUR 1.399.123 797.588 1.399.123 797.588 Krediti v tuji valuti 14.287 20.733 14.287 20.733 Popravki vrednosti kreditov (1.132) (1.278) (1.132) (1.278) Skupaj 1.412.278 817.043 1.412.278 817.043 Dolgoročni krediti bankam, odobreni s strani SID banke oziroma Skupine SID banka v tuji valuti, znašajo 20.143 tisoč USD. Vloge bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31. 12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Kratkoročne v EUR 59.850 24.479 62.230 24.479 Kratkoročne v tuji valuti 465 648 465 648 Dolgoročne v EUR 0 3.245 0 3.245 Skupaj 60.315 28.372 62.695 28.372 Kratkoročne vloge pri bankah, odobrene s strani SID banke oziroma Skupine SID banka v tuji valuti, znašajo 655 tisoč USD. Gibanje kreditov bankam - bruto izpostavljenost SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Stanje 01.01. 916.995 594.233 924.248 603.914 Novi krediti in vloge 2.762.952 1.794.572 2.988.580 2.066.664 Odplačila (2.166.433) (1.471.810) (2.373.740) (1.746.330) Stanje 31.12. 1.513.514 916.995 1.539.088 924.248 Letno poročilo SID banka - 2008 79 Gibanje popravkov (oslabitev)_ _SID banka_Skupina SID banka _2008_2007_2008_2007 Stanje 01.01. 1.321 59 1.321 59 Oblikovani popravki vrednosti kreditov 384 1.934 384 1.934 Odprava popravkov vrednosti kreditov (572) (672) (572) (672) Stanje 31.12._1.133_1.321_1.133_1.321 Obrestne mere SID banke in Skupine SID banka in za refinancirane kredite v domači in tuji valuti se glede na ročnost kredita obravnavajo od primera do primera. Variabilna obrestna mera SID banke in Skupine SID banka je sestavljena iz 1, 3, 4 ali 6 mesečnega EURIBOR-ja/LIBOR-ja oziroma swap obrestne mere za ustrezno ročnost in marže v višini od 0,18% p.a. do 2,4% p.a. Fiksne obrestne mere SID banke se gibljejo med 4,05% p.a. do 5,6% p.a., na nivoju Skupine SID banka pa med 3,05% p.a. do 5,6% p.a.. Obrestne mere za kredite bankam v tuji valuti, ki jih dosega SID banka je sestavljena iz 3 ali 6 mesečnega EURIBOR-ja/LIBOR-ja in marže v višini od 0,25% p.a. do 1,4% p.a.. Isto velja tudi za Skupino SID banka. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju SID banke je v točkah 2.5.1. in 3.3.1., prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki3.2.1.. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju Skupine SID banka je v točkah 2.5.1. in 3.3.2., podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 3.2.2.. Krediti strankam, ki niso banke_ SID banka_Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Kratkoročni krediti 113.948 54.070 122.262 77.224 Dolgoročni krediti 385.044 222.434 385.181 220.357 Terjatve iz danih jamstev 1.191 318 1.191 318 Faktoring 0 0 144.440 125.200 Skupaj 500.183 276.822 653.074 423.099 Kratkoročni krediti strankam, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Krediti nefinančnim družbam v tuji valuti 0 699 23.243 16.887 Krediti nefinančnim družbam v domači valuti 68.978 18.917 54.049 25.952 Krediti drugim finančnim organizacijam v domači valuti 14.547 5.307 14.547 5.307 Krediti do tujih oseb v domači valuti 34.197 30.775 34.197 30.775 Popravki vrednosti kratkoročnih kreditov (3.774) (1.628) (3.774) (1.697) Skupaj 113.948 54.070 122.262 77.224 Dolgoročni krediti strankam, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Krediti nefinančnim organizacijam v tuji valuti 1.044 1.100 1.044 1.100 Krediti nefinančnim organizacijam v domači valuti 293.169 152.076 293.306 152.076 Krediti drugim finančnim organizacijam v domači valuti 46.399 35.850 46.399 33.773 Krediti enotam lokalne ravni države v domači valuti 13.974 0 13.974 0 Krediti odvisnim strankam v domači valuti 29 0 29 0 Krediti tujim osebam v tuji valuti 0 319 0 319 Krediti tujim osebam v domači valuti 48.427 43.770 48.427 43.770 Popravki vrednosti dolgoročnih kreditov (17.998) (10.681) (17.998) (10.681) Skupaj 385.044 222.434 385.181 220.357 Terjatve iz danih jamstev SID banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Terjatve iz naslova unovčenih garancij 2.412 2.335 2.412 2.335 Popravki vrednosti unovčenih garancij (1.221) (2.017) (1.221) (2.017) Skupaj 1.191 318 1.191 318 80 Letno poročilo SID banka - 2008 Terjatve iz faktoring poslov Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 Faktoring v državi 98.822 109.288 Izvozni faktoring 14.060 13.254 Uvozni faktoring 6.889 5.089 Faktoring v državi - kredit 30.169 0 Izvozni faktoring - kredit 15 0 Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev - faktoring (5.515) (2.431) Skupaj 144.440 125.200 Pretežni del izvoznega faktoringa in delno domači in uvozni faktoring so zavarovani za primer neplačila. Gibanje kreditov strankam, ki niso banke - bruto izpostavljenost SID banka_Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Stanje 01.01. 291.149 176.694 439.925 271.502 Novi krediti in vloge 399.229 241.622 834.573 643.706 Odplačilo (167.201) (127.167) (592.916) (475.283) Stanje 31.12. 523.177 291.149 681.582 439.925 Gibanje popravkov (oslabitev) SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Stanje 01.01. 14.327 12.351 16.826 14.943 Oblikovani popravki vrednosti kreditov (oslabitve) 15.235 14.883 20.181 16.526 Odprava popravkov vrednosti kreditov (odprava oslabitev) (6.568) (12.907) (8.499) (14.643) Stanje 31.12. 22.994 14.327 28.508 16.826 Variabilne obrestne mere SID banke in Skupine SID banka za kredite strankam, ki niso banke v tuji valuti na področju neposrednega financiranja pravnih oseb znašajo 6 mesečni LIBOR in marže v višini od 0,70% p.a. do 1,20% p.a.. Variabilne obrestne mere SID banke in Skupine SID banka za kredite strankam, ki niso banke v domači valuti na področju neposrednega financiranja pravnih oseb znašajo 1, 3 ali 6 mesečni EURIBOR in marže v višini od 0,48% p.a. do 2,50% p.a.. Skupina SID banka deluje na različnih tržiščih, zato je razpon obrestnih mer velik, kar velja še posebej za dejavnost faktoringa. Fiksne obrestne mere Skupine SID banka za kredite strankam, ki niso banke so znašale od 4,9% do 12,5% p.a. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju SID banke je v točkah 2.5.1. in 3.3.1., podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 3.2.1.. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju Skupine SID banka je v točkah 2.5.1. in 3.3.2. podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 3.2.2.. 2.4.5. Opredmetena osnovna sredstva Gibanje opredmetenih osnovnihj sredstev v letu 2008 SID banka_Skupina SID banka Nepre- Oprema Skupaj Nepre- Oprema Oprema Skupaj mičnine mičnine v pripravi Nabavna vrednost Stanje 1.1.2008 6.588 1.404 7.992 6.588 19 2.240 8.847 Prenos 0 0 0 0 0 (40) (40) Povečanje 0 122 122 0 0 462 462 Zmanjšanje 0 (32) (32) 0 0 (214) (214) Stanje 31.12.2008 6.588 1.484 8.072 6.588 19 2.448 9.055 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2008 (1.852) (1.049) (2.901) (1.852) 0 (1.426) (3.278) Amortizacija (316) (138) (454) (316) 0 (291) (607) Zmanjšanje 0 32 32 0 0 60 60 _ 81 Letno poročilo SID banka - 2008 Stanje 31.12.2008 (2.168) (1.155) (3.323) (2.168) 0 (1.657) (3.825) Neodpisana vrednost 1.1.2008 Neodpisana vrednost 31.12.2008 4.736 4.420 355 329 5.091 4.749 4.736 4.420 19 19 814 791 5.569 5.230 SID banka in Skupina SID banka nimata zastavljenih opredmetenih osnovnih sredstev. Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2007 SID banka Skupina SID banka Nepremičnine Oprema Skupaj Nepremičnine Oprema v pripravi Oprema Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2007 Povečanje Zmanjšanje 6.404 184 0 1.318 179 (93) 7.722 363 (93) 6.404 184 19 0 1.942 511 (213) 8.365 695 (213) Stanje 31.12.2007 6.588 1.404 7.992 6.588 19 2.240 8.847 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2007 Amortizacija Povečanje Zmanjšanje (1.545) (307) 0 (1.025) (117) 93 (2.570) (424) 93 (1.545) (307) 0 0 0 0 (1.271) (263) 108 (2.816) (570) 108 Stanje 31.12.2007 (1.852) (1.049) (2.901) (1.852) 0 (1.426) (3.278) Neodpisana vrednost 1.1.2007 Neodpisana vrednost 31.12.2007 4.859 4.736 293 355 5.152 5.091 4.859 4.736 19 19 671 814 5.549 5.569 2.4.6. Neopredmetena sredstva SID banka Skupina SID banka 31 .12.2008 31.12.2007 31.12.2008 31 .12.2007 Premoženjske pravice Dobro ime 568 0 600 0 818 488 749 488 Skupaj 568 600 1.306 1.237 Premoženjske pravice predstavljajo naložbe v računalniške programe, ki jih je SID banka in Skupina SID banka uporabljala pri svojem poslovanju. Dobro ime v Skupini SID banka je nastalo kot posledica nakupa kapitalskega deleža v družbi PRVI FAKTOR, Ljubljana. Na osnovi preizkusa oslabitve, ki je bil izvršen po stanju na dan 31.12.2008, je bilo ugotovljeno, da oslabitev dobrega imena ni potrebna. Gibanje neopredmetnih sredstev v letu 2008_ SID banka_Skupina SID banka V pripravi V uporabi Skupaj V pripravi V uporabi Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2008 36 834 870 51 1.040 1.091 Prenos (197) 197 0 (197) 238 41 Povečanje 161 0 161 161 167 328 Zmanjšanje 0 (35) (35) (15) (37) (52) Stanje 31.12.2008 0 996 996 0 1.408 1.408 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2008 0 (270) (270) 0 (342) (342) Amortizacija 0 (164) (164) 0 (254) (254) Zmanjšanje 0 6 6 0 6 6 Stanje 31.12.2008 0 (427) (427) 0 (590) (590) Neodpisana vrednost 1.1.2008 36 564 600 51 698 749 Neodpisana vrednost 31.12.2008 0 568 568 0 818 818 SID banka in Skupina SID banka nimata zastavljenih neopredmetenih sredstev. _ 82 Letno poročilo SID banka - 2008 Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2007 SID banka_Skupina SID banka V pripravi V uporabi Skupaj V pripravi V uporabi Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2007 62 761 823 62 846 908 Prenos (258) 258 0 (258) 258 0 Povečanje 232 (4) 228 248 116 364 Zmanjšanje 0 (181) (181) 0 (181) (181) Stanje 31.12.2007 36 834 870 52 1.039 1.091 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2007 0 (214) (214) 0 (248) (248) Amortizacija 0 (136) (136) 0 (174) (174) Zmanjšanje 0 80 80 0 80 80 Stanje 31.12.2007 0 (270) (270) 0 (342) (342) Neodpisana vrednost 1.1.2007 62 547 609 62 598 660 Neodpisana vrednost 31.12.2007 36 564 600 52 697 749 2.4.7. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Naložba v PKZ Ljubljana 4.206 4.206 0 0 Naložba v PRO KOLEKT Ljubljana 419 419 419 419 Naložba v PRVI FAKTOR Ljubljana 3.087 3.087 0 0 Skupaj 7.712 7.712 419 419 Gibanje dolgoročnih naložb SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Stanje 1.1. 7.712 6.322 419 29 Povečanje 0 1.390 0 390 Stanje 31.12 7.712 7.712 419 419 2.4.8. Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Terjatve za plačane akontacije davka od dohodka pravnih oseb 0 1.229 255 1.491 Terjatve za odloženi davek 328 144 958 778 Skupaj 328 1.373 1.213 2.269 SID banka ima na dan 31.12.2008 izkazane dolgoročne odložene terjatve za davke iz naslova rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade za zaposlene v banki ter iz naslova oslabitve finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo - obveznica LANISL Float 09. Skupina SID banka na 31.12.2008 izkazuje odložene terjatve za davke iz naslova oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, za rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade za zaposlene, za oslabljene poslovne terjatve in za pozavarovalne provizije. 2.4.9. Druga sredstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Sredstva zavarovalnih poslov 0 0 20.177 17.570 Druga sredstva 252 290 2.617 482 Skupaj 252 290 22.794 18.052 Letno poročilo SID banka - 2008 83 Sredstva zavarovalnih poslov Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 Sredstva pozavarovateljev v prenosnih premijah 1.011 1.126 Sredstva pozavarovateljev v škodnih rezervacijah 14.388 11.546 Sredstva pozavarovateljev v rezervacijah za bonuse in popuste 1.060 1.184 Sredstva pozavarovatelja na rezervacijah za neiztekle nevarnosti 729 0 Terjatve za premije 1.156 1.148 Popravki vrednosti terjatev za premije (1.102) (995) Terjatve za regrese 2.025 2.404 Terjatve za bonitete 87 95 Terjatve iz naslova pozavarovanja 8 11 Druge aktivne časovne razmejitve 815 1.051 Skupaj 20.177 17.570 Druga sredstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Zaloge 0 0 5 3 Terjatve za opravnine 39 24 1.709 14 Predujmi dobaviteljem za obratna sredstva 5 7 34 35 Terjatve do kupcev 55 17 500 3 Druge terjatve 83 121 109 122 Popravki vrednosti drugih terjatev (2) 0 (27) 0 Usredstvene aktivne časovne razmejitve 72 121 72 121 Drugi kratkoročno odloženi stroški 0 0 182 45 Druge aktivne časovne razmejitve 0 0 33 139 Skupaj 252 290 2.617 482 2.4.10. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju,vrednotenje forward pogodb 172 24 172 24 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju,vrednotenje swap pogodbe 0 163 0 162 Skupaj 172 186 172 186 Postavka izraža obveznost iz naslova negativnega vrednotenja valutnega forwarda v višini 1 mio USD. 2.4.11. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Vloge bank 15.216 26.206 15.216 22.637 Vloge strank, ki niso banke 22.376 32.879 22.376 32.878 Krediti bank 1.633.867 1.069.125 1.792.105 1.211.554 Dolžniški vrednostni papirji 250.213 8.859 250. 213 7.898 Skupaj 1.921.672 1.137.069 2.079.910 1.274.967 Vloge bank SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31. 12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Vloge v EUR 15.216 26.206 15.216 12.285 Vloge v tuji valuti 0 0 0 10.351 Skupaj 15.216 26.206 15.216 22.637 Vloge strank, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31. 12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Vloge v EUR 22.376 32.879 22.376 32.878 Skupaj 22.376 32.879 22.376 32.878 Letno poročilo SID banka - 2008 84 Krediti bank SID banka_Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Kratkoročni v EUR 0 0 143.557 127.111 Kratkoročni v tuji valuti 0 0 803 2.778 Dolgoročni v EUR 1.619.673 1.058.145 1.633.551 1.070.685 Dolgoročni v tuji valuti 14.194 10.980 14.194 10.980 Skupaj 1.633.867 1.069.125 1.792.105 1.211.554 Dolžniški vrednostni papirji SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Dolžniški vrednostni papirji 250.213 8.859 250.213 7.898 Skupaj 250.213 8.859 250.213 7.898 SID banka oziroma Skupina SID banka je v decembru 2008 na domačem trgu izdala vrednostne papirje v višini 250 mio EUR, ki so zavarovani z poroštvom Republike Slovenije. Gibanje finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Stanje 01.01. 1.137.069 694.395 1.274.967 786.533 Novi krediti in vloge 1.247.196 730.800 1.420.696 883.960 Odplačilo (462.593) (288.126) (615.753) (395.526) Stanje 31.12. 1.921.672 1.137.069 2.079.910 1.274.967 Dolgoročne obveznosti SID banke do tujih bank se nanašajo na obveznosti do najetih posojil na mednarodnem trgu sindiciranih posojil v letih 2000 do 2005 ter na bilateralne kreditne linije v sodelovanju s KfW - Kredit fuer Wiederaufbau, Razvojno banko Sveta Evrope in vrsto Schuldschein izdaj med leti 2005 in 2008, ki so zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. Variabilne obrestne SID banke in Skupine SID banka za prejeta dolgoročna posojila najeta pri tujih bank se gibajo od EURIBOR/LIBOR 3 ali 6 mesečni + 0,0225% p.a. do EURIBOR/LIBOR 3 ali 6 mesečni + 0,38% p.a. Za posojila v tuji valuti so obrestne mere fiksne in znašajo za Skupino SID banka od 3,85 do 8,85 % p.a.. 2.4.12. Rezervacije SID banka Skupina SID banka 31 .12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Bančne rezervacije 2.165 778 2.165 778 Obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 0 30.896 23.803 Druge rezervacije 124 105 2.204 2.375 Skupaj 2.289 883 35.265 26.956 Bančne rezervacije vključujejo rezervacije za pokrivanje potencialnih izgub iz naslova izdanih garancij in nečrpanih okvirnih kreditov in kreditnih linij. SID banka Skupina SID banka 31 .12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Rezervacije za garancije 1.374 757 1.374 718 Rezervacije za nečrpane kredite in kreditne linije 791 21 791 60 Skupaj 2.165 778 2.165 778 Gibanje bančnih rezervacij SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Stanje 1.1. 778 1.623 778 1.623 Oblikovane rezervacije 2.770 3.769 2.770 3.769 Tečajna razlika (1) (9) (1) (9) Ukinjene rezervacije (1.382) (4.605) (1.382) (4.605) Stanje 31.12. 2.165 778 2.165 778 Letno poročilo SID banka - 2008 85 Obveznosti iz zavarovalnih pogodb Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 Prenosne premije 1.577 1.853 Škodne rezervacije 26.079 19.928 Rezervacije za bonuse in popuste 1.878 2.022 Rezervacije za neiztekle nevarnosti 1.362 0 Skupaj 30.896 23.803 Obveznosti iz zavarovalnih pogodb prikazujejo bruto zavarovalno tehnične rezervacije skupaj z vključenim deležem pozavarovateljev. Škodne rezervacije_ Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 Rezervacije za nastale in prijavljene škodne primere 2.303 3.023 Rezervacije za nastale in neprijavljene škodne primere 23.177 16.400 Rezervacije za cenilne stroške 599 505 Skupaj 26.079 19.928 Gibanje obveznosti iz zavarovalnih pogodb Skupina SID banka 2008 2007 Stanje 1.1. 23.803 18.322 Spremembe 7.093 5.481 Stanje 31.12. 30.896 23.803 Druge rezervacije SID banka Skupina SID banka 31 .12.2008 31. 12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Dolgoročne rezervacije do zaposlencev 124 105 285 245 Odloženi prihodki od pozavarovalnih premij 0 0 1.919 2.130 Skupaj 124 105 2.204 2.375 Rezervacije do zaposlencev SID banka Skupina SID banka 31 .12.2008 31. 12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade 9 7 27 10 Dolgoročne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 115 98 258 235 Skupaj 124 105 285 245 Gibanje rezervacija za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Stanje 1.1. 105 119 245 222 Oblikovane rezervacije 20 2 32 39 Ukinjene rezervacije (1) (16) (2) (16) Tečajne razlike 0 0 10 0 Stanje 31.12. 124 105 285 245 Izračun za jubilejne nagrade je bil narejen ob predpostavki, da bodo v trenutku, ko bodo stekli pogoji za izplačilo nagrade, vsi zaposleni še sodelavci SID banke. Zneski nagrad so bili diskontirani na sedanjo vrednost, z upoštevanjem časovne razporeditve predvidenih izplačil jubilejnih nagrad in povprečne obrestne mere državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih za namene izračuna donosnosti prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj, objavlja Ministrstvo za finance. Upoštevana je bila polna tako izračunana obrestna mera (4,43%). Uporabljeni vhodni parametri: jubilejne nagrade za 10 let 378,23 EUR in 567,35 EUR za 20 let. V izračunu za odpravnine je bila upoštevana razmejitev med obdobjem, za katero so bile odpravnine že zaslužene in obdobjem, ki mora še preteči, da bodo izpolnjeni pogoji za upokojitev. Zneski odpravnin so bili diskontirani na sedanjo vrednost z upoštevanjem časovne razporeditve predvidenih izplačil nagrad in povprečne obrestne mere državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih za namene izračuna donosnosti prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj objavlja Ministrstvo za finance. Upoštevana je bila polna tako izračunana obrestna mera (4,43%). Uporabljeni vhodni parametri: znesek na osnovi zakona o delovnih razmerjih (dve povprečni mesečni plači delavca za pretekle tri mesece), povečan za doseženo rast plač v bančnem sektorju v zadnjih petih letih, delovna doba ob upokojitvi za moške 40 let, za ženske 38 let. Skupina SID banka ima pretežno poenoteno metodologijo izračuna rezervacij za pokojnine in jubilejne nagrade. Del družb v Skupini SID banka izračunava rezervacije na osnovi aktuarskega izračuna, ki upošteva rast plač z _ 86 Letno poročilo SID banka - 2008 inflacijo, napredovanje zaposlenih in s tem njihovih plač v skladu z dopolnjenimi leti delovne dobe. Diskontna stopnja znaša 5,85 % p.a. Izračuni upoštevajo posebnosti kolektivnih pogodb, ki veljajo za posamezno družbo v Skupini. Gibanje odloženih prihodkov od pozavarovalnih provizij_ _Skupina SID banka _2008_2007 Stanje 1.1. 2.130 1.443 Oblikovane rezervacije 0 687 Ukinjene rezervacije (211) 0 Stanje 31.12._1.919_2.130 2.4.13. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb SID banka_Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Obveznosti za davek od dohodkov 1.904 2.163 2.284 2.400 Obveznosti za odložene davke 35 27 37 27 Skupaj 1.939 2.190 2.321 2.427 Obveznosti za davek od dohodkov SID banke v višini 1.904 tisoč EUR predstavlja 2/3 obveznosti nastale pri prehodu na uporabo MSRP v letu 2006, zmanjšana za preveč plačane akontacije davka v letu 2008 v višini 248 tisoč EUR. Obveznost je banka vključila v davčni obračun leta 2008. Odložena obveznost za davek predstavlja obveznost iz naslova prevrednotovalnega popravka finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. 2.4.14. Druge obveznosti SID banka_Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Obveznosti za plače in druge obveznosti do zaposlenih 310 266 570 448 Obveznosti do dobaviteljev 120 137 1.025 2.089 Obveznosti iz pozavarovanja 0 0 0 7 Obveznosti iz zavarovalnih poslov 0 0 69 14 Druge obveznosti 20 18 326 84 Udolgovane pasivne časovne razmejitve 438 414 2.068 2.266 - vnaprej vračunani stroški 348 366 692 561 - vračunani pozavarovalni obračun 0 0 616 654 - vračunani str. pozavarovateljev na regresih 0 0 666 1.003 - kratkoročno odloženi prihodki 90 48 94 48 Skupaj 888 835 4.058 4.908 2.4.15. Osnovni kapital Skupščina delničarjev SID banke je na 18. seji dne 28.7.2008 sprejela sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja Republiko Slovenijo. Sklep o prenosu delnic je bil dne 18.9.2008 vpisan v sodni register. S tem datumom je Republika Slovenija postala edini delničar SID banke. Na 19. seji skupščine delničarjev dne 19.9.2009 je bil sprejet sklep o dokapitalizaciji v višini 50.400 tisoč EUR. Po vplačilu novo izdanih delnic 26.9.2008, je bilo povečanje osnovnega kapitala vpisano v sodni register 15.10.2008. Vpisani kapital znaša 140.000 tisoč EUR, razdeljen je na 1.456.808 kosovnih delnic in je v celoti vplačan. Vse delnice so navadne imenske delnice istega razreda in vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. 2.4.16. Kapitalske rezerve SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Vplačila, ki presegajo nominalne zneske vplačanih delnic 1.139 1.139 1.139 1.139 Skupaj 1.139 1.139 1.139 1.139 Letno poročilo SID banka - 2008 87 2.4.17. Presežek iz prevrednotenja SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo Uskupinjevalni popravek kapitala (295) 0 (331) 0 (838) 0 (332) (64) Skupaj (295) (331) (838) (396) Učinki finančne krize so botrovali, da so se v letu 2008 povečali negativni presežki iz prevrednotenja in sicer za 543 tisoč EUR v neto efektu glede na preteklo leto. Presežek iz prevrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se je sicer povečal za 677 tisoč EUR, vendar so bili od tega zneska oblikovani odloženi davki v višini 134 tisoč EUR. Za 1.700 tisoč EUR se je zmanjšal negativni presežek iz prevrednotenja, saj so bile narejene trajne oslabitve treh dolžniških vrednostnih papirjev in enega vzajemnega sklada (glej poglavje 2.4.3). 2.4.18. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) SID banka_Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Rezerve iz dobička 19.923 17.566 34.850 31.649 - zakonske rezerve 8.033 7.894 8.392 8.217 - rezerve za lastne delnice 1.325 1.325 1.325 1.324 - statutarne rezerve 8.449 7.135 10.552 9.238 - druge rezerve iz dobička 2.116 1.212 5.548 3.359 - rezerve za izravnavo kreditnih tveganj 0 0 9.033 9.511 Zadržani dobiček 0 0 3.245 186 Skupaj 19.923 17.566 38.095 31.835 Po sklepu skupščine SID banke se je nerazporejen dobiček na dan 31.12.2007 v višini 904 tisoč EUR razporedil v druge rezerve iz dobička. Neposredno na kapital (prihodki in odhodki, pripoznani neposredno v kapitalu), vplivajo prevrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in sprememba rezerv za izravnavo kreditnih tveganj. Rezerve za izravnavo kreditnih tveganj, so se v letu 2008 zmanjšale za 478 tisoč EUR, davčni učinek iz te sprememba znaša 105 tisoč EUR, (od tega odmerjeni davek 162 tisoč EUR, sprememba odloženih davkov 267 tisoč EUR), neto učinek 373 tisoč EUR. 2.4.19. Lastne delnice SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Odkupljene lastne delnice (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Skupaj (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) 2.4.20. Preračun kapitala SID banka Sestavine kapitala Prevrednotenje s stopnjo rasti življenjskih potrebščin (2,10%) Vpisani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Lastni deleži 140.000 1.139 19.923 (295) (1.324) 2.940 24 418 (6) (28) 159.443 3.348 V primeru prevrednotenja kapitala s stopnjo rasti življenjskih potrebščin bi bil poslovni izid pred obdavčitvijo za 3.348 tisoč EUR nižji in bi bil negativen v višini 581 tisoč EUR. Letno poročilo SID banka - 2008 88 2.4.21. Zunajbilančne postavke Dolžniki za garancije in druga jamstva SID banka_Skupina SID banka 31 .12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Dolžniki za garancije 72.192 52.482 72.812 52.482 Prevzete finančne obveznosti in terjatve 114.576 138.809 120.292 156.031 - odobreni nečrpani krediti 63.164 23.563 67.414 34.564 - najeti nečrpani krediti 25.000 92.500 25.000 92.500 - dolžniki po izvedenih finančnih instrumentih 1.387 7.760 1.387 7.779 - druge prevzete finančne obveznosti 1.178 148 2.644 6.350 - prejeta jamstva 23.847 14.838 23.847 14.838 Neuveljavljene regresne terjatve 0 0 10.984 8.676 Druga dana jamstva 0 0 15 2.947 Skupaj 186.768 191.291 204.103 220.136 Pregled garancij po ročnosti SID banka Skupina SID banka 31 .12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Kratkoročne 8.902 15.272 9.522 15.272 Dolgoročne 63.290 37.210 63.290 37.210 Skupaj 72.192 52.482 72.812 52.482 Pregled garancij po vrstah SID banka Skupina SID banka 31 .12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Garancije 55.682 35.181 56.302 35.191 - izvoz odpadkov 21.640 11.635 21.640 11.635 - vračilo avansa 15.324 6.681 15.324 6.681 - dobra izvedba posla 9.293 6.653 9.293 6.653 - plačilne garancije 4.951 4.980 5.571 4.990 - odprava napak 2.045 2.620 2.045 2.620 - carinske garancije 2.317 2.492 2.317 2.492 - sodelovanje na licitaciji 112 120 112 120 Prevzemi tveganj 16.510 17.301 16.510 17.301 Skupaj 72.192 52.482 72.812 52.482 Pregled garancij po valutah SID banka Skupina SID banka 31. .12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 EUR 69.906 49.510 70.526 49.510 USD 0 636 0 636 HRK 2.260 2.314 2.260 2.314 EGP 26 22 26 22 Skupaj 72.192 52.482 72.812 52.482 Prevzete finančne obveznosti SID banka Skupina SID banka 31. .12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Odobreni nečrpani krediti 63.164 23.563 67.414 34.564 Skupaj 63.164 23.563 67.414 34.564 V postavki izkazuje SID banka oziroma Skupina SID banka vrednost nečrpanih kreditov odobrenim domačim bankam in podjetjem na dan 31.12.2008, rok črpanja je leto 2009. Dolžniki po prevzetih finančnih obveznostih SID banka Skupina SID banka 31. .12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Najeti nečrpani krediti 25.000 92.500 25.000 92.500 Skupaj 25.000 92.500 25.000 92.500 Postavka predstavlja najeto nečrpano kreditno linijo v višini 25.000 tisoč EUR. Letno poročilo SID banka - 2008 89 Dolžniki po izvedenih finančnih instrumentih SID banka Skupina SID banka 31. 12.2008 31. 12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Forward pogodbi v tuji valuti 1.387 2.760 1.387 2.779 Obrestni swap 0 5.000 0 5.000 Skupaj 1.387 7.760 1.387 7.779 Po stanju na dan 31.12.2008 je imela SID banka sklenjeno valutno terminsko pogodbo v višini 1 mio USD. Druge prevzete finančne obveznosti SID banka Skupina SID banka 31 .12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Druge prevzete finančne obveznosti 1.178 148 2.644 6.350 Skupaj 1.178 148 2.644 6.350 Prejeta jamstva SID banka Skupina SID banka 31 .12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Prejeta jamstva 23.847 14.838 23.847 14.838 Skupaj 23.847 14.838 23.847 14.838 V okviru prejetih jamstev SID banka je na dan 31.12.2008 izkazana vrednost prejetih vlog in zavarovalnih polic kot instrumentov zavarovanja danih kreditov. Neuveljavljene regresne terjatve Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 Neuveljavljene regresne terjatve 10.984 8.676 Skupaj 10.984 8.676 Druga dana jamstva Skupina SID banka 31.12.2007 31.12.2007 Prejete odškodnine 0 15 Dana jamstva za faktoring 15 2.932 Skupaj 15 2.947 2.4.22. Poslovanje po pooblastilu Poslovanje, ki ga SID banka kot slovenska izvozno-kreditna agencija (IKA) opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije, je z računovodskega vidika ločeno od poslovanja SID banke za lasten račun. SID banka skladno z ZZFMGP v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja tudi program izravnave obresti (PIO) za izvozne kredite v evrih in ameriških dolarjih, ki so skladni z OECD konsenzom. Posli, ki jih SID banka opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije se vodijo na ločenih kontih, ki jih je Banka Slovenije predpisala za vodenje poslov po pooblastilu. Podrobnejša obrazložitev poslov po pooblastilu se nahaja v poslovnem delu letnega poročila, poglavji 6.2.5. in 6.2.6.. Naložbe iz varnostnih rezerv 31.12.2008 31.12.2007 Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Druga sredstva 91.813 0 17.647 3.726 62.803 2.520 38.278 3.677 Skupaj 113.186 107.278 V okviru drugih sredstev je izkazana terjatev do PRO KOLEKT Zagreb v višini 3.726 tisoč EUR. Obveznosti varnostnih rezerv 31.12.2008 31.12.2007 Varnostne rezerve Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve 109.896 (362) 3.652 102.965 (330) 4.643 Skupaj 113.186 107.278 90 Letno poročilo SID banka - 2008 Gibanje varnostnih rezerv 2008 2007 Stanje 1.1. 102.965 97.848 Presežek prihodkov nad odhodki 6.931 5.117 Stanje 31.12. 109.896 102.965 Varnostne rezerve so se v letu 2008 povečale za 6.931 tisoč EUR, kolikor je znašal presežek prihodkov nad odhodki iz poslovanja v imenu in za račun države. Naložbe iz programa izravnave obresti 31.12.2008 31.12.2007 Krediti 3.045 1.476 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 3.664 3.919 Skupaj 6.709 5.395 Obveznosti programa izravnave obresti 31.12.2008 31.12.2007 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 5.402 1.461 Nakazilo 1.230 3.846 Presežek prihodkov nad odhodki 276 95 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (199) (7) Skupaj 6.709 5.395 Sredstva programa izravnave obresti so se v letu 2008 povečale za 276 tisoč EUR, kolikor je znašal presežek prihodkov nad odhodki iz poslovanja v imenu in za račun države in na osnovi nakazila Republike Slovenije dne 29.12.2008 v višini 1.230 tisoč EUR. Letno poročilo SID banka - 2008 91 2.5. Pojasnila k izkazu poslovnega izida (v tisoč EUR) 2.5.1. Čiste obresti SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 90 (48) 274 (163) Obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 1.799 0 1.454 0 Obresti iz danih kreditov in vlog 80.445 (67.906) 45.816 (38.647) Obresti za izdane vrednostne papirje 0 (229) 0 0 Obresti iz drugih finančnih sredstev 157 0 3 0 Skupaj 82.491 (68.183) 47.547 (38.810) Ciste obresti 14.308 8.737 Prihodki iz zamudnih obresti znašajo 594 tisoč EUR, odhodki za zamudne obresti pa 49 EUR. Skupina SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 90 (48) 274 (163) Obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 2.664 0 2.268 0 Obresti iz danih kreditov in vlog 94.327 (77.152) 55.090 (44.451) Obresti za izdane vrednostne papirje 0 (229) 0 0 Obresti iz drugih finančnih sredstev 157 0 3 0 Skupaj 97.238 (77.429) 57.635 (44.614) Ciste obresti 19.809 13.021 2.5.2. Prihodki iz dividend SID banka 2008 2007 Prihodki iz dividend 2.273 1.031 Skupaj 2.273 1.031 Dividende sta nakazali odvisni družbi PKZ Ljubljana v višini 1.498 tisoč EUR in PRVI FAKTOR Ljubljana v višini 775 tisoč EUR. 2.5.3. Čiste opravnine SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Opravnine za bančne storitve 0 (152) 0 (89) Opravnine za opravljanje plačilnega prometa 0 0 0 (1) Opravnine od kreditnih poslov 763 0 332 0 Opravnine za garancijske posle 390 0 207 0 Opravnine od vrednostnih papirjev 0 (13) 0 (9) Druge opravnine 56 (246) 27 (2) Skupaj 1.209 (411) 566 (101) Ciste opravnine 798 465 Skupina SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Opravnine za bančne storitve 0 (152) 0 (89) Opravnine za opravljanje plačilnega prometa 0 (123) 0 (283) Opravnine od kreditnih poslov 4.970 (334) 3.348 (181) Opravnine za garancijske posle 372 (544) 207 (377) Opravnine od vrednostnih papirjev 0 (13) 0 (9) Druge opravnine 56 (246) 27 (2) Skupaj 5.398 (1.412) 3.582 (941) Ciste opravnine 3.986 2.641 92 Letno poročilo SID banka - 2008 2.5.4. Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 102 (286) 7 (24) Skupaj Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 102 (286) (184) 7 (24) (17) Skupina SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 108 0 (363) 0 7 0 (24) (61) Skupaj Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 108 (363) (255) 7 (85) (78) 2.5.5. Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Izpeljani finančni instrumenti po forward poslih Izpeljani finančni instrumenti po swap poslih 207 0 (257) (9) 128 0 (55) (53) Skupaj Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju 207 (266) (59) 128 20 (108) Skupina SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Izpeljani finančni instrumenti po forward poslih Izpeljani finančni instrumenti po swap poslih 208 0 (257) (9) 128 0 (55) (53) Skupaj Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju 208 (266) (58) 128 20 (108) 2.5.6. Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Tečajne razlike 7.797 (7.700) 4.131 (4.389) Skupaj Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 7.797 97 (7.700) 4.131 (4.389) (258) Skupina SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Tečajne razlike 18.746 (15.880) 9.109 (7.622) Skupaj Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 18.746 2.866 (15.880) 9.109 1.487 (7.622) Letno poročilo SID banka - 2008 93 2.5.7. Drugi čisti poslovni dobički/izgube SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Prihodki za nebančne storitve 2.501 2.593 2.312 2472 Prihodki od zavarovalnih poslov 0 0 9.077 8.763 Odhodki za zavarovalne posle 0 0 (2.760) (1.927) Skupaj 2.501 2.593 8.629 9.308 Prihodki za nebančne storitve SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Prihodki za nebančne storitve 2.528 0 2.460 0 Drugi poslovni prihodki 115 0 243 0 Članarine 0 (98) 0 (86) Drugi poslovni odhodki 0 (44) 0 (24) Skupaj 2.643 (142) 2.703 (110) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.501 2.593 Največji del prihodkov za nebančne storitve se nanaša na provizijo za opravljanje storitev po ZZFMGP po pogodbi z Ministrstvom za finance o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov z dne 1.12.2004 v višini 2.075 tisoč EUR (2007: 2.075 tisoč EUR). Skupina SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Prihodki za nebančne storitve 2.257 0 2.472 0 Drugi poslovni prihodki 657 0 195 0 Članarine 0 (112) 0 (112) Drugi poslovni odhodki 0 (490) 0 (83) Skupaj 2.914 (602) 2.667 (195) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.312 2.472 Prihodki od zavarovalnih poslov Skupina SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obračunane bruto zavarovalne premije 13.661 0 13.749 0 Pozavarovalna provizija 3.026 (8.420) 2.649 0 Obračunane pozavarovalne premije 0 0 0 (8.354) Obračunane bonitetne informacije 810 0 719 0 Skupaj 17.497 (8.420) 17.117 (8.354) Čiste obračunane zavarovalne premije 9.077 8.763 Odhodki od zavarovalnih poslov Skupina SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obračunane bruto odškodnine 0 (4.576) 0 (4.186) Obračunani bonusi 0 (868) 0 (405) Odhodki bonitetnih informacij 0 (709) 0 (658) Obračunani bruto regresi 1.064 0 1.441 0 Pozavarovalni delež v odškodninah in regresih 1.819 0 1.638 0 Pozavarovalni delež v bonusih 510 0 243 0 Skupaj 3.393 (6.153) 3.322 (5.249)) Čiste odhodki od zavarovalnih poslov (2.760) (1.927) 2.5.8. Administrativni stroški SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Stroški dela (3.684) (3.447) (7.804) (6.961) Splošni in administrativni stroški (1.477) (1.793) (3.039) (3.060) Skupaj (5.161) (5.240) (10.843) (10.021) _ 94 Letno poročilo SID banka - 2008 Stroški dela SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Stroški bruto plač (2.560) (2.278) (5.569) (4.851) Stroški pokojninskih zavarovanj (230) (206) (390) (343) Stroški socialnih zavarovanj (189) (169) (501) (549) Davek na izplačane plače (79) (148) (280) (233) Drugi stroški dela (626) (646) (1.064) (985) Skupaj (3.684) (3.447) (7.804) (6.961) Za SID banko so v letu 2008 znašali stroški pokojninskih zavarovanj (230 tisoč EUR) skupaj s stroški prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (116 tisoč EUR) 346 tisoč EUR. V letu 2008 je imela SID banka v povprečju 75 zaposlenih, stanje zaposlenih na dan 31.12.2008 je bilo 76, od tega je bilo 14 (18,42%) zaposlenih s srednješolsko, 7 (9,21%) z višješolsko, 51 (67,10%) z visokošolsko izobrazbo, 3 (3,95%) z magisterijem in 1 (1,32%) z doktoratom. V SID banki so v letu 2008 zaslužki uprave znašali 362 tisoč EUR, ostalih zaposlenih na podlagi individualnih pogodb 239 tisoč EUR, članov nadzornega sveta in revizijske komisije 48 tisoč EUR. Stroški pokojninskih zavarovanj za Skupino SID banka v letu 2008 so znašali skupaj 390 tisoč EUR, stroški dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja pa 618 tisoč EUR. V Skupini SID banka v letu 2008 je bilo v povprečju zaposlenih 258 ljudi. Na dan 31.12.2008 je imela Skupina SID banka 288 zaposlenih. 22,9 % zaposlenih v Skupini SID banka ima srednješolsko oziroma nižje stopnje izobrazbe, 12,2 % višješolsko izobrazbo, 61,8 % visokošolsko izobrazbo, 2,4 % zaposlenih ima magisterij, 0,7 % pa doktorat. V letu 2008 so znašali zaslužki članov uprav oziroma vodstev družb Skupine SID banka 911 tisoč EUR, ostalih zaposlenih na podlagi individualnih pogodb 488 tisoč EUR in članov nadzornega sveta SID banke 48 tisoč EUR. Predstavniki SID banke v nadzornih organih hčerinskih družb v letu 2008 niso prejeli nagrad ali drugih prejemkov (sejnin) iz naslova opravljanja nadzornih funkcij v družbah Skupine SID banka. Banka in Skupina SID banka po stanju 31.12.2008 nista oblikovali rezervacij iz naslova prevrednotenja plač. Splošni in administrativni stroški SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Stroški materiala Stroški storitev (115) (1.362) (129) (1.664) (202) (243) (2.837) (2.817) Skupaj (1.477) (1.793) (3.039) (3.060) Stroški iz naslova plačil revizorjem (del postavke stroški storitev) SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Revidiranje letnega poročila Druge storitve revidiranja Davčno svetovanje (46) 0 0 (84) 0 0 (113) (147) (9) (3) (10) 0 Skupaj (46) (84) (132) (150) 2.5.9. Amortizacija SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev Amortizacija neopredmetenih sredstev (454) (163) (426) (136) (607) (567) (253) (179) Skupaj (617) (562) (860) (746) 2.5.10. Rezervacije SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Bančne rezervacije Obveznosti iz zavarovalnih pogodb Druge rezervacije (1.387) 0 (139) 837 0 (128) (1.387) 836 (3.761) (2.803) 60 (851) Skupaj (1.526) 709 (5.088) (2.818) _ 95 Letno poročilo SID banka - 2008 Bančne rezervacije SID banka_Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Neto sprememba rezervacij za garancije (618) 166 (618) 166 - odhodki za oblikovanje rezervacij (1.037) (1.189) (1.037) (1.189) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 419 1.355 419 1.355 Neto sprememba rezervacij za nečrpane kredite (769) 671 (769) 670 - odhodki za oblikovanje rezervacij (1.732) (1.920) (1.732) (1.920) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 963 2.591 963 2.590 Skupaj (1.526) 709 (1.387) 836 Obveznosti iz zavarovalnih pogodb Skupina SID banka 2008 2007 Spremembe bruto prenosnih premij 275 654 Spremembe prenosnih premij za pozavarovalni del (115) (332) Spremembe bruto škodnih rezervacij (6.150) 4.183 Spremembe škodnih rezervacij za pozavarovalni del 2.842 (2.006) Sprememba bruto rezervacij za bonuse in popuste 144 645 Delež pozavarovateljev v odhodkih za bonuse in popuste (124) (341) Spremembe bruto rezervacij za neiztekle nevar. (1.362) 0 Sprememba rezerv.za neiztekle nevar.za pozavar.del 729 0 Skupaj (3.761) (2.803) Druge rezervacije SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Neto sprememba rezervacij za pravno nerešene tožbe (99) (44) (110) (44) - odhodki za oblikovanje rezervacij (99) (44) (110) (44) Neto sprememba rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti (40) (84) (40) (121) - odhodki za oblikovanje rezervacij (138) (98) (138) (136) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 98 14 98 15 Neto odloženi prihodki od pozavarovalnih provizij 0 0 210 (686) - odhodki za oblikovanje rezervacij 0 0 (645) (686) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 0 0 855 0 Skupaj (139) (128) 60 (851) 2.5.11. Oslabitve SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Oslabitve kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti (15.419) (16.775) (20.262) (18.343) Oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (970) 0 (1.704) 0 Oslabitve drugih sredstev (2) (43) (13) (155) Popravek oslabitev kreditov družbam v Skupini 0 0 496 (546) Prihodki iz odprave oslabitev kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti 6.962 13.430 7.284 14.344 Prihodki iz odprave oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 0 4 0 Prihodki iz odprave oslabitev drugih sredstev 0 1 12 136 Skupaj (9.429) (3.387) (14.183) (4.564) 2.5.12. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Davek iz dohodka (424) (451) (1.463) (1.485) Odloženi davki 188 (24) 314 (29) Skupaj (236) (475) (1.149) (1.514) Podroben prikaz terjatev in obveznosti iz naslova odloženih davkov je v točkah 2.4.8. in 2.4.13.. 96 Letno poročilo SID banka - 2008 Davek iz dohodka se od davka, ugotovljenega z uporabo veljavne davčne stopnje (razlika med računovodskim in davčnim dobičkom), razlikuje kot je prikazano v spodnjem pregledu. SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Dobiček 3.003 4.091 4.005 8.250 Davek iz dobička (po veljavnih stopnjah v zadevnih državah) (661) (941) (1.684) (2.043) Prihodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo 489 235 1.280 486 Davčno nepriznani odhodki (260) (54) (1.164) (376) Davčno priznani odhodki 31 46 Povečanje davčne osnove za prehodno izkoriščene davčne olajšave (25) (12) (48) 80 Davčne olajšave 33 321 122 321 Davek (424) (451) (1.463) (1.485) Odmerjeni davek od dohodka predstavlja znesek davka, ki ga je treba poravnati v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb po predpisani davčni stopnji. Za leto 2008 je znašala 22%. Pretežni del prihodkov, od katerih se davek ne obračuna se nanaša na prihodke iz dividend, ki jih banka lahko izvzame iz davčne osnove, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji iz davčne zakonodaje. Pretežni del davčno nepriznanih odhodkov se nanaša na oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. Efektivna davčna stopnja na osnovi odhodka za davek znaša 14,12%, na osnovi odmerjenega davka pa 7,86%. Na dan 31.12.2008 SID banka ni imela zapadlih obveznosti iz naslova davkov. Obveznost davka iz dohodka pravnih oseb za Skupino SID banka za leto 2008 znaša 1.474 tisoč EUR. Obveznost v izkazu poslovnega izida je zmanjšana za odloženo terjatev za davek iz naslova oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev, ki so razporejeni v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, zatem iz naslova oblikovanih popravkov terjatev in razmejitev stroškov ter prihodkov v skupni višini 314 tisoč EUR, kar povečuje konsolidirani čisti dobiček poslovnega leta 2008. Odloženi davčni prihodek ali odhodek izhaja iz spremembe knjigovodske vrednosti odloženih terjatev oz. obveznosti za davek. Iz naslova odloženih davkov ima Skupina SID banka na dan 31.12.2008 921 tisoč EUR neto terjatev. Na dan 31.12.2008 Skupina SID banka ni imela zapadlih obveznosti iz naslova davkov. Letno poročilo SID banka - 2008 97 2.6. Odnosi z odvisnimi družbami (v tisoč EUR) 2.6.1. Dani krediti SID banka 31 .12.2008 31 .12.2007 PRO KOLEKT Ljubljana Kratkoročni kredit v tisoč EUR Popravek vrednosti v tisoč EUR 29 (1) 0 0 PRVI FAKTOR Ljubljana Kratkoročni kredit v tisoč EUR Popravek vrednosti v tisoč EUR 14.547 (320) 5.307 (117) PRVI FAKTOR Zagreb Kratkoročni kredit v tisoč EUR Popravek vrednosti v tisoč EUR Dolgoročni kredit v tisoč EUR Popravek vrednosti v tisoč EUR 11.014 (583) 9.903 (524) 11.021 (583) 11.241 (595) PRVI FAKTOR Beograd Dolgoročni kredit v tisoč EUR Popravek vrednosti v tisoč EUR 5.161 (491) 5.134 (490) PRVI FAKTOR Sarajevo Dolgoročni kredit v tisoč EUR Popravek vrednosti v tisoč EUR 3.054 (291) 0 0 Skupaj glavnica v tisoč EUR Skupaj popravek vrednosti v tisoč EUR 43.708 (2.210) 32.703 (1.785) Skupaj odvisne družbe v tisoč EUR 41.498 30.918 2.6.2. Prejeti krediti SID banka 31 .12.2008 31 .12.2007 PRO KOLEKT Ljubljana Kratkoročni kredit 0 80 PKZ Ljubljana Kratkoročni kredit Potrdilo o vlogi 0 0 3.569 961 Skupaj 0 4.610 2.6.3. Druge terjatve SID banka 31 .12.2008 31 .12.2007 PKZ Ljubljana Terjatve za storitve 15 14 PRO KOLEKT Ljubljana Terjatve za storitve Popravek terjatev 31 (1) 0 0 PRO KOLEKT Zagreb Terjatve za storitve 5 2 PRO KOLEKT Sarajevo Terjatve za storitve 1 0 PRO KOLEKT Romunija Terjatve za storitve 1 0 PRO KOLEKT Bolgarija Terjatve za storitve 1 0 Skupaj 54 16 98 Letno poročilo SID banka - 2008 2.6.4. Čiste obresti SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki PKZ Ljubljana 0 (194) 0 (100) PRO KOLEKT Ljubljana 0 (1) 0 (6) PRVI FAKTOR Ljubljana 743 0 222 0 PRVI FAKTOR Zagreb 1.305 0 861 0 PRVI FAKTOR Beograd 334 0 563 0 PRVI FAKTOR Sarajevo 155 0 0 0 Skupaj 2.537 (195) 1.646 (106) Ciste obresti 2.342 1.540 Obrestno tveganje - realizirane obrestne mere v % 2008 2007 Aktiva PKZ Ljubljana 4,15 3,57 PRVI FAKTOR Ljubljana 5,50 4,82 PRVI FAKTOR Zagreb* 5,88 5,23 PRVI FAKTOR Beograd 6,11 5,66 PRVI FAKTOR Sarajevo 6,46 - "upoštevan tudi sindiciran kredit (7-58/7) z NLB 2.6.5. Prihodki od dividend SID banka 2008 2007 PKZ Ljubljana 1.498 939 PRVI FAKTOR Ljubljana 775 92 Skupaj 2.273 1.031 2.6.6. Čiste opravnine SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki PRVI FAKTOR Ljubljana 23 0 4 0 PRVI FAKTOR Zagreb 3 0 22 0 PRVI FAKTOR Beograd 9 0 18 0 PRVI FAKTOR Sarajevo 6 0 0 0 Skupaj 40 0 44 0 Ciste opravnine 40 44 2.6.7. Drugi čisti poslovni dobički/izgube SID banka 2008 2007 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki PKZ Ljubljana 271 0 259 0 PRO KOLEKT Zagreb 7 (5) 10 5 PRO KOLEKT Ljubljana 36 0 25 0 PRO KOLEKT Romunija 3 0 0 0 PRO KOLEKT Bolgarija 2 0 0 0 PRO KOLEKT Sarajevo 1 0 0 0 PRO KOLEKT Beograd 0 (2) 0 0 Skupaj 320 (7) 294 0 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 313 294 Največji del prihodkov za nebančne storitve se nanaša na zaračunane najemnine za poslovne prostore, opravljene storitve izdelave bonitetnih informacij, storitve informacijske podpore, zakladništva, računovodstva in kadrovskih storitev. Vsi pravni posli med družbami v skupini so bili opravljeni na način, da v okoliščinah, ki so bile znane pogodbenim partnerjem v času, ko je bil opravljen pravni posel, med družbami ni prišlo do prikrajšanja. Letno poročilo SID banka - 2008 99 2.7. Dogodki po datumu bilance stanja Po bilančnem datumu ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na posamične in konsolidirane računovodske izkaze SID banke in Skupine SID banka. So pa bili za SID banko pomembni naslednji poslovni dogodki: • Mednarodna raiting agencija Moody's je dne 02.03.2009 podelila SID banki bonitetno oceno Aa2 s pozitivnim izgledom. • Državni zbor Republike Slovenije je dne 5.3.2009 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB-A), ki napoveduje dokapitalizacijo banke. Po dokapitalizaciji naj bi osnovni kapital znašal 300 mio EUR (po stanju na dan 31.12.2008 140 mio EUR). Spremembe zakona tudi natančno opredeljujejo, da država Republika Slovenija neomejeno in nepreklicno odgovarja za vse obveznosti SID banke. • Finančna kriza je vplivala na ekonomsko okolje v katerem deluje SID banka in Skupina SID banka. Splošne ekonomske razmere so se poslabšale. V nadaljevanju leta 2009 pričakujemo, da se bodo splošne ekonomske razmere še zaostrile. SID banka in Skupina SID banka je prilagodila svoja ekonomska pričakovanja zmanjšani gospodarski aktivnosti lokalnih poslovnih subjektov. Ocenjujemo, da bo ekonomsko okolje v naslednjem letu še bolj nepredvidljivo, zato bo gospodarjenje v takšnih razmerah še zahtevnejše. V tem trenutku je težko predvideti vpliv krize na poslovanje SID banke in Skupine SID banka, ki je zato izpostavljena splošni negotovosti. • Po datumu bilance stanja ni bilo sprememb v strukturi kreditnega portfelja SID banke. Poslabšal pa se je finančno-ekonomski položaj nekaterih komitentov (MIP Pomurka Reja d.o.o., MIP d.d., Istrabenz d.d.), katerih skupna izpostavljenost predstavlja 0,97% kreditnega portfelja banke. Letno poročilo SID banka - 2008 100 3. Upravljanje s tveganji in ostala razkritja (v tisoč EUR) Dodatno je upravljanje s tveganji predstavljeno tudi v točki 6.4. poslovnega dela letnega poročila. 3.1. Likvidnostno tveganje Upravljanje likvidnostnega tveganja pomeni vzdrževanje zadostnih likvidnostnih virov za poravnavanje tekočih obveznosti. Družbe Skupine SID banka obvladujejo likvidnostno tveganje z načrtovanjem prilivov in odlivov in primernim stanjem visoko likvidnih finančnih naložb. Iz tega razloga je ustrezni del naložb Skupine SID banka kratkoročne narave, kar zmanjšuje tveganja nelikvidnosti. Vsaka družba v Skupini SID banka je odgovorna za svojo likvidnost, občasni presežki in primanjkljaji likvidnih sredstev se znotraj Skupine SID banka premostijo z medsebojnim plasiranjem sredstev. Izpostavljenost likvidnostnem tveganju se redno spremlja tudi s pomočjo količnikov likvidnosti (razmerja med prilivi in odlivi v eno in šestmesečnem časovnem obdobju). 3.1.1. SID banka - postavke sredstev in obveznosti po preostali zapadlosti na dan 31.12.2008 Na vpogled Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 0 0 0 0 0 87 87 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 0 0 0 0 125 0 125 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 0 0 21.927 9.405 22.153 7.847 61.332 Krediti 25 81.334 41.484 186.574 1.089.115 614.032 2.012.564 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 0 4.749 4.749 Neopredmetena sredstva 0 0 0 0 0 568 568 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0 0 0 0 7.712 7.712 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 117 51 118 42 328 Druga sredstva 0 180 0 72 0 0 252 SKUPAJ SREDSTVA 25 81.514 63.528 196.102 1.111.511 635.037 2.087.717 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 0 0 172 0 172 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 0 5.170 45.150 187.283 430.542 1.253.527 1.921.672 Rezervacije 0 0 243 772 1.229 45 2.289 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 0 1.939 0 0 1.939 Druge obveznosti 0 451 0 437 0 0 888 Osnovni kapital 0 0 0 0 0 140.000 140.000 Kapitalske rezerve 0 0 0 0 0 1.139 1.139 Presežek iz prevrednotenja 0 0 0 0 0 (295) (295) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 0 0 0 0 0 19.923 19.923 Lastne delnice 0 0 0 0 0 (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 0 0 0 0 0 1.314 1.314 SKUPAJ OBVEZNOSTI 0 5.621 45.393 190.431 431.943 1.414.329 2.087.717 RAZLIKA MED AKTIVO IN PASIVO 25 75.893 18.135 5.671 679.568 (779.292) 0 Letno poročilo SID banka - 2008 101 3.1.2. Skupina SID banka - postavke sredstev in obveznosti po preostali zapadlosti na dan 31.12.2008 Od 3 Na Do 1 Od 1 do 3 mesecev Od 1 do 5 vpogled meseca mesecev do 1 leta let Nad 5 let Skupaj Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 1 0 0 0 0 87 88 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 1 0 0 0 125 0 126 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 0 711 25.019 11.021 31.338 11.360 79.449 Krediti 28.236 144.375 109.044 205.386 1.089.958 614.0230 2.191.029 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 0 5.230 5.230 Neopredmetena sredstva 0 0 0 0 0 1.306 1.306 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0 0 0 0 419 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 390 211 524 88 1.213 Druga sredstva 4.365 2.700 644 929 948 13.208 22.794 SKUPAJ SREDSTVA 32.603 147.786 135.097 217.547 1.122.893 645.728 2.301.654 Finančne obveznosti, namenjene 0 trgovanju 0 0 0 0 172 0 172 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 0 50.309 113.279 218.375 444.421 1.253.526 2.079.910 Rezervacije 0 906 1.923 12.912 19.415 109 35.265 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 382 1.939 0 0 2.321 Druge obveznosti 0 2.080 679 782 517 0 4.058 Osnovni kapital 0 0 0 0 1.584 138.416 140.000 Kapitalske rezerve 0 0 0 0 945 194 1.139 Presežek iz prevrednotenja 0 0 (5) (6) (456) (371) (838) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 0 0 0 0 3.358 34.737 38.095 Lastne delnice 0 0 0 0 0 (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 0 0 0 682 1.521 653 2.856 SKUPAJ OBVEZNOSTI 0 53.295 116.258 234.684 471.477 1.425.940 2.301.654 RAZLIKA MED AKTIVO IN PASIVO 32.603 94.491 18.839 (17.137) 651.416 (780.212) 0 Letno poročilo SID banka - 2008 102 3.2. Valutno tveganje Pri ugotavljanju valutnega tveganja ugotavljamo potencialno izgubo, ki bi nastala zaradi spremembe deviznih tečajev, s pomočjo odprte devizne pozicije, ki je razlika med seštevkom vseh naložb v tujem denarju in vseh obveznosti v tujem denarju. Ob koncu leta 2008 je imela SID banka in Skupina SID banka eno valutno terminsko pogodbo (forward) v v išini 1 milijon USD z namenom varovanja pred valutnim tveganjem. Skupina SID banka veže predujme odstopnikov terjatev na EUR, da bi v največji meri nevtralizirala učinek gibanja deviznih tečajev na dolgove, izražene v EUR. Na področju zavarovalništva Skupina SID banka v največji meri valutno strukturo kritnega premoženja usklajuje z valutno strukturo izpostavljenosti. 3.2.1. SID banka - postavke sredstev in obveznosti po tujih valutah na dan 31.12.2008 EUR USD Druge valute Skupaj Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 87 0 0 87 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 125 0 0 125 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 61.332 0 0 61.332 Krediti 1.997.120 15.444 0 2.012.564 Opredmetena osnovna sredstva 4.749 0 0 4.749 Neopredmetena sredstva 568 0 0 568 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 0 0 7.712 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 328 0 0 328 Druga sredstva 252 0 0 252 SKUPAJ SREDSTVA 2.072.273 15.444 0 2.087.717 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 172 0 0 172 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.907.478 14.194 0 1.921.672 Rezervacije 2.255 0 34 2.289 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.939 0 0 1.939 Druge obveznosti 888 0 0 888 Osnovni kapital 140.000 0 0 140.000 Kapitalske rezerve 1.139 0 0 1.139 Presežek iz prevrednotenja (295) 0 0 (295) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 19.923 0 0 19.923 Lastne delnice (1.324) 0 0 (1.324) Cisti dobiček poslovnega leta 1.314 0 0 1.314 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.073.489 14.194 34 2.087.717 RAZLIKA MED AKTIVO IN PASIVO (1.216) 1.250 (34) 0 Letno poročilo SID banka - 2008 103 3.2.2. Skupina SID banka - postavke sredstev in obveznosti po tujih valutah na dan 31.12.2008 EUR EUR z valutno klavzulo USD GBP Druge valute Skupaj Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 87 0 0 0 1 88 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 126 0 0 0 0 126 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 79.044 0 145 260 0 79.449 Krediti 2.056.028 105.139 15.445 14 14.403 2.191.029 Opredmetena osnovna sredstva 4.958 0 0 0 272 5.230 Neopredmetena sredstva 1.264 0 0 0 42 1.306 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 419 0 0 0 0 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 946 0 0 0 267 1.213 Druga sredstva 20.578 0 0 0 2.216 22.794 SKUPAJ SREDSTVA 2.163.450 105.139 15.590 274 17.201 2.301.654 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 172 0 0 0 0 172 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.064.952 0 14.194 0 764 2.079.910 Rezervacije 35.175 0 0 0 90 35.265 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.985 0 0 0 336 2.321 Druge obveznosti 3.882 0 0 0 176 4.058 Osnovni kapital 140.000 0 0 0 0 140.000 Kapitalske rezerve 1.139 0 0 0 0 1.139 Presežek iz prevrednotenja (839) 0 0 1 0 (838) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 38.095 0 0 0 0 38.095 Lastne delnice (1.324) 0 0 0 0 (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 2.856 0 0 0 0 2.856 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.286.093 0 14.194 1 1.366 2.301.654 RAZLIKA MED AKTIVO IN PASIVO (122.643) 105.139 1.396 273 15.835 0 Letno poročilo SID banka - 2008 104 3.4. Kreditno tveganje Obrestno tveganje je tveganje, da se bo zaradi sprememb tržnih obrestnih mer spremenila vrednost finančnega instrumenta. Na strani sredstev so obrestnemu tveganju izpostavljena za prodajo razpoložljiva sredstva in dana posojila, na pasivni strani pa prejeta posojila. 3.3.1. SID banka - postavke sredstev in obveznosti po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31.12.2008 Neobresto- Skupaj Na Do 1 Od 1 - 3 Od 3 -12 Od 1 - 5 Skupaj vano obrestovano vpogled meseca mesecev mesecev let Nad 5 let Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 87 0 87 0 0 0 0 0 87 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 125 125 0 0 0 0 0 0 0 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 61.332 1.511 59.821 0 1.153 25.037 19.224 9.412 4.995 Krediti 2.012.564 19.735 1.992.829 2.965 136.700 649.499 1.200.331 3.334 0 Opredmetena osnovna sredstva 4.749 4.749 0 0 0 0 0 0 0 Neopredmetena sredstva 568 568 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 7.712 0 0 0 0 0 0 0 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 328 328 0 0 0 0 0 0 0 Druga sredstva 252 252 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ SREDSTVA 2.087.717 34.980 2.052.737 2.965 137.853 674.536 1.219.555 12.746 5.082 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 172 172 0 0 0 0 0 0 0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.921.672 18.233 1.903.439 0 66.582 505.206 1.331.651 0 0 Rezervacije 2.289 2.289 0 0 0 0 0 0 0 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.939 1.939 0 0 0 0 0 0 0 Druge obveznosti 888 888 0 0 0 0 0 0 0 Osnovni kapital 140.000 140.000 0 0 0 0 0 0 0 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 0 0 0 0 0 0 0 Presežek iz prevrednotenja (295) (295) 0 0 0 0 0 0 0 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 19.923 19.923 0 0 0 0 0 0 0 Lastne delnice (1.324) (1.324) 0 0 0 0 0 0 0 Čisti dobiček obdobja 1.314 1.314 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.087.717 184.278 1.903.439 0 66.582 505.206 1.331.651 0 0 Neto izpostavljenost obrestnemu tveganju 0 (149.298) 149.298 2.965 71.271 169.330 (112.096) 12.746 5.082 Kumulativna izpostavljenost 0 (149.298) 0 2.965 74.236 243.566 131.470 144.216 149.298 Letno poročilo SID banka - 2008 105 3.3.2. Skupina SID banka - postavke sredstev in obveznosti po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31.12.2008 Neobresto- Skupaj Na Do 1 Od 1 - 3 Od 3 -12 Od 1 - 5 Skupaj vano obrestovano vpogled meseca mesecev mesecev let Nad 5 let Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 88 1 87 0 0 0 0 0 87 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 126 126 0 0 0 0 0 0 0 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 79.449 1.803 77.646 0 1.864 28.129 20.840 18.597 8.216 Krediti 2.191.029 26.374 2.164.655 11.830 264.705 682.382 1.202.404 3.334 0 Opredmetena osnovna sredstva 5.230 5.230 0 0 0 0 0 0 0 Neopredmetena sredstva 1.306 1.306 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 419 419 0 0 0 0 0 0 0 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.213 1.213 0 0 0 0 0 0 0 Druga sredstva 22.794 22.794 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ SREDSTVA 2.301.654 59.266 2.242.388 11.830 266.569 710.511 1.223.244 21.931 8.303 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 172 172 0 0 0 0 0 0 0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.079.910 18.546 2.061.364 0 202.762 521.580 1.337.022 0 0 Rezervacije 35.265 35.265 0 0 0 0 0 0 0 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.321 2.321 0 0 0 0 0 0 0 Druge obveznosti 4.058 4.058 0 0 0 0 0 0 0 Osnovni kapital 140.000 140.000 0 0 0 0 0 0 0 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 0 0 0 0 0 0 0 Presežek iz prevrednotenja (838) (838) 0 0 0 0 0 0 0 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 38.095 38.095 0 0 0 0 0 0 0 Lastne delnice (1.324) (1.324) 0 0 0 0 0 0 0 Čisti dobiček poslovnega leta 2.856 2.856 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.301.654 240.290 2.061.364 0 202.762 521.580 1.337.022 0 0 Neto izpostavljenost obrestnemu tveganju 0 (181.024) 181.024 11.830 63.807 188.931 (113.778) 21.931 8.303 Kumulativna izpostavljenost 0 (181.024) 0 11.830 75.637 264.568 150.790 172.721 181.024 3.3.3. Analiza občutljivosti SID banka in Skupina SID banka letno izdelata analizo občutljivosti sredstev in obveznosti do virov sredstev, ki se obrestujejo, na spremembo obrestne mere. Analiza je narejena posebej za prejete in dane kredite ter vloge in posebej za finančna sredstva razpoložljiva za prodajo. Krediti in vloge Analiza občutljivosti zajema celotni obseg prejetih in danih kreditov ter vlog. Vključuje tudi izdane dolžniške papirje. Narejena je ob predpostavki spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk (1% p. a.), kar po oceni poslovodstva predstavlja spremembe obrestnih mer, ki so bile razumno mogoče na ta datum. Izračunan je vpliv na neto obrestne prihodke v prvem letu spremembe. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki SID banke v letu 2009 povečali za 1.148 tisoč EUR (v 2008 za 540 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri - neto obrestni prihodki bi se v letu 2009 zmanjšali za 1.148 tisoč EUR, (v letu 2008 za 540 tisoč EUR). Letno poročilo SID banka - 2008 106 Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki Skupine SID banka v letu 2009 povečali za 1.524 tisoč EUR (v letu 2087 za 917 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo SID banka je izdelala analizo občutljivosti portfelja vrednostnih papirjev na spremembo višine obrestne mere. Analiza ponazarja, kako bi zaradi spremembe tržne obrestne mere na datum poročanja nihale poštene vrednosti vrednostnih papirjev ali prihodnji denarni tokovi finančnih inštrumentov. V analizo niso zajeti vzajemni skladi, ki se ne odzivajo na spremembe obrestnih mer v takšni meri, kot dolžniški finančni inštrumenti - obveznice s fiksno ali variabilno obrestno mero. V analizi se ločeno izračunavajo odzivnosti obveznic z variabilno in obveznic s fiksno obrestno mero glede na spremembe tržne obrestne mere. V izračunu je upoštevana povprečna ročnost portfelja, ki je v letu 2008 znašala 1,86 leta (2007: 3,31 leta). Analiza je narejena ob predpostavki spremembe tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk (1% p.a.). Pri obveznicah z variabilno obrestno mero se sprememba tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk odrazi v enakem znesku spremembe kupona takšnih obveznic. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se dobiček v izkazu poslovnega izida povečal za 61 tisoč EUR (v 2007 za 95 tisoč EUR). Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake, kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri - sprememba bi se odrazila kot izguba v izkazu poslovnega izida. Pri obveznicah s fiksno obrestno mero bi povečanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk pomenilo v letu 2008 zmanjšanje kapitala za 1.047 tisoč EUR (2007: zmanjšanje za 844 tisoč EUR). Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake, kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri - kapital bi se v letu 2008 povečal za 1.047 tisoč EUR (2007: povečanje za 844 tisoč EUR). Za celoten portfelj obveznic bi se povečanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk v letu 2008 odrazilo v povečanju dobička v višini 61 tisoč EUR v izkazu poslovnega izida in v zmanjšanju celotnega kapitala v višini 985 tisoč EUR (za leto 2007: zmanjšanje celotnega kapitala za 749 tisoč EUR, povečanje dobička v izkazu poslovnega izida za 95 tisoč EUR). Za cel portfelj obveznic bi se zmanjšanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk v letu 2008 odrazilo v izgubi v višini 61 tisoč EUR v izkazu poslovnega izida in v povečanju celotnega kapitala za 985 tisoč EUR (za leto 2007: povečanje kapitala za 749 tisoč EUR, izguba v izkazu poslovnega izida v višini 95 tisoč EUR). Pri obveznicah z variabilno obrestno mero Skupine SID banka se sprememba tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk odrazi v enakem znesku spremembe kupona takšnih obveznic. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se povečal dobiček v izkazu poslovnega izida v letu 2008 za 109 tisoč EUR (v 2007 za 173 tisoč EUR). Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. Pri obveznicah s fiksno obrestno mero Skupine SID banka bi povečanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk pomenilo zmanjšanje kapitala v letu 2008 za 1.399 tisoč EUR (2007: 1.190 tisoč EUR). Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. Za celoten portfelj obveznic Skupine SID banka bi se povečanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk v letu 2008 odrazilo v povečanju dobička v izkazu poslovnega izida v višini 109 tisoč EUR in zmanjšanju celotnega kapitala za 1.290 tisoč EUR (za leto 2007: zmanjšanje celotnega kapitala za 1.017 tisoč EUR, povečanje dobička v izkazu poslovnega izida za 173 tisoč EUR). Za cel portfelj obveznic bi se zmanjšanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk v letu 2008 odrazilo v izgubi v izkazu poslovnega izida v višini 109 tisoč EUR in povečanju kapitala v višini 1.290 tisoč EUR (za leto 2007: povečanje celotnega kapitala za 1.017 tisoč EUR, izguba v izkazu poslovnega izida v višini173 tisoč EUR). Letno poročilo SID banka - 2008 107 3.4. Kreditno tveganje SID banka in Skupina SID banka imata oblikovana ustrezna navodila v zvezi z bonitetno razvrstitvijo strank, določitve limitov poslov in procesov odobritve naložb. Navodila vključujejo vse potrebne podatke, kriterije in model razvrščanja strank in naložb (glej Poslovno poročilo, poglavje 6.2.4). Celotna kreditna izpostavljenost SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Bruto izpostavljenost Posami č ne oslabitve Ostale oslabitve Razmejene obresti in opravnine 2.039.411 (9.052) (15.073) (2.722) 1.209.664 (6.258) (9.381) (1.529) 2.225.170 (14.567) (15.073) (4.501) 1.367.726 (8.766) (9.381) (3.553) Neto izpostavljenost 2.012.564 1 .192.496 2.191.029 1.346.026 SID banka Skupina SID banka 31.12.2008 31 .12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Nezapadle, neoslabljene Zapadle, neoslabljene Oslabljene Popravki vrednosti zaradi oslabitev 2.007.381 0 14.026 (8.843) 1 .192.178 0 2.327 (2.009) 2.127.859 41.886 41.157 (19.873) 1.293.420 34.457 25.050 (6.901) Skupaj 2.012.564 1 .192.496 2.191.029 1.346.026 Reprogram kreditov Knjigovodska vrednost reprogramiranih kreditov v SID banki je na dan 31.12.2008 znašala 4.501 tisoč EUR. Nov dogovor o pogojih odplačila obveznosti je bil dosežen za tri slovenske družbe. Pri ugotavljanju višine oslabitev je SID banka upoštevala pričakovani denarni tok. Knjigovodska vrednost reprogramiranih kreditov Skupine SID banka je na dan 31.12.2008 znašala 6.883 tisoč EUR. Posamično oslabljeni krediti SID banka Skupina SID banka 2008 2007 2008 2007 Bruto izpostavljenost 37.391 18.393 51.422 28.018 Posamične oslabitve (9.052) (6.258) (14.567) (8.758) Razmejene opravnine (50) (37) (96) (2.069) Neto izpostavljenost 28.289 12.098 36.759 17.191 Terjatve do strank, za katere so oblikovane posamične oslabitve, so zavarovane s pogodbo o odstopu terjatev, zastavo kapitalskih deležev, zastavo na poslovni nepremičnini, zastavo pravic na zalogah in asignacijo zavarovalnih polic. Vrednost zavarovanj za dane in prejete kredite Skupna vrednost zavarovanj SID banke za dane kredite na dan 31.12.2008 je znašala 381.971 tisoč EUR. Glede na vrsto zavarovanja predstavlja odstop terjatev v zavarovanje največji del, sledijo mu druga jamstva podjetij brez ocene oz. z oceno manj kot A-, zastava komercialne nepremičnine vrednoteno tržno, zastava terjatev v zavarovanje z oceno vrednosti, zavarovalna polica SID banke za račun RS in druga zavarovanja. Skupna poštena vrednost zavarovanj za dane kredite Skupine SID banka na dan 31.12.2008 je znašala 410.235 tisoč EUR. Glede na vrsto zavarovanja v Skupini SID banka predstavlja odstop terjatev v zavarovanje največji del, zatem druga jamstva podjetij brez ocene oz. z oceno manj kot A-, zastava komercialne nepremičnine vrednoteno tržno, zastava terjatev v zavarovanje z oceno vrednosti, zavarovalna polica SID banke za račun RS, menice in patronatske izjave lastnikov in druga zavarovanja. Zapadle, neplačane terjatve Knjigovodska vrednost zapadlih neplačanih terjatev SID banke na dan 31.12.2008 je znašala 1.985 tisoč EUR. SID banka ima zapadle neplačane terjatve do naslednjih družb: BIRO 71 d.o.o., MIP d.d., MPR d.o.o. in Droga Kolinska d.d.. Knjigovodska vrednost zapadlih neplačanih terjatev Skupine SID banka na dan 31.12.2008 je znašala 31.425 tisoč EUR. Skupina SID banka ima zapadle neplačane terjatve do naslednjih družb: BIRO 71 d.o.o., MIP d.d., Letno poročilo SID banka - 2008 108 MPR d.o.o. in Droga Kolinska d.d., Agroživ a.d., M. Rodic d.o.o., Rodic M&B invest d.o.o., Mercator S d.o.o. in PK Trebic sunce d.o.o.. Zapadli krediti in terjatve ter oslabitve Struktura neto izpostavljenosti posojil in terjatev po zapadlosti Leto 2008 SID banka Nezapadle Zapadle do 1 meseca Zapadle od 1 - 3 mesecev Zapadle od 3 - 12 mesecev Zapadle nad 1 letom Skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke 1.512.381 498.228 0 574 0 14 0 176 0 1.191 1.512.381 500.183 Skupaj 2.010.609 574 14 176 1.191 2.012.564 Leto 2007 SID banka Nezapadle Zapadle do 1 meseca Zapadle od 1 - 3 mesecev Zapadle od 3 - 12 mesecev Zapadle nad 1 letom Skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke 915.674 276.504 0 0 0 0 0 0 0 318 915.674 276.822 Skupaj 1.192.178 0 0 0 318 1.192.496 Leto 2008 Skupina SID banka Nezapadle Zapadle do 1 meseca Zapadle od 1 - 3 mesecev Zapadle od 3 - 12 mesecev Zapadle nad 1 letom Skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke 1.518.060 505.537 12.859 51.013 7.036 60.626 0 33.833 0 2.036 1.537.955 653.074 Skupaj 2.023.626 63.872 67.662 33.833 2.036 2.191.029 V letu 2007 Skupina SID banka Nezapadle Zapadle do 1 meseca Zapadle od 1 - 3 mesecev Zapadle od 3 - 12 mesecev Zapadle nad 1 letom Skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke 920.970 410.372 1.957 3.528 0 6.683 0 2.264 0 252 922.927 423.099 Skupaj 1.331.342 5.485 6.683 2.264 252 1.346.026 V letu 2008 so bi v Skupini SID banka oblikovani popravki kreditov v višini 29.641 tisoč EUR (v 2007 v 18.147 tisoč EUR). Koncentracija tveganj kreditnega portfelja po dejavnostih Skupina SID banka ugotavlja koncentracijo tveganj na osnovi dejavnosti 2008 2007 Banke 1.537.955 70,2% 913.450 67,9% Nefinančne organizacije 577.493 26,4% 341.969 25,4% Druge finančne organizacije 75.581 3,4% 90.669 6,7% Skupaj 2.191.029 100% 1.346.088 100% SID banka ugotavlja tveganja tudi po državah dolžnika (Poslovno poročilo, poglavje 6.4.). Zaradi različne narave posla in specifičnih tveganj značilnih za zavarovalnice so v nadaljevanju prikazana dodatna razkritja za zavarovalni del Skupine SID banka. _ 109 Letno poročilo SID banka - 2008 3.5. Ostala razkritja za zavarovalni del Skupine SID banka 3.5.1. Zavarovalno tveganje Zavaruje se kratkoročne terjatve do zasebnopravnih kupcev (praviloma so to krediti dobaviteljev z ročnostjo do 180 dni, izjemoma do enega leta) za komercialne in nekomercialne rizike za prodajo v tujini ali/in doma na odloženo plačilo in običajno na odprt račun. Pogodbe so obnovljive, praviloma se zavaruje celoten promet zavarovancev na domačem in/ali tujih trgih. Zavarovanec pridobi zavarovalno kritje za posameznega kupca šele, ko se mu odobri limit zanj. Limiti posameznega kupca predstavljajo pomembno orodje obvladovanja tveganj, saj se s tem določa maksimalni znesek škode. Poleg tega zavarovalnica lahko zmanjša ali prekliče odobreni limit za kateregakoli kupca v katerem koli trenutku. S preklicem ali zmanjšanjem limita za kupca se zmanjšuje izpostavljenost do njega. Tveganja se lahko obvladuje tudi z omejitvijo izpostavljenosti po posameznih dejavnostih. Prav tako se lahko določa skupne omejitve izpostavljenosti po posameznih državah ali v celoti izključi kritje za posamezno državo, kar predstavlja pomembno orodje za obvladovanje političnih tveganj. 3.5.2. Pristojnosti in upravljanje z zavarovalnimi tveganji ter orodja za obvladovanje zavarovalnih tveganj Pogodbe o zavarovanju lahko sklepa le uprava. Pooblastilo uprave za dogovarjanje o kreditnem zavarovanju do določene višine letne premije ima direktor prevzemanja rizikov, nad določeno višino letne premije pa le uprava. Priprava ponudb in pogodb za zavarovanje poteka po principu »štirih oči«. Zaposleni na Oddelku za prevzemanje rizikov imajo v skladu z izkušnjami določena pooblastila za oceno rizika, na osnovi katerega odobravajo zavarovanje terjatev do posameznega dolžnika ali do dolžnikov, ki pripadajo isti skupini (lastniško ali/in upravljalsko povezanih podjetij). V odvisnosti od višine izpostavljenosti do dolžnika ali skupine dolžnikov je potrebno zagotoviti podpise zaposlenih z ustreznimi pooblastili. O zavarovanju večjih izpostavljenosti do dolžnikov odloča uprava, nad določenim zneskom pa tudi vodeči pozavarovatelji. Za večino v zavarovanje prevzetih terjatev se zahteva ocena dolžnika in potrditev zavarovanja (vsaj) dveh strokovnih sodelavcev ali vodstva z ustreznimi pooblastili (princip štirih oči). Zavarovalni del Skupine SID banka preko številnih virov informacij neprestano spremlja vse pomembnejše dogodke, ki neposredno ali posredno vplivajo na dolžnike (rizike) prevzete v zavarovanje. Informacije se hranijo v posebni bazi podatkov. Pomembne so informacije tako o trendih v gospodarskih panogah, kot tudi informacije, ki so direktno povezane z dolžniki, ki jih so prevzeti v zavarovanje (npr. finančne informacije ali informacije o plačilni disciplini v zavarovanje prevzetega dolžnika). 3.5.3. Pozavarovanje Zavarovalni del Skupine SID banka ščiti svoj portfelj zavarovanih rizikov z več pozavarovalnimi pogodbami. Glavnina posla je zaščitena s kvotno pozavarovalno pogodbo ki je večstopenjska, s prevladujočim 55% deležem. Svojo retencijo je tudi nadalje zaščitila s škodno-presežkovnim pozavarovanjeip, ki je bil strukturiran na način, da zadržani znesek po riziku oz. skupini rizikov ne presega 1.500 tisoč EUR. Škodno-presežkovni pozavarovalni program ima razpoložljivo kvoto v skupni višini 2.000 tisoč EUR z možnostjo dokupa. Pozavarovalna pogodba krije vse rizike zavarovanega portfelja (zavarovanje pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki). V letu 2008 je zavarovalni del Skupine SID banka svoj portfelj dodatno zaščitila še s pogodbo, v kateri na eni strani nastopa SID banka, vendar le kot pooblaščena institucija, ki zastopa Republiko Slovenijo (pozavarovatelj) in na drugi strani zavarovalnica (cedent). Za zavarovalni del Skupine SID banka pomeni ta pogodba dodatno zaščito lastnega deleža za države, v katerih so zavarovana tudi nekomercialna tveganja in pozavarovalno kritje za države, za katere ni moč dobiti kritja pri pozavarovateljih na privatnem trgu. 3.5.4. Pogostost in obseg škod Na pogostost in obseg škod vpliva več dejavnikov, ki tudi sicer vplivajo na kreditna tveganja. Najmočnejši vpliv ima gospodarska situacija. Tudi ravnanje zavarovancev lahko pomembno vpliva na obseg in pogostost škod - po eni strani preko inherentnega tveganja, povezanega z dejavnostjo zavarovanca, po drugi pa z načinom obvladovanja tveganj, ki jih zavarovanec uporablja. Poslovni proces zavarovalnega dela Skupine SID banka je naravnan tako, da v čim večji meri obvladuje vpliv velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na obseg in pogostost škod. Način je bil opisan v predhodnih točkah poročila. Letno poročilo SID banka - 2008 110 3.6. Poštena vrednost sredstev in obveznosti do virov sredstev _SID banka_Skupina SID banka_ 31.12.2008_31.12.2007_31.12.2008_31.12.2007 Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštena v tisoč EUR vrednost vrednost vrednost. vrednost. vrednost vrednost vrednost. vrednost. Denar v blagajni in stanje na računih pri Centralni banki Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 87 125 61.332 87 125 61.332 298 129 40.728 298 129 40.728 88 126 79.449 88 126 79.449 299 129 63.034 299 129 63.034 Krediti 2.012.564 2.015.282 1.192.496 1.194.007 2.191.029 2.191.636 1.346.026 1.347.537 - krediti bankam - krediti strankam, ki niso banke Opredmetena osnovna sredstva 1.512.381 500.183 4.749 1.514.492 500.790 6.028 915.674 276.822 5.091 916.858 277.149 6.054 1.537.955 653.074 5.230 1.537.955 653.681 6.509 922.927 423.099 5.569 924.112 423.425 6.527 Neopredmetena sredstva Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 568 7.712 328 568 7.712 328 600 7.712 1.373 600 7.712 1.373 1.306 419 1.213 1.306 419 1.213 1.237 419 2.269 1.237 419 2.269 - terjatve za davek od dobička 0 0 1.229 1.229 255 255 1.491 1.491 - terjatve za odloženi davek 328 328 144 144 958 958 778 778 Druga sredstva 252 252 290 290 22.794 22.794 18.052 18.052 SKUPAJ SREDSTVA 2.087.717 2.091.714 1.248.717 1.251.191 2.301.654 2.303.540 1.437.034 1.439.503 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 172 1.921.672 172 1.922.267 186 1.137.069 186 1.137.553 172 2.079.910 172 2.080.508 186 1.274.967 186 1.275.474 - vloge bank 15.216 15.216 26.205 26.205 15.216 15.216 22.637 22.637 - vloge strank, ki niso banke 22.376 22.376 32.880 32.880 22.376 22.376 32.878 32.878 - krediti bank 1.633.867 1.634.499 1.069.125 1.069.609 1.792.105 1.792.756 1.211.554 1.212.061 - dolžniški vrednostni papirji 250.213 250.176 8.859 8.859 250.213 250.160 7.898 7.898 Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.289 1.939 2.289 1.950 883 2.190 883 2.190 35.265 2.321 35.265 2.332 26.956 2.427 26.956 2.427 - obveznosti za davek - obveznosti za odložene davke 1.904 35 1.915 35 2.163 27 2.163 27 2.284 37 2.295 37 2.400 27 2.400 27 Druge obveznosti 888 888 835 835 4.058 4.058 4.908 4.908 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.926.960 1.927.566 1.141.163 1.141.647 2.121.726 2.122.335 1.309.444 1.309.951 SKUPAJ KAPITAL SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 160.757 2.087.717 1.927.566 107.554 1.248.717 1.141.647 179.928 2.301.654 2.122.335 127.590 1.437.034 1.309.951 Finančni instrumenti, ki jih banka v bilanci stanja izkazuje po pošteni vrednosti so finančna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in izdani dolžniški vrednostni papirji. Poštene vrednosti kreditov, opredmetenih osnovnih sredstev in finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti pa se razlikujejo od njihovih knjigovodskih vrednosti, izkazanih v bilanci stanja. Vsi našteti finančni instrumenti so ob začetnem pripoznanju pripoznani po pošteni vrednosti. Poštena vrednost finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla. Pri kasnejšem merjenju finančnih instrumentov pa se upošteva tržna cena (nakupna oziroma ponudbena cena) finančnega instrumenta. Pošteno vrednost kreditov bankam, kreditov strankam, ki niso banke in najetih kreditov predstavlja vrednost glavnice na dan 31.12.2008 in obračunane obresti obdobja. Poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2008 je bila izračunana le za gradbeni objekt. Ocena je bila pripravljena na osnovi opravljenih poizvedb po nakupu podobnih objektov, ki so primerljivi po velikosti, dejavnosti in lokaciji. Letno poročilo SID banka - 2008 111 Za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se najmanj enkrat letno preverja materialne osnove, ki bi utemeljevale razloge, da knjigovodska vrednost odstopa od poštene vrednosti. Ocena je, da je knjigovodska vrednost dober približek poštene vrednosti. 3.7. Kapital SID banka v skladu z Zakonom o bančništvu izračunava kapital in kapitalsko ustreznost za posle, ki jih opravlja v svojem imenu za svoj račun iz lastnih virov. Kapital SID banka_ 31.12.2008 31.12.2007 Osnovni kapital 140.000 89.600 Lastne delnice (1.324) (1.324) Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Rezerve iz dobička in zadržani dobički 19.923 17.566 Odbitne postavke od temeljnega kapitala (568) (7.318) Temeljni kapital 157.717 99.663 Dodatni kapital I 93 46 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I (7.294) (7.294) Dodatni kapital II 0 0 Skupaj kapital 150.516 92.415 Skupina SID banka 31.12.2008 31.12.2007 Osnovni kapital 140.000 89.600 Lastne delnice (1.324) (1.324) Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Rezerve iz dobička in zadržani dobički 38.095 31.835 Odbitne postavke od temeljnega kapitala (1.189) (1.152) Temeljni kapital 162.347 86.489 Dodatni kapital I 93 46 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I (4.206) (4.206) Dodatni kapital II 0 0 Skupaj kapital 158.234 82.329 V izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti za leto 2007 je bilo skladno z ZFMGP upoštevano poslovanje SID banke, ki ga ureja zakon o bančništvu (brez financiranja mednarodnih gospodarskih poslov). V letu 2008 se v skladu z ZSIRB pri izračunu upoštevano celotno poslovanje SID banke za lastni račun (tj. vse razen poslov zavarovanja mednarodnih gospodarskih poslov, upravljanja varnostnih rezerv in programa PIO). Višji kapital je rezultat dokapitalizacije v višini 50 milijonov EUR v oktobru 2008 in odprave predpisa s strani Banke Slovenije, ki je predpisoval zmanjšanje kapitala za razliko med izkazanimi oslabitvami oz. rezervacijami pri skupinskem ocenjevanju izgub po MSRP ter zneskom ugotovljenih oslabitev oz. rezervacij izračunanih na podlagi odstotkov, določenih v sklepu Banke Slovenije o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. a) Odbitne postavke od temeljnega kapitala SID banka Skupina SID banka 31 .12.2008 31. 12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Neopredmetena sredstva (568) (600) (1.189) (1.152) b) Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala SID banka Skupina SID banka 31 .12.2008 31. 12.2007 31.12.2008 31.12.2007 Naložbe v druge finančne institucije, ki posamično presegajo 10% kapitala finančne institucije Udeležbe v zavarovalnicah Skupaj (3.088) (4.206) (7.294) (3.088) (4.206) (7.294) (4.206) (4.206) (4.206) (4.206) Letno poročilo SID banka - 2008 112 4. Priloge (v tisoč EUR) PRILOGA 1 4.1 Ločene bilance stanja po odsekih na dan 31.12.2008_ SID BANKA 31.12.2008 31.12.2007 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 87 298 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 125 129 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 61.332 40.728 Krediti 2.012.564 1.192.496 - krediti bankam 1.512.381 915.674 - krediti strankam, ki niso banke 500.183 276.822 Opredmetena osnovna sredstva 4.749 5.091 Neopredmetena sredstva 568 600 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 7.712 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 328 1.373 Druga sredstva 252 290 SKUPAJ SREDSTVA 2.087.717 1.248.717 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 172 186 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1,921.672 1.137.069 Rezervacije 2.289 883 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.939 2.190 Druge obveznosti 888 835 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.926.960 1.141.163 Osnovni kapital 140.000 89.600 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Presežek iz prevrednotenja (295) (331) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 19.923 17.566 Lastne delnice (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 1.317 904 SKUPAJ KAPITAL 160.757 107.554 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 2.087.717 1.248.717 PKZ 31.12.2008 31.12.2007 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 18.117 22.306 Krediti 12.587 5.802 Opredmetena osnovna sredstva 110 81 Neopredmetena sredstva 117 85 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 414 760 Druga sredstva 20.215 17.673 - sredstva iz zavarovalnih poslov 20.177 17.570 - druga sredstva 38 103 SKUPAJ SREDSTVA 51.560 46.707 Rezervacije 32.877 25.984 - obveznosti iz zavarovalnih pogodb 30.896 23.804 - druge rezervacije 1.981 2.180 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 46 0 Druge obveznosti 1.753 2.037 SKUPAJ OBVEZNOSTI 34.676 28.021 Osnovni kapital 4.206 4.206 Presežek iz prevrednotenja (544) (1) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 12.540 12.983 Čisti dobiček poslovnega leta 682 1.498 SKUPAJ KAPITAL 16.884 18.686 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 51.560 46.707 _ 113 Letno poročilo SID banka - 2008 SKUPINA PRVI FAKTOR (50%) 31.12.2008 31.12.2007 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 1 1 Krediti 181.081 161.799 - krediti bankam 12.987 5.981 - krediti strankam, ki niso banke 168.094 155.818 Opredmetena osnovna sredstva 371 397 Neopredmetena sredstva 133 64 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 471 136 Druga sredstva 2.342 112 SKUPAJ SREDSTVA 184.399 162.509 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 175.125 153.160 Rezervacije 99 89 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 336 237 Druge obveznosti 1.432 2.106 SKUPAJ OBVEZNOSTI 176.992 155.592 Osnovni kapital 1.584 1.584 Kapitalske rezerve 945 1.015 Presežek iz prevrednotenja 0 (64) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 3.357 1.260 Cisti dobiček poslovnega leta 1.521 3.122 SKUPAJ KAPITAL 7.407 6.917 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 184.399 162.509 Letno poročilo SID banka - 2008 114 PRILOGA 2 4.2. Ločeni izkazi poslovnega izida po odsekih za poslovno leto 2008 SID BANKA 2008 2007 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 82.491 47.547 Odhodki za obresti in podobni odhodki (68.183) (38.810) Čiste obresti 14.308 8.737 Prihodki iz dividend 2.273 1.031 Prihodki iz opravnin (provizij) 1.209 566 Odhodki za opravnine (provizije) (411) (101) Čiste opravnine (provizije) 798 465 Realizirani dobički/izgube iz fin.sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izid (184) (17) Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (59) 20 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 0 0 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 97 (258) Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 2 0 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.501 2.593 Administrativni stroški (5.161) (5.240) Amortizacija (617) (562) Rezervacije (1.526) 709 Oslabitve (9.429) (3.387) DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA 3.003 4.091 Davek iz dohodka pravnih oseb (424) (455) Odloženi davki 188 (20) ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 2.767 3.616 PKZ 2008 2007 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 1.419 1.067 Čiste obresti 1.419 1.067 Odhodki za opravnine (provizije) (14) (14) Čiste opravnine (provizije) (14) (14) Realizirani dobički/izgube iz fin.sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izid (72) (61) Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (82) (48) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 6.379 6.943 - prihodki iz zavarovalnih premij 9.425 9.071 - odhodki za zavarovalne posle (2.873) (2.042) - drugo (173) (86) Administrativni stroški (2.607) (2.382) Amortizacija (57) (41) Rezervacije (3.562) (3.490) - obveznosti iz zavarovalnih pogodb (3.761) (2.804) - druge rezervacije 199 (686) Oslabitve (899) 23 DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA 505 1.997) Davek iz dohodka pravnih oseb (208) (443) Odloženi davki 48 (27) ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 345 1.527 Letno poročilo SID banka - 2008 115 SKUPINA PRVI FAKTOR (50%) 2008 2007 Prihodki iz obresti in podobni prihodki Odhodki za obresti in podobni odhodki Ciste obresti 14.461 (10.378) 4.083 9.817 (6.602) 3.215 Prihodki iz opravnin (provizij) Odhodki za opravnine (provizije) Ciste opravnine (provizije) 4.207 (1.005) 3.202 3.029 (839) 2.190 Realizirani dobički/izgube iz fin.sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izid Cisti dobički/izgube iz tečajnih razlik Drugi čisti poslovni dobički/izgube 1 2.851 255 0 1.725 289 Administrativni stroški Amortizacija Rezervacije Oslabitve (3.580) (186) 0 (4.352) (2.895) (143) (37) (654) DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA Davek iz dohodka pravnih oseb 2.274 (831) 3.690 (591) Odloženi davki ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 78 1.521 23 3.122 Letno poročilo SID banka - 2008 116 5. Poročilo neodvisnega revizorja za potrebe poročanja Banki Slovenije v skladu s Sklepom o revizijskem pregledu letnega poročila bank in hranilnic DELOITTE REVIZIJA D.O.O. Davčna ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija Tel: +386 (0) 1 3072 800 Faks: +386 (0) 1 3072 900 www.deloitte.si POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA UPRAVI SID - SLOVENSKE IZVOZNE IN RAZVOJNE BANKE, d.d., LJUBLJANA ZA POTREBE POROČANJA BANKI SLOVENIJE V SKLADU S SKLEPOM O REVIZIJSKEM PREGLEDU LETNEGA POROČILA BANK IN HRANILNIC Pri SID - Slovenski izvozni in razvojni banki, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju "banka") smo za poslovno leto, ki se je končalo 31.12. 2008, v povezavi: - z razkritji iz prvega odstavka 207. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/2006 in 1-2/2008; odslej ZBan-1); - s kvaliteto informacijskega sistema in - z izpolnjevanjem pravil o upravljanju s tveganji pregledali/revidirali njeno upoštevanje določb ZBan-1 in njegovih podzakonskih predpisov - Sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/2006; odslej Sklep o razkritjih), Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/2006, 28/2007 in 104/2007; odslej Sklep o upravljanju s tveganji), Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/2007; odslej Sklep o ocenjevanju izgub) in Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/2006 in 104/2007; odslej Sklep o izračunu kapitala) - v poslovnem letu, ki seje končalo 31.12. 2008. Za ustreznost razkritij iz prvega odstavka 207. člena Zakona o bančništvu, za zagotavljanje kvalitete informacijskega sistema in izpolnjevanje pravil o upravljanju s tveganji v skladu z navedenimi predpisi je odgovorno poslovodstvo banke. Naša odgovornost je izdaja poročila na podlagi pregleda/revizije upoštevanja določb navedenih sklepov. Področje preiskave/revizije Preiskavo za področje pregleda informacijskega sistema smo opravili v skladu z mednarodnim standardom poslov preiskovanja 2400. Ta standard zahteva od nas načrtovanje in izvedbo preiskave za pridobitev zmernega zagotovila, da pregledane informacije ne vsebujejo pomembno napačnih navedb. Preiskava je omejena predvsem na poizvedovanje pri osebju banke in na analitične postopke v zvezi z informacijami ter tako daje manjše zagotovilo kot revizija. Revizije nismo opravili, zato ne izražamo revizijskega mnenja. Prepričani smo, da je naša preiskava primerna podlaga za dano zagotovilo. Pregled ustreznosti razkritij iz prvega odstavka 207. člena Zakona o bančništvu in pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji smo, opravili v skladu z mednarodnim standardom revidiranja 800 - Revizorjevo poročilo o revizijskih poslih za posebne namene. Standard od nas zahteva načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da izkazana razkritja v letnem poročilu, zahtevana v skladu z prvim odstavkom 207. člena Zakona o bančništvu, ne vsebujejo pomembno napačnih navedb ter da je banka upoštevala vse ustrezne določbe splošnih standardov upravljanja s tveganji kot je opredeljeno v Sklepu o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice. Revizija vključuje tudi presojanje uporabljenih načel in ocen poslovodstva ter ovrednotenje celovite predstavitve ustreznosti razkritij in izpolnjevanja pravil s tveganji. Prepričani smo, daje revizija primerna podlaga za naše mnenje. Deloitte Letno poročilo SID banka - 2008 117 Mnenje o razkritjih Po našem mnenju so razkritija Banke iz prvega odstavka 207. člena Zban-1 za obračunsko obdobje, ki se je končalo na dan 31.12.2008, v vseh pomembnih pogledih skladna z določili Zban-1 in Sklepa o razkritjih. Razkritja iz prvega odstavka 207. člena Zban-1 so vsebinsko skladna z letnim poročilom. Po našem mnenju so politike o razkritjih banke v vseh pomembnih pogledih ustrezne in skladne s Sklepom o razkritjih. Zagotovilo o kvaliteti informacijskega sistema V preiskavi nismo opazili nič takega, zaradi česar bi menili; - da informacijska podpora upravljanju s tveganji ni v vseh pomembnih pogledih skladna z zapisanimi notranjimi pravili banke in zahtevami Banke Slovenije, da politika varnosti informacijskih sistemov ni v vseh pomembnih pogledih usklajena z zapisano strategijo razvoja informacijskih sistemov banke in da ni upoštevala priporočil slovenskih standardov oSIST ISO/IEC 27001:2006, oSIST ISO/IEC 17799:2005 in SIST ISO/IEC 1799:2003, ki jih izdaja Slovenski inštitut za standardizacijo oziroma drug pooblaščen organ. Mnenje o izpolnjevanju pravil o upravljanju $ tveganji Po našem mnenju so bili na dan 31.12.2008 v vseh pomembnih pogledih: - izpolnjeni splošni standardi upravljanja s kreditnim tveganjem, tržnimi tveganji, obrestnim tveganjem, operativnim tveganjem in likvidnostnim tveganjem, določeni s Prilogami I - V Sklepa o upravljanju s tveganji; v povezavi s kreditnim tveganjem upoštevana določila Sklepa o ocenjevanju izgub; v povezavi s kapitalom in kapitalskimi zahtevami upoštevana določila Sklepa o izračunu kapitala; - v povezavi z delovanjem službe notranje revizije upoštevana določila ZBan-1. Deloitte revizija d.o.o. Andreja Bajuk Mušič Yuri Sidorovich Pooblaščena revizorka _----Partner/Predsednik uprave D Ljubljana, 23. april 2009 Letno poročilo SID banka - 2008 118 DELOITTE REVIZIJA D. O. O. Davčna ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija Tel: +386 (0) 1 3072 800 Faks: +386 (0) 1 3072 900 www.deloitte.si POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA UPRAVI SID - SLOVENSKE IZVOZNE IN RAZVOJNE BANKE, <±d., LJUBLJANA ZA POTREBE POROČANJA BANKI SLOVENIJE V SKLADU S SKLEPOM O REVIZIJSKEM PREGLEDU LETNEGA POROČILA BANK IN HRANILNIC Pri bančni skupini SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju "bančna skupina") v smo skladu z definicijo bančne skupine po 297.členu Zakona o bančništvu in na osnovi dopisa Banke Slovenije SID banki d.d., Ljubljana z dne 18.10.2006 (oznaka 24.20-0821/06 MK) za poslovno leto, ki se je končalo 31.12. 2008, v povezavi: z razkritji iz prvega odstavka 207. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/2006 in 1-2/2008; odslej ZBan-1); - s kvaliteto informacijskega sistema in - z izpolnjevanjem pravil o upravljanju s tveganji pregledali/revidirali upoštevanje določb ZBan-1 in njegovih podzakonskih predpisov - Sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/2006; odslej Sklep o razkritjih), Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/2006, 28/2007 in 104/2007; odslej Sklep o upravljanju s tveganji), Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/2007; odslej Sklep o ocenjevanju izgub) in Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/2006 in 104/2007; odslej Sklep o izračunu kapitala) - v poslovnem letu, ki seje končalo 31.12. 2008. Za ustreznost razkritij iz prvega odstavka 207. člena Zakona o bančništvu, za zagotavljanje kvalitete informacijskega sistema in izpolnjevanje pravil o upravljanju s tveganji v skladu z navedenimi predpisi je odgovorno poslovodstvo. Naša odgovornost je izdaja poročila na podlagi pregleda/revizije upoštevanja določb navedenih sklepov. Področje preiskave/revizije Preiskavo za področje pregleda informacijskega sistema smo opravili v skladu z mednarodnim standardom poslov preiskovanja 2400. Ta standard zahteva od nas načrtovanje in izvedbo preiskave za pridobitev zmernega zagotovila, da pregledane informacije ne vsebujejo pomembno napačnih navedb. Preiskava je omejena predvsem na poizvedovanje pri osebju skupine in na analitične postopke v zvezi z informacijami ter tako daje manjše zagotovilo kot revizija. Revizije nismo opravili, zato ne izražamo revizijskega mnenja. Prepričani smo, da je naša preiskava primerna podlaga za dano zagotovilo. Pregled ustreznosti razkritij iz prvega odstavka 207. člena Zakona o bančništvu in pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji smo, opravili v skladu z mednarodnim standardom revidiranja 800 - Revizorjevo poročilo o revizijskih poslih za posebne namene. Standard od nas zahteva načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da izkazana razkritja v letnem poročilu, zahtevana v skladu z prvim odstavkom 207, člena Zakona o bančništvu ne vsebujejo pomembno napačnih navedb ter da je bančna skupina upoštevala vse ustrezne določbe splošnih standardov upravljanja s tveganji kot je opredeljeno v Sklepu o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice. Revizija vključuje tudi presojanje uporabljenih načel in ocen poslovodstva ter ovrednotenje celovite predstavitve ustreznosti razkritij in izpolnjevanja pravil s tveganji, Prepričani smo, da je revizija primerna podlaga za naše mnenje, Deloitte Letno poročilo SID banka - 2008 119 Mnenje o razkritjih Po našem mnenju so razkritja bančne skupine iz prvega odstavka 207. člena Zban-1 za obračunsko obdobje, ki seje končalo na dan 31.12.2008, v vseh pomembnih pogledih skladna z določili Zban-1 in Sklepa o razkritjih. Razkritja iz prvega odstavka 207. člena Zban-1 so vsebinsko skladna z letnim poročilom. Po našem mnenju so politike o razkritjih bančne skupine v vseh pomembnih pogledih ustrezne in skladne s Sklepom o razkritjih, Zagotovilo o kvaliteti informacijskega sistema Ker nam ni bila predložena strategija razvoja informacijskih sistemov za bančno skupino, ne moremo podati mnenja o izvedeni preiskavi glede politike varnosti informacijskih sistemov in njene skladnosti s strategijo za bančno skupino. V tej povezavi prav tako ne moremo zagotoviti ali je bančna skupina upoštevala priporočila slovenskih standardov oSIST ISO/IEC 27001:2006, oSIST ISO/IEC 17799:2005 in SIST ISO/IEC 1799:2003, ki jih izdaja Slovenski inštitut za standardizacijo oziroma drug pooblaščen organ (SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d,d., Ljubljana je, kot je zapisano v poročilu neodvisnega revizorja upravi Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d,, Ljubljana za potrebe poročanja Banki Slovenije v skladu s Sklepom o revizijskem pregledu letnega poročila bank in hranilnic z dne 27.4.2007, tako v pismenih politikah kot tudi v praksah uporabljala številna priporočila slovenskih standardov oSIST ISO/IEC 27001:2006, oSIST ISO/IEC 17799:2005 in SIST ISO/IEC 1799:2003 z določenimi odmiki). V vseh ostalih primerih tekom preiskave nismo opazili nič takega, zaradi česar bi menili, da informacijska podpora upravljanju s tveganji ni v vseh pomembnih pogledih skladna z zahtevami Banke Slovenije. Ne da bi izrazili pridržek v svojem mnenju, bi želeli opozoriti na dejstvo, da bančna skupina nima zapisanih pravil glede informacijske podpore upravljanju s tveganji. Zagotovilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji Po našem mnenju so bili na dan 31.12.2008 v vseh pomembnih pogledih: - izpolnjeni splošni standardi upravljanja s kreditnim tveganjem kot je določeno v Prilogi I Sklepa o upravljanju s tveganji; - v povezavi s kreditnim tveganjem upoštevana določila Sklepa o ocenjevanju izgub; - v povezavi s kapitalom in kapitalskimi zahtevami upoštevana določila Sklepa o izračunu kapitala. Ne da bi izrazili pridržek želimo opozoriti, da glede na specifičnost bančne skupine, slednja nima izdelanih in sprejetih strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji, ki se nanašajo na obrestno tveganje in likvidnostno tveganje na ravni bančne skupine kot take, temveč na nivoju posamične družbe/banke. Deloitte revizija d.o.o. Andreja Bajuk Mušič Yuri Sidorovich ~ ' ' Partner/Predsednik uprave D: Ljubljana, 23. april 2009 Letno poročilo SID banka - 2008 120 III. RAZKRITJA NA PODLAGI SKLEPA O RAZKRITJIH S STRANI BANK IN HRANILNIC V konsolidirane računovodske izkaze po Sklepu o nadzoru na konsolidirani podlagi (bančno konsolidacijo) sta vključeni SID banka in po metodi sorazmerne konsolidacije Skupina PRVI FAKTOR. Skupina PRO KOLEKt in CMSR sta izključena, ker znaša njuna bilančna vsota manj kot 1 % bilančne vsote SID banke in njuni prihodki manj kot 1 % prihodkov SID banke. Naložba v Skupino PRO KOLEKT tudi ni odbitna postavka pri izračunu kapitala bančne Skupine SID banka. V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka po MSRP sta poleg SID banke vključeni zavarovalnica PKZ po metodi popolne konsolidacije in Skupina PRVI FAKTOR po metodi sorazmerne konsolidacije. Bančna in računovodska konsolidacija se torej razlikujeta v tem, da slednja vključuje še zavarovalnico PKZ. Razkritja v tem razdelku so pripravljena na podlagi Sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic in vključujejo le podatke na konsolidirani osnovi po bančni konsolidaciji. Strategija in procesi upravljanja s tveganji Upravljanje in obvladovanje tveganj ter odnos do tveganj glede na poslovne cilje družbe predstavlja enega glavnih izzivov vsake banke ali druge finančne institucije. Tako kot pri upravljanju s tveganji v SID banki je tudi pri upravljanju s tveganji v bančni Skupini SID banka glavni namen obvladovanja tveganj zmanjšanje verjetnosti realizacije tveganj ter zmanjšanje izgube v primeru, da se posamezno tveganje realizira. Obvladovanje tveganj obsega ugotavljanje, merjenje in zmanjševanje tveganj, njegov namen pa je varno in stabilno poslovanje. Bančna Skupina SID banka daje pri obvladovanju tveganj prednost varnosti in stabilnosti poslovanja, kar na dolgi rok pripomore k povečevanju vrednosti kapitala, ohranjanju ugleda institucije in maksimiziranju koristi uporabnikov storitev bančne Skupine SID banka in drugih deležnikov. Upravljanje tveganj je stalen proces ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja, spremljanja in zmanjševanja tveganj, ki poteka v skladu z dolgoročno strategijo SID banke, njegov namen pa je varno in stabilno poslovanje bančne Skupine SID banka. Proces se začne pri vzpostavitvi ustrezne organizacijske strukture in delovnih procesov, tako da je omogočeno doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s predpisi skladnega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov za obvladovanje pa je ključen cilj doseganje ustreznega zavedanja tveganj na vseh ravneh delovanja skupine. Proces ugotavljanja tveganj se opravlja v organizacijskih enotah, ki so ločene od komercialnih organizacijskih enot vse do nivoja uprave, s čimer je zagotovljena njegova neodvisnost. Za neposredno izvajanje so pristojni naslednji organi in organizacijske enote: • kreditni odbor: obvladovanje kreditnih tveganj in velikih izpostavljenosti, • likvidnostni odbor: likvidnostno in valutno tveganje, • komisija za upravljanje z bilanco: struktura bilance, kapitalska ustreznost, tveganja na agregatnem nivoju, • služba za upravljanje s tveganji: priprava politik upravljanja s tveganji, spremljava tveganj, • oddelek za bonitete: ocenjevanje finančnega položaja komitentov, • oddelek za zaledje in plačilni promet: dnevna spremljava valutnega in likvidnostnega tveganja v skladu s postavljenimi limiti. Tveganja, s katerimi se srečuje bančna Skupina SID banka, so zlasti kreditna, valutna, likvidnostna, obrestna in operativna. Posebna pozornost je namenjena merjenju in upravljanju kreditnega tveganja na nivoju bančne Skupine SID banka, izpostavljenosti bančne Skupine SID banka do posameznega komitenta, panog, držav. Obvladovanje tveganj v Skupini SID banka je zahteven proces. Nenazadnje se na področju faktoringa srečujejo procesi dveh lastnikov. Notranji ustroj Skupine SID banka je bil ustrezno dopolnjen tako, da so postopki obvladovanja tveganj enotni v celi Skupini. Matična in odvisna družba imata opredeljene postopke prevzemanja tveganj, ugotavljanja, merjenja ter zmanjšanja tveganj. Obe družbi sta odgovorni, da samostojno obvladujeta tveganja. Kreditnemu tveganju je posvečena posebna pozornost, saj dejansko predstavlja najpomembnejši rizik. Pomembno vlogo pri tem imata kreditna odbora obeh družb, pri čemer kreditni odbor SID banke preverja tudi kreditno izpostavljenost na nivoju Skupine. V vseh družbah Skupine SID banka je vzpostavljena služba za obvladovanje tveganja kot tudi služba za notranjo revizijo. Letno poročilo SID banka - 2008 121 Kapital Kapitalska ustreznost za bančno skupino (SID banka za lastni račun in Skupina PRVI FAKTOR) v tisoč EUR 31.12.2008 31.12.2007 Vplačani osnovni kapital 140.000 89.600 Lastni deleži (1.324) (1.324) Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Rezerve iz dobička in zadržani dobički 23.722 17.942 Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala (1.190) (20.868) - neopredmetena sredstva (1.190) (1.152) - razlika med izkazanimi oslabitvami in rezervacijami po MSRP in sklepom o ocenjevanju izgub 0 (19.716) Temeljni kapital 162.347 86.489 Dodatni kapital 93 46 Skupaj temeljni in dodatni kapital I 162.440 86.535 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I (4.206) (4.206) - udeležba v zavarovalnicah (4.206) (4.206) Skupaj kapital - za namene kapitalske ustreznosti 158.234 82.329 Kapitalske zahteve (127.310) (23.434) - za kreditno tveganje, tveganje nasprotne stranke in tveganje poravnave (124.237) (22.592) - za valutno tveganje (722) (842) - za operativno tveganje (2.351) 0 Presežek kapitala 30.924 58.895 Količnik kapitalske ustreznosti 9,94 28,11 V izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti za leto 2007 je bilo skladno z ZFMGP upoštevano poslovanje SID banke, ki ga ureja zakon o bančništvu (brez financiranja mednarodnih gospodarskih poslov). V letu 2008 se v skladu z ZSIRB pri izračunu upoštevano celotno poslovanje SID banke za lastni račun (tj. vse razen poslov zavarovanja mednarodnih gospodarskih poslov, upravljanja varnostnih rezerv in programa PIO). Višji kapital je rezultat dokapitalizacije v višini 50 milijonov EUR v oktobru 2008 in odprave predpisa s strani Banke Slovenije, ki je predpisoval zmanjšanje kapitala za razliko med izkazanimi oslabitvami oz. rezervacijami pri skupinskem ocenjevanju izgub po MSRP ter zneskom ugotovljenih oslabitev oz. rezervacij izračunanih na podlagi odstotkov, določenih v sklepu Banke Slovenije o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. SID banka je na podlagi Zban-1 kapitalske zahteve v skladu z zahtevami Basel II v celoti prvič izračunala v letu 2008. Poleg kapitalskih zahtev za kreditna in valutna tveganja izračunanih po standardiziranem pristopu je prvič oblikovala tudi kapitalske zahteve za operativna tveganja. SID banka za izračun kapitalskih zahtev za operativna tveganja uporablja enostaven pristop. V letu 2007 je zahteve za kapitalska tveganja izračunavala na podlagi starega Sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic. Pod odbitne postavke temeljnega kapitala so vključena neopredmetena sredstva in zakonsko predpisane dodatne oslabitve in rezervacije. (velja za 07) Dodatni kapital I vključuje popravek prevrednotenj v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (dolžniški vrednostni papirji). Odbitna postavka temeljnega in dodatnega kapitala I vključuje naložbo v zavarovalnico PKZ. V skladu s predpisi Banke Slovenije je najnižji znesek osnovnega kapitala banke 5.000 tisoč EUR, predpisan količnik kapitalske ustreznosti pa znaša 8 %. Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika. Upravljanje s kreditnimi tveganji se začne pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z ugotavljanjem kreditne sposobnosti komitenta in vzpostavitvijo ustreznih zavarovanj. Nastanek izpostavljenosti odobri kreditni odbor. V času trajanja posla se kreditno tveganje obvladuje s spremljavo in upravljanjem kreditnega portfelja, omejevanjem koncentracije kreditnega tveganja na posameznega komitenta, skupino, panogo ali državo, razvrščanjem in oblikovanjem oslabitev za pričakovane izgube ter zagotavljanjem zadostnega kapitala za primere, ko izgube presežejo pričakovanja. V kreditnem tveganju so upoštevana: Letno poročilo SID banka - 2008 122 • tveganje izgube iz kreditnih poslov, • tveganje za geografsko lokacijo dolžnikove države, • tveganje izdajatelja vrednostnih papirjev, • kreditno tveganje nasprotne stranke pri poravnavi in izvedenih finančnih instrumentih. • Celotna kreditna izpostavljenost - dani krediti v milijonih EUR 31.12.2008 31.12.2007 Bruto izpostavljenost 2.179,2 1.352,8 Oslabitve posamično (14,5) (8,7) OSlabitve ostale (15,0) (9,3) Razmejene opravnine in obresti (4,9) (3,5) Neto izpostavljenost 2.144,8 1.331,3 Ne glede na uvedbo posamičnih ocenjevanj izgub in izračunavanja slabitev po MSRP, zaradi katerih ni bilo potrebe po spremljanju klasifikacije BS v razrede A do E za posamično slabljena finančna sredstva, je bančna Skupina SID banka nadaljevala z vzdrževanjem tovrstne klasifikacije. Komitenti najvišje kvalitete so razvrščeni v skupino A, najnižje pa v skupino E. Kvaliteta kreditnega portfelja se tako lahko kontinuirano spremlja s pomočjo teh bonitetnih razredov ter se ga tudi primerja z drugimi bankami. • Portfelj bančne Skupine SID banka po bonitetnih razredih 2008 2007 Skupina v milijonih EUR Delež v milijonih EUR Delež A 1.737,0 81,0% 1.000,7 75,2% B 339,8 15,8% 279,5 21,0% C 53,0 2,5% 44,0 3,3% D 14,0 0,6% 7,1 0,5% E 1,0 0,1% 0,0 0,0% Skupaj 2.144,8 100,0% 1.331,3 100,0% Skupna vrednost zavarovanj za dane kredite bančne Skupine SID banka na dan 31.12.2008 je znašala 410.235 tisoč EUR. Glede na vrsto zavarovanja predstavlja največji del odstop terjatev v zavarovanje, sledijo mu druga jamstva podjetij brez ocene oz. z oceno manj kot A-, zastave komercialnih nepremičnin vrednotenih tržno, zastave terjatev v zavarovanje z oceno vrednosti, zavarovalne police SID banke za račun RS in drugih vrednotenih zavarovanj. Tveganje izdajateljev vrednostnih papirjev izhaja iz portfelja, ki ga bančna Skupina SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja z bilanco. Poslov trgovanja bančna Skupina SID banka ne izvaja. Kreditno tveganje bančne Skupine SID banka obvladuje zlasti z omejitvami glede bonitetne ocene izdajatelja ter s spremljavo tržnih vrednosti vrednostnih papirjev. • Kreditni portfelj po državah dolžnika 2008 2007 Država v milijonih EUR Delež v milijonih EUR Delež Slovenija 1.863,0 86,9% 1.064,7 80,0% Hrvaška 128,0 6,0% 125,1 9,4% Srbija 71,8 3,3% 59,6 4,5% Bosna in Hercegovina 22,4 1,0% 19,8 1,5% Črna gora 0 0 10,2 0,7% Rusija 14,5 0,7% 15,0 1,1% Ostale države 45,1 2,1% 36,9 2,8% Skupaj 2.144,8 100,0% 1.331,3 100,0% • Portfelj vrednostnih papirjev po bonitetni oceni izdajatelja 2008 2007 Bonitetna ocena (S&P) v milijonih EUR Delež v milijonih EUR Delež AA ali več 31,2 50,9% 16,0 39,3% BBB- do AA- 14,0 22,9% 11,8 29,0% Brez bonitetne ocene 16.1 26,2% 12,9 31,7% Skupaj 61,3 100,0% 40,7 100,0% Letno poročilo SID banka - 2008 123 Likvidnostno tveganje • Prikaz bilance stanja po ročnosti na dan 31.12.2008 Aktiva Pasiva Razmik Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR na vpogled 28,2 1,3% 0,0 0,0% 28,2 do 1 meseca 141,4 6,3% 47,0 2,1% 94,4 od 1 do 3 mesecev 124,4 5,5% 272,8 12,1% (148,4) od 3 mesecev do 1 leta 214,8 9,5% 683,7 30,3% (468,9) od 1 do 5 let 1.112,5 49,4% 1.054,5 46,8% 58,0 Nad 5 let 633,0 28,0% 196,3 8,7% 436,7 Skupaj 2.254,3 100,0% 2.254,3 100,0% 0,0 • Prikaz bilance stanja po ročnosti na dan 31.12.2007 Aktiva Pasiva Razmik Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR na vpogled 6,7 0,5% 0,1 0,0% 6,6 do 1 meseca 10,2 0,7% 83,3 6,0% (73,1) od 1 do 3 mesecev 48,4 3,5% 8,3 0,6% 40,1 od 3 mesecev do 1 leta 229,7 16,4% 95,3 6,8% 134,4 od 1 do 5 let 392,5 28,1% 389,0 27,8% 3,5 Nad 5 let 711,6 50,8% 823,1 58,8% (111,5) Skupaj 1.399,1 100,0% 1.399,1 100,0% 0,0 Valutno tveganje • Prikaz bilance stanja po valutni strukturi na dan 31.12.2008 Aktiva Pasiva Razmik v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % kapitala* EUR 2.221,7 98,6% 2.238,8 99,3% (17,1) (18,9%) USD 15,4 0,7% 14,2 0,6% 1,2 1,3% Druge valute 17,2 0,7% 1,3 0,1% 15,9 17,6% Skupaj 2.254,3 100,0% 2.254,3 100,0% 0,0 0,0% *Opomba: Upoštevan kapital po sklepu Banke Slovenije za izračun kapitalske ustreznosti bank in hranilnic. • Prikaz bilance stanja po valutni strukturi na dan 31.12.2007 Aktiva Pasiva Razmik v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % kapitala* EUR 1.367,9 97,8% 1.374,1 98,2% (6,2) (7,5%) USD 22,7 1,6% 21,3 1,5% 1,3 1,6% Druge valute 8,5 0,6% 3,7 0,3% 4,9 5,9% Skupaj 1.399,1 100,0% 1.399,1 100,0% 0,0 0,0% *Opomba: Upoštevan kapital po sklepu Banke Slovenije za izračun kapitalske ustreznosti bank in hranilnic. Obrestno tveganje • Prikaz virov in naložb po preostalem obdobju do ponovne določitve obrestne mere na dan 31.12.2008 Aktiva Pasiva Razmik Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR neobrestovano 42,4 1,9 193,0 8,6 (150,6) na vpogled 11,8 0,5 0,0 0,0 11,8 do 1 meseca 260,4 11,6 202,8 9,0 57,6 od 1 do 3 mesecev 700,3 31,1 521,6 23,1 178,7 od 3 mesecev do 1 leta 1.221,7 54,2 1.336,9 59,3 (115,2) od 1 do 5 let 12,7 0,6 0 0,0 12,7 Nad 5 let 5,0 0,2 0 0,0 5,0 Skupaj 2.254,3 100,0 2.254,3 100,0 0 Letno poročilo SID banka - 2008 124 • Prikaz virov in naložb po preostalem obdobju do ponovne določitve obrestne mere na dan 31.12.2007 Aktiva Pasiva Razmik Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR neobrestovano 33,3 2,4% 134,2 9,6% (100,9) na vpogled 5,2 0,4% 0,0 0,0% 5,2 do 1 meseca 52,4 3,7% 124,8 8,9% (72,4) od 1 do 3 mesecev 73,2 5,2% 60,2 4,3% 13,0 od 3 mesecev do 1 leta 153,9 11,0% 17,8 1,3% 136,1 od 1 do 5 let 394,0 28,2% 312,8 22,4% 81,2 Nad 5 let 687,1 49,1% 749,3 53,6% (62,2) Skupaj 1.399,1 100,0% 1.399,1 100,0% 0,0 Analiza občutljivosti za kredite in vloge je narejena ob predpostavki spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk (1% p. a.), kar po oceni poslovodstva predstavlja spremembe obrestnih mer, ki so bile razumno mogoče na ta datum. Izračunan je vpliv na neto obrestne prihodke v prvem letu spremembe. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki bančne Skupine SID banka v letu 2009 povečali za 1.148 tisoč EUR (v 2008 za 540 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. Bančna Skupina SID banka je izdelala analizo občutljivosti portfelja vrednostnih papirjev na spremembo višine obrestne mere. Ker Skupina Prvi faktor nima vrednostnih papirjev, so rezultati analize enaki analizi za SID banko. Analiza ponazarja, kako bi zaradi spremembe tržne obrestne mere na datum poročanja nihale poštene vrednosti vrednostnih papirjev ali prihodnji denarni tokovi finančnih inštrumentov. V analizo niso zajeti vzajemni skladi, ki se ne odzivajo na spremembe obrestnih mer v takšni meri, kot dolžniški finančni inštrumenti - obveznice s fiksno ali variabilno obrestno mero. V analizi se ločeno izračunavajo odzivnosti obveznic z variabilno in obveznic s fiksno obrestno mero glede na spremembe tržne obrestne mere. V izračunu je upoštevana povprečna ročnost portfelja, ki je v letu 2008 znašala 1,86 leta (2007: 3,31 leta). Analiza je narejena ob predpostavki spremembe tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk (1% p.a.). Pri obveznicah z variabilno obrestno mero se sprememba tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk odrazi v enakem znesku spremembe kupona takšnih obveznic. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se portfelj SID banke v letu 2008 povečal za 61 tisoč EUR (v 2007 za 95 tisoč EUR), relativno pa to predstavlja povečanje portfelja za 1 %. Sprememba bi se odrazila kot dobiček v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake, kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. Pri obveznicah s fiksno obrestno mero bi povečanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk pomenilo v letu 2008 zmanjšanje portfelja za 190 bazičnih točk oz. 1,9 %. Za leto 2008 to pomeni zmanjšanje za 1.047 tisoč EUR (2007: 844 tisoč EUR). Celotna razlika bi se odrazila kot zmanjšanje neposredno v kapitalu. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake, kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. Za celoten portfelj obveznic bi se povečanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk v letu 2008 odrazilo v zmanjšanju vrednosti portfelja za 985 tisoč EUR, od tega bi se zmanjšanje v višini 1.047 tisoč EUR odrazilo neposredno v kapitalu, dobiček v višini 61 tisoč EUR pa v izkazu poslovnega izida (za leto 2007: sprememba 749 tisoč EUR, od tega zmanjšanje v kapitalu za 844 tisoč EUR, dobiček v izkazu poslovnega izida 945 tisoč EUR). Za cel portfelj obveznic bi se zmanjšanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk v letu 2008 odrazilo v povečanju vrednosti portfelja za 985 tisoč EUR, od tega bi se povečanje 1.047 tisoč EUR odrazilo neposredno v kapitalu, izguba 61 tisoč EUR pa v izkazu poslovnega izida (za leto 2007: sprememba 749 tisoč EUR, od tega povečanje neposredno v kapitalu 844 tisoč EUR, izguba v izkazu poslovnega izida 95 tisoč EUR). Operativno tveganje Banka ima sprejeto politiko o upravljanju z operativnimi tveganji, ki upošteva priporočila baselskih standardov. Operativno tveganje ocenjuje na podlagi enostavnega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje. Obvladovanje temelji na vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol, sistemu odločanja in pooblastil, ustreznem nadomeščanju v času odsotnosti, ustrezni usposobljenosti kadra ter vlaganja v informacijsko tehnologijo. Sistemska tveganja informacijske narave obvladuje z dodatnimi ukrepi kot je vzpostavitev načrta neprekinjenega poslovanja in drugimi ukrepi za povečevanje informacijske varnosti. Letno poročilo SID banka - 2008 125