Iz deželnih zborov.
Goriški deželni zbor.
V Gorici 6. jan. 0 — Velika bitva, velika zmaga! — zmaga Slovencev in pravice v deželnem zboru goriškem 3. t. m.
12
13
Obravnaval se je Winklerjev predlog, oziroma : u p o v popravni nasvet zastran prenaredbe ^ °r\ ne ga reda za v deželni zbor. Izvirni Wink-V°- l nasvet se je glasil ob kratkem tako: Ker pra-ie^6 vknjiženega velikega posestva" („grande possesso V6ga Tare'* „landtaflicher Gutsbesitz") pri nas ni, ta*V°e od 6 poslancev, ki jih Schmerlingov volilnik n*k iiženemu velikemu posestvu odločuje, 4 odbijejo • a kmetiške občine 4 volitnih okrajev po-111 delijo; veliko posestvo, kakoršno je pri nas, naj bode ra| zastopnikoma zadovoljno, češ, da interesi občin so ? implicite tudi interesi posestva. Meril je Winklerjev nasvet na to, da bi Slovenci 3 poslance več dobili kajti toliko bi jih bilo prišlo na slovenske in 1 izmed odbitih 4 na laške občine. — Gorjupov popravek pa, ki se glede na bistvo in namen z VVinkier-jevim vjema, je tale: Naj ima veliko posestvo vseh svojih 6 poslancev, toda razdeli naj se na 2 dela, na slovensko (z mestom Gorico in obmestjem) in na laško veliko posestvo in tako naj se naredite 2 volilni skupščini, slovenska in laška; za Lahe naj bi ostalo staro merilo, to je: „velik posestnik" je, kdor plačuje najmanj 100 gold. davka (brez vojskine dokiade), za slovensko stran pa naj se davek na 50 gold. zniža (kajti posestnikov se 100 gold. davka ne šteje slovenska stran z obmestjem goriškim vred ko samih 59, med tem, ko jih Lahi v 4 okrajih 253 imajo; 13 jih spada na mesto Gorico. *) — Izid vroče debate, ki je 4 ure trpela, — naj ga bravcem kar naprej naznanim — bil je ta, da je bil popravek Gorjupov brez premembe z 11 glasovi **) zoper 10 o „prvem" in „drugem branji" toraj dokončno sprejet in da ne manjka druzega, kot da ga cesar potrdi, kar pa že naprej za gotovo imamo. To je ob kratkem in na debelo posnetek gotovo najvažnejše sejne razprave, kar jih je naš zbor od 1. 1861 imel. Al, da bodo naši domači in zunanji bravci vse bolje razumeli in pomembo in važnost spodobno ceniti znali, zdi se mi potrebno od kraja in od dalječ začeti.
Brž ko je bila naša goriško-gradiška deželna ustava z dotičnim volilnikom na svetlo prišla, smo zapazili, da je volitna postava Slo ve n cem ***) mačeha. —Goriško šteje 508.610 oral, 731 sežnjev, ali nekaj čez 50?milj svetd; prebivavcev 209.251, kteri stanujejo v 110 župa-nijah (lokalnih občinaF) in plačujejo skupaj 283.667 gold. in 21 kr. davka. Slovencev je o. 149.000, Lahov o. 58.000; svetd imajo Slovenci 403/10, Lahi 99/10 Q milj; zemljiščinega davka spada na 8 slovenskih okrajev 148.774 gold. 59 kr., na 4 laške (z Gorico vred) 134.892 gold. 61 kr., toraj 13.381: 98 manj kot na slovenske; če pa Gorico s 6057 gold. 47 kr. odbijemo, ne pride na Lahe več ko samo 128.835 gold. 24 kr. davka. To so tiste naše razmere, ktere bi morale biti volitni postavi podlaga. Veste pa, koliko poslancev je Slovencem Schmerlingov volitni red vedoma ali neve-doma odločil? Sedem! Sedem med 21! Od kod neki ta neprimernost? Od tod, ker imajo Lahi več obrtnij-skih krajev, ker je kupčijska zbornica v njih rokah in zavoljo zgoraj razkazanih razmer velikega posestva.
*) Vseh volilcev velikega posestva je bilo leta 1861: v Lahih: v cervinjanskem okraju 112 , v karminskem 56, v gradiškem 50, v tržiškem (monfalkonskem) 35. — Na Slovenskem: V okraju kanalskem 3 , ajdovskem 3 , sežanskem 2 , komenskem 2, tominskem 1, bovškem 1; —¦ v Gorici 13 , v okolici njeni 47.                                                                                         Pis.
**) Za predlog so glasovali: Črne, Doliak, Fabiani, nadškof, Gor-jup, Grossmann, Pagliaruzzi, Pollaj, Winkler, Zigon in — deželni glavar grof Pace. Slava jim! — Pis. (Kolika radost to vsem slovenskim domoljubom, ako v tako važnih zborovih razpravah vselej visocega svojega dušnega pastirja vidijo med seboj ! — Vred.)
***) Schmerling semper idem!                                             Vred.
Kar se pa sicer prvih volitev 1. 1861 in sedanjega zbora tiče, bile so nam okoliščine vkljub volitni postavi še precej ugodne. Bili so namreč Lahi nektere take može izvolili, kteri, ne le, da nočejo imeti z italianis-simi nič opraviti, so Slovencem v vsakem oziru pravični. Tudi celo veliko posestvo, dasiravno je imelo vso moč v rokah, zgolj Lahe izvoliti, je izvolilo Slovenca Gorjupa, kterega so bile naše malomodre gorske občine prezrle. Pokazalo se je že v 1. sejni dobi, in pozneje večkrat, da je sedanji zbor Slovencem sploh pravičen, in da bi nam bile vtegnile izvolitve še veliko neugodnejše niti. „Pauper ubique jacet" smo si mislili in hvalili Boga, da nismo še celo tako na slabem, kakor se je bilo bati, in kakor so Slovenci druzih dežel, kteri so nam zavidni bili, češ: Kako lepo se v Gorici Slovenci in Lahi razumejo. In res, prvo, drugo . .. leto preteče, in sloge med Slovenci in Lahi ni nič motilo. Zapisniki so se (kolikor so nam moči pripustile), tudi po slovenski izdajali, naši poslanci so, če so hoteli, tudi po slovenski govorili, deželni odbor je si. občinam po slovenski dopisaval itd. Al, žali Bog, ni bilo vse zlato, kar se je svetilo. Bistroumni opazovavec mednarodnih tukajšnjih razmčr zlasti zunaj zbornice, in kdor je imel priložnost včasih za kulise pogledati in Lahe v drivatnem življenji poslušati, je lahko že davno sprevidel, da laško-slovensko prijateljstvo sploh je le bolj videzno in njihova pravičnost v zbornici prisiljena. Tu je že včasih kak Slovenec zašepetal: „Timeo Danaos et dona ferentes44, tam:'„Trau, schau, wem!" Začel se je na naši strani zbujati sum, nezaupnost je rastla. V deželnem odboru si je moral naš vrli zastopnik v narodnih zadevah marsikaj z uma svetlim mečem pri boje vati.
Prva leta ni bil naš ultraitalijanizem dovolj vkore-ninjen; ideje njegove in zahtevanja so le nektere izvoljene duše zunaj zbornice gojile; večina Lahonov je bila zavoljo pomanjkljive politiške izobraženosti brez prave italijske zavednosti; znani duh jih ni bil še prešinil in prekisal. V tisti meri pa, ko se je našim pobratinom (!!) zdelo, da se reči v Italii utrjujejo, rastel jim je tudi greben; čas in poduk, mojstersko poveljstvo in disciplina vse to je, se ve da, tudi svojo dolžnost storilo. Cesar je še manjkalo, so dopolnile letos znane bukve „11 Friuli orientale" od Prosp. Antonini-a, ki so kuga za Gorico. *) Pri vsem tem pa se niso Lahoni Slovencev očitno lotili, imeli so jih menda za dobre zaveznike zoper germanizem in centralizem. Iskra razdora in razpora, ki je že davno pod pepelom tlela, se je bila v prvo v znani lanski majni seji kmetijske družbe vnela; al v zbornih, politiških zadevah nam je lahon-ska stranka še le te dni o priložnosti adresne debate v tržaškem časniku „11 Tempo" v prvo javno rokovico pod noge zabrusila. Zmago v tej zaiivalničini debati namreč prilastujejo Lahi Slovencem, pa menda samo zato, da so se v omenjenem časniku nad nami znosili. Prvi letošnji list „Triesterčin" je „Tempo-vce" spodobno oklestii.
V taci h okolnostih je bil torej spočet in je dozorel Winklerjev predlog, kajti bilo je očitno, da bi nas bil v prihodnjih volitvah Moloh požrl, ko bi se mu ne bili za časa izvili. Gre tedaj zdaj za to, da prihodnje leto vsaj kakih 9—10 svojih ljudi ali nam pravičnih mož v deželni zbor spravimo, če ne, smo zgubljeni. Po dosedanji postavi smo bili k večni manjšini obsojeni, posihmal vsled prenaredbe Winkler-Gor-jupove bomo imeli, če nas pamet in sreča ne zapustite, polovico   glasov.  —   Borba   v seji   3.   t. m.   je   bila
*) Ravno ko to pisem, je bilo nekaj iztisov te knjige, o kteri so že „Novice" obširno govorile, pri Paternolli-u konfiskanih.
Pi»,
14
toraj nam borba za e k si sten ci j o,  L a h o m za ošabno supremacijo.    Cujte, kako se je  vršila.
(Konec prihodnjič.)
Deželni zbor kranjski.
V deželnem zboru 9, dne t. m. je poslanec S ve te c v svojem imenu in v imenu se 4 svojih sodružnikov Njih eksc. deželnemu poglavarju postavil sledeči vprašanji :
1.  interpelacija: Po odgovoru c. kr. gimnazijskega ravnateljstva v Ljubljani, ki so ga „Noviceu 27. dec. u. 1. prinesle, oprostilo se je leto3 že prvega polletja 9 učencev, kar je neprimerno veliko število, od nauka slovenskega jezika. Znano je tudi, da je zgled teh devetih še nektere druge spodbudil, da so oproščenja prosili, ali da se prositi ga namenjujejo. Zvedilo se je na dalje, da so med oproščenimi tudi taki, ki so na Kranjskem in od čisto slovenskih starišev rojeni.
Tako ravnanje je zoper deželne potrebe in ravno-pravnost; tudi se je bati, da bodo taki učenci enkrat, ko bodo službe prosili, vendar-le trdili, da znajo domač jezik, ker so tukaj rojeni.
Tako ravnanje se pa tudi ne vjema z ukazom na-učnega ministerstva od 22. julija 1860, ktero se ozira le na take učence neslovenskega maternega jezika, ki slovenščine ne znajo; a ne na take, ki le volje nimajo, v njej bolj izuriti se.
Podpisani prašajo tedaj si. vlado: ali je je volja na to gledati, da se vprihodhji^ba^z^trdnih razjogpv učenci ne bodo oproščali od učenji sloron^kčga ^e^ika ?
2.  interpelacija: Podpisani so zvedeli po Martinu Skubcu, kmetovavcu iz štiškega kantona, da je bil njegov sin 28. dec. pr. m. po tamošnji kantonski gosposki na 24 ur v zapor s postom obsojen zato, ker je zahteval, naj se mu povabilo, kadar bo h gosposki klican, pošlje v slovenskem jeziku, ker nemškega ne razume.
Tako ravnanje gosposk je zoper ravnopravnost, pa tudi ukazu ministerstva za pravosodje od 17. marca 1862 in okrožnici državnega ministra grofa Belkredija od 31. julija 1. L nasprotno.
Podpisani prašajo tedaj slavne vlade : ali jej je ta prigodba znana; če ne, ali jo hoče natanko preiskati dati, in če je res, ali hoče skrbeti, da se slovenskim ljudem pri pravičnih prošnjah ne bo krivica godila, in da se bo izpolnovala grofa Belkredija okrožnica, ki veleva, naj uradi ljudem dopisujejo v domačem jeziku?
Gosp. deželni poglavar je obljubil kmali odgovora. — Poslanec dr. Toman je v obširnem govoru razložil potrebo in korist železnice ljubljansko-belaške in Št. Petersko-reške; v odbor, ki naj nasvetuje, kaj dalje storiti, so bili voljeni dr. Toman, dr. Costa, dr. Zupan, dr. Recher in J. Kozler. — Finančni odbor (poročevalec pl. Strahl) je po prejeti svoji nalogi poti pokazal, ktere naj se nastopijo, da dežela kranjska dobi svoje, nekdaj ji vzeto premoženje nazaj , to je, naj ji državna kaša vsako leto plača 71.000 gold. Poslanec Svetec je prepričavno dokazal, da zavoljo Francoz a 1805 ni kranjska dežela zgubila pravoslednosti. Ker finančni odbor nasvetuje, da je o tako važni stvari najpred treba, da trije zastopniki kranjske dežele grejo kot poslanci njeni osebno do ministerstva na Dunaj in še s živo besedo povejo, kar bode pismo jasno raz-kazalo, je dr. Costa nasvetoval: naj se volitev tega poslanstva odloži do prihodnje seje.  Zbor je pritrdil.