Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon
v Ljubljani.
ZBORI
Mesečna revija za novo zborovsko glasbo
z glasbeno književno prilogo.
Urejuje Zorko Prelovec.
Letnik III.
Štev. 7 in 8.
Izdaja in zala?a pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljnbljani. Tiska Delniška tiskarna, litografirata Čemažar in drug. Letna naročnina za Jugoslavijo 40 Din, za Italijo 30 lir, za Ameriko poldrngi dolar. Vsako pomnoževanje partitur in litografiranje posameznih glasov je po zakonn prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le drnštvom, ki so naročila notni materijal dotične skladbe za ves zbor.


Hill
USTANOVLJENA 18 8 9
(G RADS K A ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
Prešernova ulica štev. 3
Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev.
Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron.
mihiiiiimiuiihm
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu
najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedo-Ietnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Poštne hranilnice račun štev. Telefon štev. 16

f "K!EI O Wt I liubl,ana
Številka 7. ,n 8. Jar 1 JjBl^J^tf ^PF JU.	Jtt	1. avgusta 1927
GLASBENO-KNJIŽEVNA PRILOGA
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Joško Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna
d. d. v Ljubljani <ranjo odgovarja Miroslav Ambrožič) Naročnina na «Zbore» za driavo SHS 40 Din, za Italijo 30 lir, :a Ameriko poldrugi dolar / Natis člankov dovoljen le z navedbo vira
Pesmice.
Cvetko Golili1:
Pismo Maji.1
Zdrava v majski roži, lepa Maj;»! Ves zamišljen sem v tvoj mladi kras tiha mi ljubezen v srcu diha, hrepenenje hodi k tebi v vas. Ko gre sobice za nebeški zastor, zvezdice veselo zableste, ko zapreš kot lilija se nežna, zvezde solzne bisere rose. V vonju rož po žametu prihaja noč, iz črnih je vijol natkan plašč njen — Pridi! Do nebes polnočnih cvete rdeči, žarki tulipan. Kdaj na prsi, rožno valujoče, se ti zgrudim v koprneč objem? Kdaj bo noč ljubezni temno klila, Ko na srcu ti sladko umrem —
Griša Korituik:
Pesem.2
Na oknu tvojem lučke ni.
a v srcu plamen mi gori,
kot nagelj rdeč
čez zid viseč
se vije k tebi hrepeneč.
Na licih tvojih nageljčki,
na mojih jih že davno ni —
na licih tvojih živa kri,
a v srcu mojem grob molči...
A zdi se mi,
a zdi se mi,
da v grob boš legla
tudi ti. —
Ivnn Albreht:
Pri zibeli.3
Da bi bolje spalo moje malo dete, je nebo poslalo zvezde nam v posete. Aja, aja, aja, angelci pojo, v sanjah dete raja, smeje se v nebo.
1	Iz zbirke «Njiva zori», ki se naroča pri pesniku Cvetku Golarju v Ljutomeru.
2	Pesmica je natisnjena v zbirki «Prebujenje», ki se naroča pri pesniku Griši Koritniku v Ljubljani na Sv. Petru nasipu št. 51. Broširana izdaja stane 10 Din.
3	Iz Iv. Albrehtove pesniške zbirke «Prisluškovanje», ki se naroča pri pesniku v Ljubljani na Vidovdanski cesti.
I )r. Jos. Mantuani:	(Konec.)
O jugoslovanski glasbi.
Kol izrazit novostrujar sklada Marij Kogoj; žal, da naši gospodarski odnošaji ne dopuščajo obilnejših priobčitevnjegovih del, ki ne pozna jo zapovedi 111 kopit. — Iste smeri, kakor Kogoj je tudi Viklor P o j g e r (1891—1916), novoimpresionist, ki gre — ali je šel — v svoji smeri do skrajnosti. — Poleg teh imamo pa tudi manj impetuoznih glasbenikov, ki pa gredo zato toliko bolj v globino, kakor naš odlični pianist Anton T ros t (* 1889), visoko stoječi interpret mojstrov daleč vsaksebi ležečih dob: pri srcu 11111 je Bach kakor Saint Saens, Chopin kakor Vitézslav Novák, Liszt kakor Ralimaninov. Njegova interpretacija je individualna, a taka, da nt; zabriše komponistove individualitete. Svoje koncertne turneje je prirejeval do sedaj deloma sam, deloma s svojo soprogo, ki je istotako izvrstna pianistka, po evropskih državah, a tudi po Egiptu z Zlatkom Balokovicem, vsepovsodi z velikim uspehom. — Niko Štritof (* 1890) je mnogostransko naobražen in sijajno nadarjen glasbenik: prvovrstni pianist, pa tudi violinist. Bil je po vojni učitelj in pevovodja Glasbene Matice v Ljubljani; dirigiral je Lajovičev Psalm 41—42, Novákovo Slovaško suito, Beethovnovo 8. simfonijo in drugo; sedaj je operni kapelnik Narodnega gledališča v Ljubljani. — Janko Ravnik (*1891) deluje na konservatoriju kot profesor klavirske igre in je tudi skladatel j moderne smeri, ki je dal med svet že več samospevov, moških in mešanih zborov, klavirskih kompozicij, 3 koncertne valčke, 2 koncertni etudi. «Seguidilla» (za klavir) in «Kmetiška», zbor s četveroročnim spremijevanjem klavirja. — Ivan lrost(* 1891), učenec Amolda Rosé ja na Dunaju, deluje kot učitelj violine pri Glasbeni Matici in poleg tega kot prvi koncertni mojster v operi Narodnega gledališča v Ljubljani. — Anton Ravnik (* 1895) poučuje v Glasbeni Matici klavirsko igro. — Tudi v vrstah cerkvenih skladateljev zastopa nova načela več mladih moči, kakor Alojzij VI a v (*1898), Josip R o 11 (*1899), Matija Tome (*1899), dočim zastopata Lucían Mari ja Škerjanc (*1900) in Srečko K opore (* 1900) moderna načela na svetnem poprišču. Škerjanc je zložil poleg mnogih pesmi za samospev z orkestrom ali za zbor tudi dva kvarteta za godala (1916, 1918—1921), grotesko za veliki orkester, Largo za veliki orkester, sce-nično glasbo za Moliérovo komedijo «Le bourgeois gentilhomrne» (veliki orkester), 5 klavirskih skladb in zasnoval štiri opere («Snežna kraljica», Križarji», «Junaki» in «Matija Gubec»). Koporc je
r - ,
y i1
¿<J
zložil poleg svojega dela kot dirigent v Ljubljani in v Usijekn 25 moških in mešanih zborov, 6 pesmi za samospev s klavirjem, 1 kvartet za godala, -1 skladb za klavir, 10 komadov za orgle in še dolgo vrsto manjših skladb. Med najmlajšimi pianisti smemo imenovati s ponosom Karmelo Kosovelovo, Ivana iN o e a in Jadvigo Poženelovo, ki se odlikujejo po globokem študiju in slogovno pravilnem pojmovanju onih mojstrov, katerih dela proizvajajo.
Poleg teli imamo še dolgo vrsto glasbenikov, ki jih tu na tem mestu ne moremo našteti vseh. Od letu 1878. dalje se je pojavila lepa vrsta 80 domačih eerkvenih skladateljev, od katerih smo jih imenovali samo 13 (Fajgelj, Ferjančič, Foerster st., Gerbič, Hladnik, Hribar Ang., Kimovee, Kokošar, Luvtižar, Milielčič, Premrl, battner, Vodopivec), a razen njih 290 organistov, ki oskrbujejo po cerkvah na deželi liturgijsko glasbo in navadno tudi vodijo društvene svetne zbore. — Posebno izdatno je število izvajajočih glasbenikov, v prvi vrsti pianistov in violinistov; nekatere smo že omenili (Foerster mlajši, Prost Anton in Ivan, Ravnik Janko in Anton, Kosovel, Noč, Poženel), nekatere pa moramo še vsaj omeniti: tako je bil Blaž Fischer, (t nu Dunaju 1889), virtuoz na kontrabasu; Josip Pavčič (* 1870), dober pianist in skladatelj, Karel J era j (* 1874) znan violinist in dirigent, profesor violinske igre na konservatoriju; Dana Golia-Koblerjeva, pianistinja, M. S e h w e i -ger jeva, pianistinja, in še več drugih; tudi bratov Cehov, ki so delovali med nami, ne smemo pozabiti, kakor so Karel Hoffmeiste r (pianist i n komponist), I. Šla j s (čelist), Jos. Ved ral (violinist), Proeházka (pianist), M. Dole j š (pianistinja) i. dr.
Posebno veliko število — razmerno sevé — smo imeli in imamo Slovenci dobrih pevcev. Iz novejše dobe smo omenili že Karolino Podgoršek in Frana Gerbiča. Slovenskih staršev otroka sta bila slavna wagnerijanska pevca Emil Sea r i a (1838-—1886) in Amalija Materna, poročena Friedrich (1845 do 1918). Naše ime je zanesel križem kulturne Evrope Jos. N o 11 i (1841—1902), kot slovit operni pevec. Temu se pridružujejo operni pevci in pevkinje: Fran Bučar (1861—1926). Fran Ks. Pogačnik-Naval (* 1865), Jos. Karel Trtnik (1867—1892), Vela Nigrinova, Wanda VV i s t i n g h a u s e n -Chula nska, Ivan Levar. Hugo Za t liey (*1880), Pavla L o v š e t o v a, Rudolf B u k š e k (*1882), Jea-netta pl. Foedransperg, Mira Costapera-ria-Dev, Julij Betetto (*1885), Leopold Kovač (*1887), Josip Križaj (* 1887), Josip Rijavee (* 1890). Anica Vrhunc, Zora Ropas, Olga Korenjak. Marij Šimenc (* 1896), Vilma de T h i e r r y - K a v e n i k in Ljubica S f i 1 i g o j (* 1899). Rot koncertna pevca-te no lista sta slovela v domači deželi okoli leta 1870. do 1890. Anton Raz in ger in Ivan Meden, kot basist je bil znan, dasi ni nastopal javno, župnik I. Bel ar.
Iz tega zelo kratkega orisa1 je pač razvidno, da je pri nas Slovencih bila glasbena kultura
1 Vidi se mi potrebno, da poudarjam značaj nepopolne skice spričo reklamacij, ki mi dohajajo na podlagi do sedaj v »Zborih» obelodanjenih delov. Tukaj pnobčeno gradivo tvori tri predavanja po eno uro, torej v naprej ni moglo biti zamišljeno kot nekaj popolnega. Bolje je pa vendar, da širši interesirani krogi izvedo vsaj nekaj, nego nič. A tudi moja obširna zgodovina ne bo prinesla obširnega slovnika vsakega glasbenika; to ni njen namen.	Pisatelj.
vedno tesno spojena s celokupnim napredkom, to pa v zapadni smeri. Kar so imeli naši pradedje svojstveno narodnega, se je v teku poldrugega tisočletja obrusilo in preorientirulo ob vplivu staro-klasične kulture. V srednjem veku gre glasba na slovenski zemlji v splošno evropsko strujo. Kar so imeli drugi evropski narodi na poprišču glasbe, je bilo doma tudi pri nas Slovencih. Tako danes ni nobene glasbene panoge, da bi je naš narod ne proučaval in negoval: od otroške pesmice do opere, od vrbove piščalke do violine, klavirja in orgel, od trenutno izumljene melodije do prepletenega kontrapunktičnega stavka — za vse mu je briga.
Za bodočnost je pri Slovencih dobro preskrbljeno v šolah in glasbenih društvih, da napredek ne bo zaostal.
Za glasbeno vzgojo skrbi v Ljubljani v prvi vrsti konservatorij, ki ima že po razmeroma kratkem obstanku pokazati jako lepe, tudi v inozemstvu priznane uspehe. — Pripravo za tu visoko šolo glasbene umetnosti vrši v Ljubljani šola Glasbene Matice — ali morebiti rečemo bolje: šole Glasbenih Matic po raznih mestih Slovpnije. Poleg teh so učiteljišča, pa tudi meščanske in osnovne šole: povsodi je glasba, vsaj kot petje, obvezen predmet. — Za cerkvene potrebe odgaja orglarska šola Gecilijinega društva zborovodje in organiste in škofijska komisija čuje nad korektnostjo njihovega delovanja, ko pridejo v službe. — Razen javnih glasbenih ustanov in šol pospešujejo tudi zasebne šole in privatni učitelji ter poučni tečaj i, ki jih prirejajo razna kulturna društva, razširjevunje glasbe.
Mogočen napredek so povzročili pevski zbori glasbenih društev, ki sedaj tekmujejo med seboj in imajo — vsaj kar je večjih — muzikalno-teme-Ijito naobražene, izvežbane in zavedne dirigente na čelu.
Polagoma se postavljamo na lastne noge tudi v teoretični glasbeni literaturi; osobito metodične knjige, pevske in klavirske šole se smejo mirno usporejati marsikateri francoski ali nemški knjigi (Bajuk, Foerster, Gerbič, Hrast-Negro, Kozina).
Jeli mogoče, da bi kaka neprijateljska sila ztvrla ali celo izpodrinila to, kar imamo in je postavljeno na dovolj široke in trdne temelje? Napredki in razvoja, smeri in pojmovanja te kulturne pai.oge mislim, da ni moč več ugonobiti, dokler obstojamo še fizično. Ako bi se pa posrečilo zavisti, zlobi ali neumnosti, da zavre to panogo slovenske kulture, je gotovo, da bomo na podstavu tega, kar smo zgradili z resno voljo in vztrajnim delom, herostratsko delo kaj kmalu zopet nadomestili z novimi pri-dobitvami, s katerimi bomo tem hitreje napredovali in dosegli svoj smoter: višek glasbene kultur?.
Dr. Božidar Širola (Zagreb):
Spomen✓slovo o Vilku Novaku.
(Govor izrečen prigodom otkriča spomen-ploče na rod noj kuči u Varaždinu dne 6. juna 1927.)
Milosti ve gospode i ugledna gospodo!
Na domaku osvitka mlade, nove slobode, u cvi-jetnom mjesecu svibnju 1918. počinuo je završivši zemaljski vijek svoj Vilko Novak, ponos rod-nog grada svoga: ponos Zagreba, u kojem je život dno za umjetnost duše svoje, i ponos cijelog naroda
hrvatskog. kojemu je pjevao dedovsku slavil i u velikim zborov ima svojim nropovi tedao nadu n skoro slobodu — i ni je dočckao slobode. kojoj je skladao tolike hvalospjeve.
Vilku Novaku ni je usud za života dosudio mnogo sretnili dana.Sav svo j vi Tek oroveo je 11 skromnim prilikama, a blaga je bila duša njecova, kojoj ie borbenost, što ju je opjevao u liiepim i zanosnim svojim zborovima, bila sasvim tuda. Sve je njegovo naziranje, što ga je izgradio na nrilikama život-nim, zanosila l jubav prema isnaeenoj domovini i osobiti mekani u soda i lirski. iz koiega naviralin neobično slatke melodije njecrovih zbornili tvorbi.
Svjetlo svijeta uffledao je Vilko u starodrevnom gradu Varaždinu H veljače 1861 Tu mu ie otac vršio zvanie inženjera. No oea svoga ninrda ni je zapravo niti poznavao: umro mu otae. dok još ma-bšan niie znao oravo ni izreči slatku riieeieu «tata». Othranjen u kuci djedovoj u Slavoniji počeo jo učiti gimnazijske nauke i izučio ili što 11 Osi reku što u Zagrebu, a bio ie vazda odličan dlak. U Zagrebu počeo je študirati i pravne nauke na sve-učilištu. No prisiljen skromnim prilikama, da po-mogne majku udovieu — u isto se doba uirledao za zanoslenjem. nrimio ie službu kod fmanciiske oblasti. Muzikom se počeo zanimati mlad. još djeto-tom u kuci d jeda učitelja. Kasni ie samouk dotje-vivao je znanje svoie u muzici, usavršivao se. koliko mu je to samo bilo moguče. u svirci na kla-viru. a počeo je sve onako samouk i komponirati. Znao je ugodno i improvizirati. Sve to njegovo muziciranjc svratilo je na njega pažnju okoline i desilo se. da ga je sam pozni ji učitelj niegov Antun Stoekl, profesor na muzičkoj školi ffrvat-skosr Glazbenog Zavoda u Zaerebu. nagovorio, neka se nosveti sasvim muzici. Ni je ca bilo teško nagovoriti, toliko mu je sva duša bila predana umjetnosti. TIčio je muzičke nauke i svršio ih s odličnim uspjehom u razmjerno kratkom vremenu od četiri godine. Osposobljen izvršnim uspjehom za učitelja muzike i pjevanra počeo je iste srodine
00	svršetku študija vršiti službu učitelja. Službo-vao je u raznim zavodima zagrebačkim: na žen-skom lice ju. u školi Glazbenog Zavoda, na sjeme-ništu i napokon 11 oreparandiii. Svuda je on maran
1	vrstan učitelj koii se zdušno brine za lisojesno obučavanje. Učitelievao je do kraja svog života: zornim predavan jima svojim a naročilo praved-nošču i blasrošču svojom osvojio je srca brojnin svojili učenikn i oni mu sačuvaše trajni snomen. Da olakša rad u školi. a i da da u ruke učenicima dobro oomočno sredstvo, nanisao je nekoliko vršnih školskib knjiga iz oodmčja muzičkih nauka, korima se još danas služe velikim usnjehom. U Hm ie knjigama pokazao duboko znanje čisto praktične strane svoc umi ječa. pokazao ie. da je vrstan praktični muzičar. ]er on ie to bio ne samo kao učitelj, več i kao dirisrent školskim zborovima a i u zagrebačkom ojevačkom društvu «Kolo». T na tom noliu svoff djelovanja dokazao to s usoielioni. koliko ooštuje. razumi je i eijeni poziv svoi.
Največi uspieli. zadnju metu noziva svog. iz-vršio ie Vilko Novak kompozitorskim radom svojim. 1 na tom područiu svoie djelatnosti. koia če mu nrenositi slavu još i do kasnih pokolienia. on je zdušno i revno vršio svoj zadatak. Nije bio mnogostran ograničio se cotovo isključivo na kom-noniranie zborova. pa kada danas govorimo o kompozitoru Novaku, redovno mislimo samo na
njegovi" brojne zborove. ko jima je u jednu ruku obogačivao re|)erioir pjevačkih društava Sirom domovine. a onda je u njima dao maha i fino j svojoj Urici, stvarajuči djela neobično tankog osječan ja za razmiernost. skladnost i zvučnost pra-vog vokalnog stavka. Sudjelovao je svojim d jelima kod mnogih natječaja i dobivao redom same prve nagrade. Djela su njegova velikim dijelom štam-nana u raznim listovima muzičkim i izdanjima Saveza hrvatskih pjevačkih društava: koliko j(> Vilko NoA^ak dielima svojim zauzeo prostora u re-nortoirima naših pjevačkih društava. najbolje po-kazuje drugi svezak zbornika Kolo», koji baš no njegovim kompozicijama dobiva i zadržava svoju vrijeduost. Vrijedno je zapaziti, da su Novakovi zborovi izlazili i 11 slovenačkim «Novim Akor-d i m a» a i u zborniku Glasbene Matice u Ljubljani dadoše mu dovoljno prostora i dolično 111 jesto.
Vilko je Novak poznavao svoje sposobnosti i ispravno omierio svoju tvornu snagu. Bio je kom-nozitor vokalni u punoj meri: svega je sebe davao. dok je u herojskim zborovima izazivao natriotski zanos, a tako i onda. dok je u lirskim zborovima dao maha svojoj fantaziji. Rila su to dva svijeta. u ko jima se kretalo sve n jegovo stvaranje. T gotovo bih se usudio ustvrditi. da je p jeva juči sevdah. Uubav i čežniu za srečom životnom bio sebi naj-bliži. Novak je tu bio najviše svoj i dielo je njegovo posmatramo sa stanovišta uniitarnjih. idetnih vrednota, najsnažnije baš u njegovo} Urici. Dao ie tu primjera bogodane svoje tvorne snage, koja je zanosila čitavu jednu generacija pjevača. Klasična njecrova velepjesan «Hrvatskoj> — ma da hoče biti herojski zbor izaziva najsnažniju emo-ciju svojim pravim lirskim ueodjajem. Suvišno je i izbrajati i imenovati posebice pojedina djela te vrsti, jer su još u živoj spomeni svim pjevačima. Po njima su — tako reči — postali zborni pjevači.
Novak je takav morao i postati. Sva je njegova duša bila takova. pa se svuda — i onda. kada p jeva u svojim crkvenim kompozicijama slavu Božju — tako očituje. IT tom gotovo jednostranom osnov-nom umjetničkom ucrodaju treba tražiti uzroke, zboc kojih Novak nije posizao za večim dielima. za drugim oblastima muzičke umjetnosti. T samo jedamput u životu svome Novak se ogledao 11 pod-ručju vokalno-instrumentalnc muzike. Tedampui u životu pokušao jc napisati operu. Jednočina njegova «Proljetna bura». izvedena u zagrebačkom kazalištu. samo je novim dokazom več utvrdene čin jenice lirskotr talenta majstorovotr. Na ilepše stranice te nartiture zapravo su u lirskim diielo-vima. Možda su na razvitak Novakov djelovale i vanjske prilike: za vrijeme naiživlieg rada n jc-govog nema 11 Zagrebu opere. A ipak se kao 00-tvrda za tvrdnju. da je Novak zapravo vokalni kompozitor i to baš zborni, može navesti to. da je pisao vrlo malo zborova uz instrumentalni! orat-n ju. volio je upotrebiti klavir, harmonij ili harfu.
Sva je uinjetnost Novakova izrasla na utrcni-cima. koji je ostavila za sobom pojava maestra Z a j c a. Idealni svi jet. što pa je čistom harmonikom svojom izgradio majstor Riječanin. za dugo još ostaje konačnim ciljem svili stremljenja umjet-ničkih i Novak je tu dao novih, vrijednih doprinosa. po kojima se tek dotjerala tehnika zbornog pjeva n ja do tog stepena, da su mlada, nova, smio-na, čak i neobuzdana nastojan ja naci jonalna mogla
s uspjehoin uhvatiti korjena na pripravljenom 111■ i razvili se n punoj meri. Novak je doživio tu pojavu. razumio je i nastojao se približiti. Najbolje svjedočanstvo tome nači čete u tri njegova struka «Cvijeca iz narodnog vrta». Jedrine Mokranjčevih rukoveti ne dosiže u njima. Zato je Novak suviše artist, a premalo bnntovan i novotar, no ipak je miriš cvijeca iz narodnog vrta osjctio i dao ga iz sebe u idealizovanoj, ponešto sladjanoj ali uvijek otmjenoj formi, u kristalno čistoin. klasičnom vo-kalnom liomofonom stavku. Artizam je l)io njegovim vjerovan jem i po n jemu je Novak bio pravim čedom svoga doba i onog okoliša, u kojemu i za ko j i postadoše njegova djela.
Sve n svemn: Novak je bio čestit nmjetnik, kako je bio i čestit čovjek. Metu svog tvornog rada za-gledao je svjestan svojih sposobnosti i pošteno je i z vrši o svoj poziv. Danas je možda potisnut u po-zadinn novim nastojanjima, koja se — još od doba Lisinskoga zapretana — razbuklaše svom snagom i hitno tjera ju razvitak naše mnzičke kulture naj-višem pozivu njezinom. A ipak ljepota njegove pjevne linije, čistoča njegovog harmonskog izri-čaja i jednostavnost gradje njegovih kompozicija da ju djelu njegovom bil jeg na jviše ozbil jnosti i savjesnosti umjetnika, koji umije ono, što hoče. A osim te idejne vrednote, tih čisto umjetničkih kvaliteta umjetnost če njegova zanositi i dalje generacije poletom i žarom rodoljublja, koje je ob-uhvatilo cijelu «domovinn ni za kog neopasnu.»
1 sada stoječi pred kučom, u kojoj je majstor naš tepao prve riječi svoje, u kojoj ga uspavlji-vala majčina uspavanka, poklanjamo se duhu po-štenog. vrijednog radenika muzičkog, čelik-zna-čaja i pravog rodoljuba.
Naši skladatelji.
Dr. Božidar Širola, ki ga danes prvič srečamo med sotrudniki «Zborov», je plodovit hrvatski skladatelj. Rojen je bil dne 20. decembra 1889. v Ža-kanju (Gornje Pokupi je). Prve glasbene nauke mu je dal 1. pl. Zaje, dovršil je pa glasbene študije (glasbena zgodovina in etnografija) na dunajski univerzi, kjer je bil promoviran doktorjem filozofije. Od leta 1913. je profesor fizike in matematike, sedaj na državni tehniški srednji šoli v Zagrebu. Njegova glasbena dela: za oder: enodejanka «Novela od Stanca», «Sjene»; simfonična: «Nottur-no», «Pod palubom», «Idilički intermezzo», «Ot-mica» i. dr.; komorna: kvarteti D-mol in A-dur; vokalna: Popijevke: «Mrazove sestrice», < Kipci i Popevke», Dječje pjesmice; zbori: «De ima voda duboka», «Zarja moja», «Kada mi se Radosave», 1 kliče devojka». «Tri dječje igre». Pjesni razlike», Psalam 67», «Missa poetica» i. dr.; oratoriji: Žrtva Abrahamova» in «Život i spomen svete hrače i slavenskih apostola Cirila i Metodija», za soli in mešan zbor a capella. ki je v izvajanju brv. pjev. društva «Kolo» iz Zagreba pod vodstvom prof. Srečka Kumarja in s sodelovanjem solistov Križaja, Betetta, Banovca in Benkoviča dosegel na internati jonalnih glasbenih slavnostih v Frank-furtu velik in časten uspeh. — Dr. Božidar Širola sodeluje tudi kot kritik pri raznih dnevnikih in revijah, napisal je knjigo «Pregled povijesti hrvatske muzike». Odličnega sotrudnika. ki je baš s svojim delom pred mednarodnim forumom zmagal
in pridobil jugoslovanski glasbi ugled pred svetom, srčno pozdravljamo in mu na uspehu čestitamo!
Anton Dolinar, rojen 13. januarja 1894. na Trati nad Škof jo Loko. Gimnazijske študije je dovršil v knezoškofi jskem zavodu v Št. Vidu nad Ljub-Ija no, se vpisal leta 1913. v ljubljansko bogoslovje in služboval potem v Starem trgu ob Kolpi, na Jesenicah in v Tržiču.
Z glasbo se je pričel seznanjati privatno v gimnazijskih letih. Med počitnicami je bival pri stricu Fr. Bernikn. duh. svetniku in župniku v Domžalah. Bernik je bil po izjavi 1" 1'orsterja njegov najboljši učenec in zlasti v klavirski igri je stopal že na mojstrsko pot. (Pri akademiji v bogoslovju je igral na pamet Chopinovo Balado v g-moiu in Foersterjevo fantazijo: Po jezeru.) Pod stričevim vodstvom se je začel Dolinar vaditi v klavirski igri.
V	šentviški gimnaziji je poučeval petje s po-četka profesor Koritnik, prefekt Logar in v četrtem gimnazijskem razredu s je preselil tedanji kaplan Hvbašek v Št. Vid kot učitelj petja. Pri njem se je Dolinar učil violine in v di jaškem orkestru igral čelo.
V	7. in 8. razredu je prihajal stolni resensehori Premrl poučevat klavir in orgle; on je tudi pozneje v bogoslovju pri učenju harmonije pomagal s svetom, s popravo nalog, kolikor mu je pač čas dopuščal.
Kot kaplan na Jesenicah je Dolinar vodil zbor in godbo «Kat. del. društva» in je priredil v zvezi z obema šest samostojnih koncertov. V Tržiču je opravljal 6 mesecev organistovsko službo in priredil s cerkvenim zborom samostojen cerkven koncert.
Leta 1921. se je vpisal na dunajski konservatorii, in sicer v oddelek za cerkveno glasbo, kjer je bil sprejet v IT. letnik, hkrati pa tudi na filozofsko fakulteto dunajske univerze in si je izbral za glavni predmet: glasboslovje.
Na akademiji je študiral pri prof. Gollerju (harmonijo in cerkveno kompozicijo), pri profesorju dr. Weiglu (kontrapunkt). pri prof. Sprinfferju (spi ošno kompozicijo, koral. orgde). pri prof. En-dersu (petje) in prof. Moscrju (inštrumentacijo).
Na univerzi je poslušal predavanja zlasti pri dr. Adlerju. dr. Lachu in dr. Fischerju.
Po dovršitvi glasbene akademije leta 192". je študiral zlasti na univerzi: toda leta 1924. od cer-kvene oblasti nenadno odpoklican v službo, je mogel študije nadaljevati šele v letu 1926. (trimesečni dopust) in jih zaključiti leta 1927. (dvomesečni dopust).
Na nodhuri znanstvene razprave Die Behand-lung der Kirchentonc bei Palestrina» je bil pri-puš-čen k glavnim izpitom in nato 22. julija (927 promoviran doktorjem filozofije (glasboslovje).
Neka j skladb je izšlo v «Cerkvenem Glasbeniku (2 Marijini za moški zbor in 1 samospev z orglami) in v «Pevcu» 2 moška zbora (Ave Maria Materi Milosti), 1 mešani zbor (Doma) in 1 ženski zbor Moja mamica». Pri koncertih na Jesenicah in v Tržiču je bilo izvedenih več njegovih skladb, ki so še v rokopisu. Prav tako ima v rokopisu še \cc zborovskih skladb, samospevov s klavirjem, 1 latinsko mašo.
Pisal je članke v «Cerkveni Glasbenik», «Zbore» in «Pevca».
Ob ustanovitvi «Pevske Zveze» je bil izvoljen v odbor in leta l()25. izvoljen predsednikom. Prav tako je prevzel uredništvo «Pevca» in za dr. Ki-inovcein mesto zborovodje pri «Ljubljani». Pri pevskih teča jih v okrilju Pevske Zveze» je predaval o estetičnih vprašanjih, dotikajočih se glasbene umetnosti.
Iskreno pozdravljen v krogu naših sol rudnikov!
Pevska društva.
Iz ljubljanske župe J. P. S. Po zadnji skupščini (h. I. 1927) je imel odbor več sej. na katerih so društveni funkcijonarji ugotovili dejstvo, da včlanjena društva ne izpolnjujejo svojih dolžnosti napram skupni organizaciji. Letošnja članarina Savezu znaša za vsako društvo znesek 100 Din, ljubljanski župi tudi 100 Din, torej skupaj 200 Din. Večina društe\ članarine še ni poravnala. Odbor jih bo pozval, da to do I. septembra gotovo store, drugače jih bo črtal iz ž ti p e. Prav tako društva, ki so s članarino na zaostanku celo več let. Opomine odpošlje v kratkem župni blagajnik. — Župni odbor naslovi na štajerska, v prejšnji /vezi slovenskih pevskih zborov včlanjena društva poziv, da analogno ljubljanski nemudoma ust a nove mariborsko župo J. P. S. in tako store konec upravičenim očitkom centrale v Beogradu, da naša društva nočejo skupne organizacije. — Župni odbor skliče koncem počitnic v Ljubljano sestanek pevovodij vseh včlanjenih društev, kar javi pravočasno v dnevnikih. — Prav tako bo sklical artistični odsek, ki naj določi obvezne skladbe za prihodnji skupni koncert, predlaga izdajo skladb itd. V prihodnji seji bo odbor definitivno sklepal o uredbi nastopov pevskih društev na prireditvah drugih kor-poracij in si bo prisvojil ingerenco. Apelirati namerava dalje na našo strokovno kritiko, ki zadnje čase pevsko n motnost in pevske koncerte bagatelizira. Društva dobe o sklepih obširno okrožnico.
Odbor Ljubljanske župe J. P. S. Starešina: Matej Hubad, namestnik dr. Anton Švigelj, tajnik Mirko Premelč, namestnik Jakob Grčar, blagajnik Ivan Dražil, namestnik Ivan llladnik. arhivar Jernej Perdan, namestnik Josip Jamnik, pevovodja Zorko Prelovec, namestnik Ferdo Juvanec, od borniki: Silvan Pečenko. Tvan Bitenc, Tvan Bezeljak (Litija), dr. Štefan Rajh (Kočevje) in Josip Snoj (Tacen pod Šmarno goro). Ostali odborniki stanujejo v Ljubljani. — Artistični odsek: Hubad, Prelovec, Premelč, Brnobič, Juvanec.
Iz ljubljanskih pevskih društev. Pevski zbor «Glasbene Matice» je pod Hubadovim vodstvom nameraval koncertirati na glasbenih festivalih v Frankfurtu s sporedom izbranih skladb iz jugoslovanske zborovske literature. Zaradi pre-velikih stroškov in ker država ni hotela v ta namen nakloniti podpore, je svojo namero opustil. Za vse druge stvari imajo v Beogradu denar, za reprezentanco kulturnih enot v inozemstvu pa ne. Začnimo vendar enkrat posnemati Čehe, ki jim je baš njihova glasba priborila v svetu ime in ugled! Na drugi strani pa moramo z vso odločnostjo ožigosati dvojno mero, ki se je poslužujejo v Beogradu pri dodelitvi podpor pevskim društvom za turneje v inozemstvo. Če je prejel «Stankovič» podporo za turnejo v Francijo, «Obilic» za na Poljsko, «Kolo» za v Švico, zakaj ni smela biti deležna podpore za v Frankfurt tudi naša «Glasbena Matica»? Ali hočejo v Beogradu v nas Slovencih, ki smo dobri Jugoslovani, zatreti prepričanje, da smo trije bratje v državi ravnopravni? — Pevski zbor «Glasbene M a t i c e» ima do srede septembra počitnice, «L j u b 1 j a n-ski Zvon» do 15. avgusta, druga društva niso prenehala z vajami. — Glasbeno društvo «Ljubljana» bo zopet oživelo, ker se je vrnil iz Dunaja njegov vodja dr. Anton Dolinar.
Letni redni občni zbor pevskega zbora «Glasbene Matice v Ljubljani se je vršil v pondeljek 20. junija 1027. ob 8. zvečer v navzočnosti polnoštevilnega članstva. Iz poročil funkcijonarjev je razvidno, da je Matični pevski zbor pod vodstvom gosp. ravnatelja Hubada v pretekli koncertni sezoni razvil živahno delavnost ter nastopil na dveh velikih
koncertih (Beethovnova IX. simfonija 10. in 12. marca ter vokalni koncert 4. aprila 1927) in na več manjših prireditvah. Za bodočo koncertno sezono je bil izvoljen po večini prejšnji odbor s predsednikom gosp. S. Pečenkoin, tajnikom gosp. J. Gerčarjem. blagajnikom gosp. K. Lasbacher jem. arhivarjem gosp. J. Cerarjem, načelnico ženskega zbora gdč. K. Hrovatinovo ter načelnikom moškega zbora g. J. Pe-ruzzijetn, V pričetku prihodnje «te/one se otvori pod vodstvom gosp. ravnatelja Hubada v zboru pevska šola v svrho gojitve kulture in lepote glasov. S pomočjo intonacijskih vaj hoče ta šola vsposobitl člane zbora /.a lažje in hitrejše Izufevanje tudi najtežjih skladb,
Pri slavnostni otvoritvi Tabora povodom V. pokrajinskega sokolskega zleta JSS so od prireditvenega odbora povabljeni združeni moški zbori ljubljanskih pevskih društev s ?r>remt jeva njem fanfar dravske divizijske godbe pod Pre-lovčevo taktirko zapeli F. Adamičevo «Molitev» (Ti. ki si nas ustvaril). Petje je v množicah ostavilo mogočen in veličasten vtis.
Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je dne 17. julija 1. I. koncertiralo popoldne v dvorani zdravilišča Laško, zvečer pa v dvorani zdravilišča Rimske Toplice s sporedom jugoslovanskih narodnih pesmi. Gostje, domačini in okoličani so obe dvorani napolnili ter s pozornostjo poslušali naše lepe narodne pesmi in so živahno aklamirali zbor in dirigenta. Poleg moškega in mešanega zbora je na koncertu nastopil tudi društveni ženski kvartet (dve sestri Ramškovi. Kržetova in Mušičeva), sopranistinja Špelca Ramškova pa je ljubko zapela tri narodne pesmi s klavirjem. Moralen uspeli koncertov je bil lep. materijalen bi pa tudi bil. da ni moralo društvo za zbor plačati celo Vožnjo, ker prošnja za ugodnost polovične vožnje še ni bila rešena. Sitnosti, ki jih imajo društva s prošnjami za ugodnost polovične vožnje v Beograd in nazaj, presega jo,že VSe meje. Vsaka dva meseca izide druga naredba. Ali ne bi bilo pametneje in za upravo lažje, če bi dovol jevale polovične vožnje pokrajinske direkcije, da ne bi bilo vsakokrat posebej treba vlagati prošnjo v Beograd, odkoder zlepa nobene rešitve ni? Apeliramo na glavno tajništvo J. P. S. v Beogradu, naj vsaj v tem oziru — če imamo drugače že tako malo stikov ž njim — posreduj'-pri merodajnih oblastih, da se zadeva na praktičen način uredi. Naša društva bodo sicer izgubila veselje do prirejanja koncertov izven svojih domicilov.
Koncert jugoslovanskih narodnih pesmi pevskega društva «Ljubljanski Zvon» v Rimskih Toplicah dne 17. julija t. I. je bil petdeseti društveni samostojni koncert, ki ga je dirigiral pevovodja Zorko Prelovec.
Hrvatsko pjevačko društvo «Kolo» iz Zagreba je — kakor že omenjeno v življenjepisu dr. B. širole — odlično zastopalo jugoslovansko glasbo na frankfurtskih glasbenih svečanostih. Kritike inozemskih listov so njegova izvajanja ocenile izredno laskavo. Zagrebški listi pa upravičeno obtožujejo pristojna ministrstva, da niso z ničimer podprla lega reprezentativnega nastopa v inozemstvu. Kako sodijo srbski krogi o frankfurtskem festivalu, ki 11111 je priključena razstava «Musik im Leben der Volker». priča članek dr. Miloja Milo-jeviča v 4. številki druge knjige «Srpskega književnega glasnika». Nemci so rezervirali na tem festivalu, ki obsega 79 koncertov in drugih muziknlnih prireditev, Jugoslovenotn 12. in H. avgust. Čeprav so zastopani v Frankfurtu skoraj vsi omikani narodi, celo Turki, bomo Jugosloveni tudi tu Izostali. Ne da ne bi imeli muzikalllih del. ki bi nas dostojno reprezentirala pred tujini svetom. Takih del imamo častno število. Ali država, ki včasi kar razsipuje denar, ni našla «budžetne možnosti», da bi se bilo predstavitoljcm jugoslo-venske glasbe omogočilo sodelovanje v Frankfurtu. Prijavilo se je mi lastno pest pevsko društvo «Zora» v Kar-lovcu, ki pa tudi ne pojde na festival. Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva, ki je po vsej verjetnosti prejel dovolj zgodaj vabilo frankfurtskega prireditvenega odbora, ni niti beograjskih glasbenih krogov obvestil o pripravah za mednarodni festival, kamoli. da bi bil dal sam pobudo za reprezentativen nastop Jugoslovenov. Tako v času, ko toliko polagamo na to, da se široki s\et zainteresira za nas. vzbujamo pozornost edinole po svoji nenavzočnosti na mednarodnih kulturnih tekmah. Nič ne čutimo sramu, da nas v tem oziru prekašajo celo Turki. O naši državi se je čulo
v Frankfurt« <>l> Majni le povodom nastopa zagrebškega «Kola». Omeniti pa je treba, <la je «Kolo» nastopilo v okviru koncertov «Mednarodnega tldruženja za moderno nuiziko», zato Iiodo Jugoslovenom namenjeni dnevi slej ko prej nezasedeni, namreč z naše strani. Slovensko, hrvatsko in srbsko glasbo je zastopal v sestavu mednarodnih koncertov sicer odličen Širolin oratorij. vendar pa je taka reprezentanca daleko nezadostna. Naš kulturni prestiž je zopet trpel. Tem značilnejše je teda j dejstvo, da vlada ni podprla niti edinega društva, ki je šlo iz naše države v Frankfurt, da, ni mu dovolila niti voznih olajšav. Ne gre za «Kolo», — gre za to. ali v času mednarodne kulturne tekme, v času tolikih spletk zoper Jugoslavijo, umejemo varovati svoj kulturen ponos ali ne? Žalostno in sramotno, da ne!
Desetletnica «Tomislava» v Varaždinu. lOletnico obstoja je praznovalo o Binkoštih tukajšnje pevsko društvo «Tomi-slav», ki je tudi v Ljubljani z lepim uspehom koncertiralo pod vodstvom svojega idealnega dirigenta dr. Ernesta Kra-janskega. «Tomislav» je praznoval svoje slavje z delom in pokazal odličen napredek v smeri modernega razvoja z dvema koncertoma. Prvi koncert je pokazal revijo starih cerkvenih mojstrov od 15. do 17. stoletja, drugi pa skupno z «Lisinskim» težke moderne zbore iz naše in češke literature (Gotovac, Odak, Adamič, Axmann. Krička). «Tomislav» zasleduje — daleč od politike — zgolj muzikalne cilje, ima inteligenten pevski materijal (52 pevk in pevcev), izborilo organizacijo in je po svojih stremljenjih med prvimi hrvatskimi zbori. Varaždin je ob tej priliki posetila tudi tričlanska pevska deputacija «Glasbene Matice» z ravnateljem ITubadom, da poglobi stike in utrdi medsebojne prijateljske odnošaje. Deputacija je bila najprisrčneje sprejeta in jo je zadivil resen, odločen in smotreni nastop mladega, a izredno gibkega «Tomislava».	T. P.
Hrvatsko obrtničko radničko pjevačko društvo «Nada» v Karlovcu je na praznik sv. Petra in Pavla na svečan način praznovalo štiridesetletni«) svojega obstoja. Jubilarja so počastila s svojo navzočnostjo pevska društva «Sloboda», «Jug», «Golub», «Sava» in «Zvijezda» iz Zagreba. «Klek» iz Ogulina in «Domoljub» iz Koprivnice, za TT. P. S. njegov podpredsednik dekan Milan Zjnlič. Na pevski smotri je nastopilo 9 društev.
Hrvatsko pjevačko društvo «Kuhač» v Osijeku je na svojem letošnjem občnem zboru izvolilo predsednika TT. P. S. Nikolo Faller ja in bivšega «Kuliačcvega» zborovodjo kapel-nika Maksa Ungra, bivšega kapelnika ljubljanske opere, za svoja častna člana.
Prvo hrvatsko pjevačko društvo «Zora» iz Karlovca se končno vendar udeleži frankfurtskih glasbenih svečanosti in priredi koncertno turnejo po Nemčiji.
Pevnčka družina «Stankovic» iz Beograda je od 1. do 24. maja t. 1. s svojim mešanim zborom koncertirala po Francoskem, in sicer v mestih Nizza. Lyon. Grenoble. Dijon in Pariz. Na sporedu koncertov so bili zastopani skladatelji: Mokranjac, Georgevič. Milojevič, Hristič in Adamič z umetnimi. Mokranjac, Žganec in TTubad pa z narodnimi pesmimi. Največji uspeh je zbor dosegel na vseh koncertih z Žgančevo «Kisa pada». Mokranjčevo 5. rukovetjo in TTubadovo «Gor čez izaro». — Pevačka družina «Stankovic» je bila ustanovljena leta 188!.. in nosi ime po prvem srbskem skladatelju Kornelije Stankoviču. Leta 1011. si je društvo ustanovilo glasbeno šolo. leta 191t. si je v ulici Miloša Velikega zgradilo lasten dom. imajo udobne prostore glasbena šola, mešani zbor, orkester in muzej. Pokrovitelj društva je kralj Aleksander. sedanji predsednik univerzitetni profesor dr. Djor-djevič. dirigent zbora pa B. Dobrovolskv. — Uspeli «Stanko-vieeve» koncertne turneje po Franciji je bil velik.
Beograjsko akademsko pevsko društvo «Obilic» je priredilo na inicijativo kralja Aleksandra v juliju koncertno turnejo po Južni Srbiji. Posetilo je kraje: Niš. Skopi je. Tetovo, Resan, Bitolj. Kajmakčalan. Solun. Zejtinlik. Gjevgjelijo. Veles. štip in Kočane. Z zborom sta potovala dirigenta Ma-tačič in Dragutinovič ter predsednik društva dr. Aleksander Leko.
V Zvezi jugoslovanskih pevskih društev v Ameriki je
včlanjenih 70 jugoslovanskih pevskih društev. Predsednik Zveze Tvan Mladineo nam je pisal po «Zbore», da jih priporoči tamošnjim društvom v npročbo.
Glasbeni listi.
«Cerkveni glasbenik», št. 5. in 6. Vsebina: Fr. Ferjančič: «Cerkvenemu glasbeniku» ob njegovem zlatem jubileju Dve škofovski pismi «C. G.» ob 50letnici. Dr. J. Mantuani: Zgodovinski pregled delovanja Cecilijinega društva v Ljubljani od 1902 do 1927. St. Premrl: Orglarska šola v Ljubljani (1877—1927). Dr. F. Mlinar-Cigale: Naša cerkvena glasba in cecilijanstvo. F. Ferjančič: Anton Foerster kot človek. Jos. Klemenčič: Ob premijeri «Tajde». J. Žagar: Janez Pogačnik. M. Kalan: f duhovnemu svetniku Jakobu Aljažu v spomin. A. Sever: Cerkvena glasna v Julijski Krajini in njen pomen. F. Kolenc: f Andrej Vilfan. F. Pire C. M.: K mladosti in moči. St. Premrl: Nekoliko statistike o cerkvenih koncertih na Slovenskem. F. Kramar: Katere stare cerkvene pesmi z napevi sem zapisal med slovenskim narodom? Tvan Mercina: Vpliv zvona na duševnost človeka. Tz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani. Organistovska zadeva. Fr. Marolt: Cerkveni koncert v ljubljanski stolnici. Splošna koncertna poročila. Dopisi. Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo. Naši glasbeni listi. Razne vesti. To in ono. Glasbeno zrnje. Naše priloge. Listnica uprave. Dr. Jos. Mantuani: Kazalo spisov, člankov, dopisov in poročil, natisnjenih v «C. G.» od leta 1878. do leta 1926. — V glasbeni prilogi je natisnjena dr. F. Kimovčeva skladba «Tebe Boga hvalimoi> za mešan zbor in orgle. Z obsežno jubilejno številko (65 in 52 strani književnega dela in 20 strani glasbene priloge), ki je vsebinsko bogata ter skrbno urejena, je za napredek naše cerkvene glasbe prezaslužni list hvalevredno praznoval 50letnico svojega obstoja, dela in truda, pa tudi uspehov.
«Pevec,» št. 5. in 6. E. Adamič: Nekaj misli o prireditvah narodnih pesmi. Dr. J. Čerin: Zgodovinski razvoj vojaških, oziroma turških godb. Vestnik Pevske zveze. Iz ljubljanskega koncertnega življenja. Razne vesti. Listnica. Iz glasbenih listov. V glasbeni prilogi vzbuja posebno pozornost izvrsten E. Adamičev mešan zbor «Dve kiti», komponiran v madri-galnem slogu, M. Železnikov moški zbor «Lahko noč» in A. Dolinarjev ženski zbor «Moja mamica» bosta manj izurjenim zborom dobrodošla.
«Jugoslavenski muzičar. Br. 6. i 7. Redovan Kongres Sa-vezne uprave. Znanstveno istraživanje muzičarskog zvanja. Internacijonalni organizacioni pregled. Muzički pregled. — Razno. Savezne vijesti. — List urejuje prof. Srečko Kumar.
«Sveta Cecilija.» Sv. 4. Hrvatski glazbeni zavod u Zagrebu. (Dr. A. Goglia.) Fr. Ks. Križman (Dr. T. Mantuani). Staro-slovenska sekvencija: «TIrist vaskrse» (V. Premuda). TI principe della musica (P. Crnkovački). Koncertna sezona v Beogradu (J. Zorko), Jugoslovenska pjevačka društva u Americi (T. Mladineo), Moje uspomene na ceeilijanski Pariš (T. Ko-kot), Muzička sezona u Zagrebu (L. Š. Kavič), Pedeseta go-dišnjica Cec. društva za ljubljansku biskupiju (J. Barle). Običajne rubrike. V glasbeni prilogi F. pl. Lučičeva skladba Sv. Cirilu i Metodu za moški in P. K. Kolbova «O Marija mila» za mešan zbor. «Sv. Cecilijo» bi si morali naročiti tudi slovenski glasbeniki in slovenska pevska društva, ker je list po svoji vsebini vsestransko zanimiv. Podpirajmo ga!
«Glazbeni vjesnik.» B. 5. in 6. Vsebina: Uvodni govor dr. P. Markovca prigodom ruskog koncerta G. D. J. (12. maja 1927.) Pregled koncerata. Stogodišnjica hrvatskog glazbenog zavoda. — Neke opaske prigodom smotre scljačkih zborova. Hrvatsko pjevačko društvo «Kolo» na internacijonalnoni glazbenom festivalu u Frankfurtu na Majni. Pregled koncerata. Smotra seljačkih zborova. G. Puccini: Triptichon. Koncerat Hrvatskog pjevačkog udruženja «Lisinski». Vijesti Hrvatskog pjevačkog saveza. Naša društva. Sitne vijesti.
«Listi Hudebni Matice.» Urednika Boleslav Vomačka iu Stanislav Hanuš. Praha TTL. Besedni 5. Ponovno smo že opozorili na to prvovrstno češko glasbeno revijo, ki se v 9. in 10. štev. šestega letnika spominja tisoče predstave Smetanove opere «Prodane neveste» v praškem narodnem gledišču, se dalje spominja skladatelja Rudolfa Karla in priobčuje poleg raznih glasbenih vesti tehtne za vsakega glasbenika poučne članke in razprave. List prinaša vedno tudi slike skladateljev in faksimila njihovih rokopisov.
«VSstnik pžvecky a hudebni» poroča podrobno o pripravah čeških pevcev in pevk na njihov festival o Veliki noči leta 1928. v Pragi. O sporedu slavnostnih prireditev bomo
tudi mi naše čitatelje pravočasno obvestili. Glasbeni referent «Vestnika» pohvalno poroča v št. 6. o našem listu.
«Razgled.» Slovenska družabna revija. Pravkar je i/.šel drugi zvezek /. lično opremo in zanimivo vsebino. Ker se list zanima tudi za glasbeno življenje in prinaša slike opernih pevcev in pevk, ga radi priporočamo v naročbo. Uprava je v Ljubljani, v Šelenburgovi ulici 7/11.
Operna in koncertna kronika.
Operna iu koncertna kronika. V zadnjem koncertnem poročilu smo v naglici pozabili omeniti mladinski koncert Društva učiteljev v Ljubljani, ki se je vršil v soboto dne 14. maja 1.1. popoldne v veliki dvorani Uniona. Sodelovali so koncertna pevka in učiteljica glasbe Milena Verbičeva (solospevi), Marica Vogelnikova (klavirsko spreni-Ijevanje), učenke 1. mestne dekliške osnovne šole in 11. dekliške meščanske šole pod vodstvom učiteljic Milke Umber-gerjeve in Albine Svetkove. Dekliškemu zboru so se zlasti posrečile narodne pesmi, vsi nustopi pa so dokazali resen, sistematičen pevski pouk pri obeh učiteljicah dirigentkah, ki naj bo vzgled drugim šolam. Solistinja Verbičeva je z lepim prednašanjem ob spremljevanju Vogelnikove zapela dve pesmi ruskega skladatelja Grečaninova, Lajovčevo «Mati in dete» ter Savinovo «To je tako». Pozornosti vreden mladinski koncert je bil pičlo obiskan. — V vrsto koncertnih prireditev smo lahko šteli dve produkciji gojencev državnega k onserva torija v dvorani Filharmonične družbe, kajti pričali sta nadarjenost, pridnost in zrelost posameznih gojencev in gojenk. Med goslači zavzema prvo mesto Karel II n p e 1 j, dober je Fran Stanič, mnogo obeta mladi Pre-v or še k; med pevkami so vzbudile pozornost Vedra-lova, J e g 1 i č e v a, P o p o v i č e v a in R o h r m a n o v a, med pevci je bil najboljši Marjan Rus, ki se mu obetu velika bodočnost, pri klavirju so se kot solisti ali spremljevalci odlikovali Šivic, Vogelnikova, Nova kovice v a in V a 1 j a k o v a. — Koncertno sezono je nekoliko pozno zaključil koncert akademskega pevskega zbora pod vodstvom Frana Marolta ml. Njegov spored je bil premišljeno izbran in je nudil najznačilnejše moške zbore slovenske zborovske literature (Foerster, Savin, Pav-čič, Adamič, Ravnik) in Adamičeve ter Maroltove priredbe narodnih pesmi za koncertni oder. Glasovni materijal akademskega pevskega zbora je dober, spored je bil skrbno iu vestno naštudiran, vse skladbe podane sigurno, s pravilnim prednašanjem. Na koncertu sta nastopila kot solista Jože Likovič in Marjan Rus, na klavirju ju je spremljal Pavel Šivic. Akademskemu pevskemu zboru — če bo vztrajal — lahko prisodimo naloge elitnih moških zborov. Prvi njegov nastop je bil posrečen in uspešen.
Cecilijino društvo ljubljanske škofije v Ljubljani je povodom proslave 50jetnega svojega obstoja priredilo 13. junija 1.1. ob osmih zvečer v frančiškanski cerkvi cerkven koncert, ki ga je izvajal Sattnerjev pevski zbor. — V vrsto koncertnih prireditev spada tudi pozdravni večer na čast gostom V. pokrajinskega sokolskega zleta dne 27. junija 1.1. v veliki dvorani Tabora. Prireditev je bila zamišljena v koncertnem zmislu, a vršila se ni po načrtu. Med točke sporeda so prireditelji vrinili dolge govore, ki so gostom in ostalemu številnemu občinstvu oslabili zanimanje za koncert. Sodelujoči zbori in Zepičev kvartet so pa kljub temu storili svojo dolžnost. Sokolski pevski zbor, že omenjeni kvartet, Šentjakobski pevski zbor in «Ljubljanski Zvon» so peli z očividno vnemo in ambicijo ter v veselje gostov.
Orkestralno društvo Glasbene Matice je v juniju konccr-tiralo v Ljutomeru, Murski Soboti in v Zagorju ob Savi. Godalni orkester je izvajal pod taktirko skladatelja Emila Adamiča skladbe Suka, Čajkovskega, Dvoiaka in Adamiča, goslač Karel Rupelj in basbaritonist Marjan Rus pa sta absolvirala solo-točke. — Uspehi vseli treh koncertov so bili razveseljivi.
Ljubljanska opera je doživela na svoji turneji v Sarajevu, Dubrovniku in Splitu prisrčne sprejeme, na predstavah pa krasne uspehe. Gostovala je z operami «Tannhauser», «Carmen», «Butterfly», «Fidelio», «Ples v maskah», «Cosi fan tutte», «Trubadur» in «Boris Godunov». Dirigirali so rav-
natelj Polič, kapelnika Balatka in NcITat. Največ uspeha sta imeli operi «Fidelio» in «Ples v maskah», obisk predstav je bil splošno dober. V solistovskili vlogah so nastopa I ¡(e) : ?.a-ludova, Lovšetova, Ribičeva. Thierryjeva in Potnikova, Ba-novec, Kuittl, Kovač, Betetto, Rumpelj, Zupan, Mohorič, šubelj, Janko in Mitrovič. Turneja je trajala 12+ dni. — Po povratku domov je operu odigrala še zadnje abonma-pred-stave. Uprizorili so «Fidelia», «Prodano nevesto», «Gorenjskega slavčku», «Butterfly» in opereto «Poljska kri». — V prihodnji sezoni zapusti več dobrih moči naše gledišče in dvomimo, da bi se upravi posrečilo angažirati boljše. Operni ravnatelj Polič je v «Jutru» objavil svoje misli o težkočali v naši operi in je razvil načrte bodočega repertoarja.
Novi upravnik ljubljanskega Narodnega gledišča inž. Rado Kregar je po vesli «Jutra» izdal obsežno poročilo o upravljanju gledišča v minuli sezoni. «Zborom», glasbenemu listu, ki posveča pažnjo nuši operi — v kolikor 11111 prostor dopušča seveda — ga ni poslal. Iz dnevnih časopisov pa poročila nočemo ponatisniti.
Busist Drago Zupan zapušča ljubljansko opero, kjer je slučajno na inicijativo tedanjega direktorja Friderika Ru-kavine začel svojo pevsko karijero, se hitro razvijal, do-sezal lepe uspehe, vmes študiral pri mojstrih llubadu in Betettu ter si je kot gost osvojil srcu zagrebške publike, du ga je uprava zagrebške opere angažirala za bas-bulTo-partije. Med najboljše pevčeve kreacije štejemo dr. Burtol.i v «Seviljskem brivcu», Varlama v «Borisu Godunovu», štruklja v «Gorenjskem slavčku», Sobakina v «Carjevi nevesti», Tomasa v «Nižavi», stražnika Zajca v «Zapečateucih», slugo v «Suzanini tujnosti». S svojim zdravim humorjem je občinstvo neštetokrat sijajno zabaval. V Zagrebu prevzame Zupan vloge starega basista komika Toše Lesiča.
Priljubljena primadona ljubljanske opere Marija Žalu-dova in tenorist višji operni režiser Zdenko Knittl sta po posredovanju umetniškega oddelku ministrstva prosvete angažirana na beogradsko opero, skladatelj in dirigent zagrebške opere ter artistični vodja hrvatskega pjcvučkega udruženja «Lisinski» Krešimir Baranovič odide na beogradsko opero, kapelnik in pevovodja «Obilica» Lovro M a -tačič pa pride na njegovo mesto v Zagreb.
Načrt repertoarja ljubljanske opere za sezono 1927/192H. Novosti: Konjovič, «Miloševa ženidba»; Prokopjev, «Ljubezen pri treh oranžah»; Strauss, «Saloma»; Flotow, «Marta»; Verdi, «Moč usode»; Mozart, «Čarobna piščal»; Krenek, «Jon-ny igra»; Gluck, «Orfej in Euridika»; Kogoj, «Črne maske». — Reprize: llalevy, «Židinja»; Mozart, «Cosi fan tutte»; Verdi, «Ples v muskah»; Rožicki, «Eros in Psihe»; Beethoven, «Fidelio»; Offenbach, «Hoffmannove pripovesti»; Mozart, «Don Juan»; Verdi, «Trubadur»; Puccini, «Tosca».
Zagrebška opera namerava v prihodnji sezoni uprizoriti in izvajati naslednje novosti: L. šafranek-Kavičevo opero «Medvedgradska kraljica» (hrvatska), Wagnerjev «Kheiu-gold», Puccinijevo «Turandot», Verdijevo «La Forza del Destino», Čajkovskega «Mazeppo» in Struvinskegu «Žar ptico».
Beogradska opera v bodoči sezoni. Novosti repertoarja: «Tannhauser», «André Chénier», «Rusalka», «Jenufa», «Čarobna piščalka», «Figarova svatba». — Ansambl sol isti n j in solistov se izpremeni. Sopranistinji Rogovska in Lučezurska sta odpoveduli. Namesto njih sta angažirani Žuludovu iu Sfi-ligojeva. Tenoristu ostaneta Tomič in Horijan, za gostovanja se je obvezal Šimenc, ki je angužiran v Zagrebu, nov član je Knittl, ki bo obenem režiral. Baritona bosta Jurenjev in Balaban, nanovo angažiran je Pililer iz Osijeka. Basa ostaneta Jovanovič in Marjušec, s Križajem v Zagrebu se vodijo pogajanja za angažma. Balet prevzame Fromunova iz Zagreba.
Andro Mitrovič. (K proslavi petindvujsetletnice njegovega dirigentskega delovanja.) Solnčni naš Dubrovnik je rojstni kraj Mitrovičev. Že kot deček je kazal v obilni meri muzi-kalno nadarjenost. Deset let star je orglal v župni cerkvi sv. Andreja in prav tako se je udejstvoval kot gimnazijec. Sledilu so študijska leta na konservatoriju v Zagrebu in v Pragi. Po pridobljenem absolutoriju je začel svojo dirigentsko karijero kot kapelnik slovenskega gledališča v Ljubljani. Leta 1901. je tukaj prvič dirigiral v ljudski spevoigri «Zaloški godec». Sledil je sedaj cel broj mest v naši očet-njavi, kjer je deloval Mitrovič, tako: šibenik, Sušak, Reku,
Opatija, Osijek, Zagreb, Varaždin in sedaj Maribor. Zaposlen je bil kot koncertni in gledališki dirigent, kakor tudi skozi tri leta kot vojaški kapelnik. Povsodi, kjer je deloval, je povzdignil nivó ondotnih inuzikulnih prilik na dostojno umetniško višino. Počitnice in ostali prosti čas je vestno uporabljal v lastno strokovno izpopolnjevanje in napravil v ta namen številna potovanja v večje glasbene centre inozemstva. V dobi svojih muzikalnih študij kakor tudi v prvi dobi svojega praktičnega delovanja se je pečal s kompozicijo. Napisal je več večjih instrumentalnih in vokalnih del. Njegova opera v enem dejanju («Priča ene noči») se je z lepim uspehom proizvajala v Zagrebu; svoj oratorij «Can-ticum cauticoruni» je pa posvetil kralju Petru I. ob priliki njegovega kronanja. Bil je za to odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Kot avstrijski vojaški kapelnik bi bil imel pričakovati neprilike, a zdrav razum in slovansko mišljenje njegovega polkovnika sta ga tega obvarovala. V tej dobi je urejeval skozi več let «Glasbeni vjesnik» ter objavljal v raznih listih članke in feljtone strokovne vsebine. Kot orkestralni dirigent in vojaški kapelnik je prirejal siinfo-niške koncerte, glavno .njegovo delovanje pa je zvezano /. gledališčem. V Osijeku, kjer je bil zaposlen v sezoni 1913/14. je dirigiral sledeče opere: «Prodana nevesta», «Poljub», «lloffmannove pripovedke», «Manon» (Massenet), «Traviata», «Bohotne», «Madame Butterfly», «čvrček na ogujištu», «Kra-buljni ples» ter številne operete. Opera je gostovala po Dalmaciji in pri tej priliki proizvajala v Dubrovniku tudi llossinijev oratorij «Stabat mater». Nastopivša vojna doba je imela za posledico razpust osiješke opere iu po kratki zaposlenosti na zagrebški operi, je Mitrovič prevzel upravo in artistično vodstvo mestnega gledališča v Varaždinu. Ostal je tukaj skozi vso vojuo in prvo prevratno dobo ter organiziral prav vzorno provincijalno gledališče, ki je gojilo dramo, opereto in skromno opero. Vzgojil je celo vrsto odličnih mladih igralcev iu pevcev, ki delujejo danes plodo-nosno na raznih gledališčih iu ki so se letos, ob priliki proslave petindvajsetletnice, s hvaležnostjo spomnili svojega učitelja in mojstra. V novembru leta 1922. je bil Mitrovič pozvan kot operni ravnatelj v Maribor. Svoje delovanje je prekinil v sezoni 1925/26, ko je nastopil mesto opernega sekretarja v Zagrebu. Tekom prvih treh sezon je dvignil muzikalne predstave na uprav nepričakovan umetniški višek. Njegovo delovanje se je pripoznalo na najvišjem mestu s podelitvijo reda sv. Save IV. razreda ob priliki odhoda v Zagreb (1925). Zaposlenost v Zagrebu, ki se je osredotočila v administrativnem delovanju, ni odgovarjala njegovi ustvarjajoči umetniški naravi in tako se je rad odzval vseobči želji mariborske gledališke publike ter se vrnil spet početkom sezone 1926/27 na svoje dirigentsko mesto v Maribor. V dobi svojega delovanja kot operni dirigent v Mariboru je naštudiral, režiral in dirigiral okoli 20 oper, in sicer: «Faust», «Traviata», «Cavalleria rusticana», «Urh, grof celjski», «Zlatorog-», «Bólleme», «Janko in Metka», «Čarostrelec», «Prodana nevesta», «Carmen», «Zrinj-ski», «Trovatore», «Tosca», «Mignon», «Marta», «Ksenija», «Manon», «Butterfly», «Pagliacci», «Bastien in Bastienne» ter «lligoletto». K tem še pridejo številne operete. Mitrovič je muzikalna osebnost, ki združuje v sebi vse one lastnosti, ki jih moremo zahtevati od muzikalnega predstavnika na tako važnem in odgovornem mestu. Je odličen dirigent, spreten režiser, organizator in pedagog, ki si je pridobil za razvoj mariborske opere in s teiu posredno za napredek mariborskega muzikalnega življenja največjih zaslug. Proslava petindvajsetletnice njegovega javnega delovanja je dokazala, kakšno spoštovanje uživa Mitrovič v vseh krogih. Zbrani so bili pri tej priliki vsi muzikalni in drugi kulturni faktorji in došlo je nad 100 brzojavnih in nad 50 pismenih čestitk od najodličnejših glasbenikov in prosvetnih korpo-racij iz vseh delov naše države, pa tudi iz inozemstva. Upamo, da se bo pereče vprašanje obstoja mariborske opere uredilo tako, da se bodo ustvarili oni pogoji, ki so potrebni za uspešni razmah in za katerega jamči osebnost Mitro-vičeva.	II. D.
Nove skladbe in izdaje.
Skladatelj Ferdo Juvánec je zložil na besedilo Engelberta Gangla moški zbor «Budnico», ki je jako učinkovita,
vžigajoča in navdušujoča skladba. Priobčimo jo v eni prihodnjih zvezkov «Zborov».
Josip Pavčič: <Lenka (O. Župančič), mešan zbor s kla-virjein. V rokopisu. Prijetno skladbo založi bržčas pevsko društvo «Ljubljanski Zvon».
Martin Železnik: Šest blagoslovnih pesmi za mešan in ženski zbor in 4 himne za praznik presv. Rešnjega Telesa za mešan zbor. Lastna založba. Izdaja se dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. —(Te skladbe so čudovito pri-proste, nežne in otročjelahko izvedljive. Priporočamo jih.
Ivan Kokošar: Kequiein aeternam, enoglasno z orglami. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena partituri 12 Din. Organist to preprosto črno mašo lahko poje sam, dobrodošla bo vsem.
Razno.
Za doktorja filozofije je bil na dunajski univerzi promo-viran urednik «Pevca», pevovodja glasbenega društva «Ljubljana» in naš sotrudnik gosp. Anton D o 1 i n a r. — Iz srca čestitamo!
Festival češkega pevstva se bo vršil prihodnje leto o Veliki noči v Pragi v proslavo desetletnega obstoja češkoslovaške republike in šestdesetletnice obstoja češkoslovaške pevske organizacije (POČ). Protektorat nad prireditvijo je prevzel občinski svet stolnega mestu Prage.
Listnica uredništva in uprave.
Današnji zvezek prinaša težje skladbe za izurjenejše zbore, prihodnjo številko smo namenili slovenski narodni pesmi. Prosili smo vse gg. skladatelje, ki se bavijo s liar-monizacijo iu priredbo narodne pesmi za koncert, za prispevke. Kok smo nastavili na dan 51. julija t. 1. Odziva do sedaj še ni; če ga ne bo, bomo namero opustili in objavimo prihodnjič več lažjih, pevnih pesmic za moški in mešan zbor. — Prosimo za nove skladbe, dopise, poročila o koncertih!
G. dvornemu svetniku dr. Josipu Mantuaniju izteka uredništvo iskreno zahvalo za blagohotno prepustitev njegovih predavanj «O jugoslovenski glasbi» «Zborom» v natis in izraža željo, da bi njegova «Zgodovina jugoslovanske glasbe» čimprej našla založnika.
G. F. J. v L. Prav imate. Druga društva, bodisi telovadna bodisi dobrodelna, pogosto prosijo naša pevska društva za brezplačna sodelovanja na njihovih prireditvah; kadar imamo pa svoje koncerte, takrat nas za zahvalo ne poznajo. Ljubljanska župa J. P. S. je o tem žalostnem dejstvu v svoji zadnji seji že razpravljala, v prihodnji pa bo sprejela tozadevni sklep, ki bo v časopisju objavljen. Dotlej potrpite!
Popravek. V Šantlovi skladbi «Aganče Božij» (št. 5. iu 6. letošnjih «Zborov») popravite sledeče napake: Na str. 22., I. vrsta, 4. takt, naj stoji namesto l.četrtinke c četrtinka h; na isti strani šesta vrsta, 5. takt, premesti višaj k srednji noti akorda (cis, eis, h); na strani 24., peta vrsta (v II. basu) zadnja četrtinka fis namesto h.
Pevskim zborom! Na raznih sporedih srečujemo skladbe iz «Zborov», dasi dotična društva pri naši upravi notnega materijala niso kupila, torej so skladbe sama litogra-f i r a 1 a. Opozarjamo zadnjič, da je litografiranje skladb, priobčenih v «Zborih», prepovedano. V bodoče bomo v podobnih primerih od društev zahtevali odškodnino. Vse pesmi so naprodaj po 1 Din za dve strani, kar je gotovo ceneje kot če bi dalo društvo skladbo posebej litografirati.
Vsem cenjenim naročnikom «Zborov», ki so plačali le delno naročnino za leto 1927., smo današnji pošiljatvi priložili izpolnjeno položnico in jih vljudno prosimo, da za-doste svoji dolžnosti iu nam takoj nakažejo dolžne vsote. Letos nam slaba prede, naročnikov ima list malo in če še ti ne poravnajo naročnine, bomo zašli pred koncem leta v plačilne težkoče ter bomo morali za drugo leto izdajanje lista opustiti. V ilustracijo povemo, da so znašali stroški tiskarne in litografije za 5. in 6. številko nad 4000 dinarjev, naročnikov je pa svojo obveznost poravnalo prav malo. Izračunajte približno, koliko list stane na leto (brez honorarjev!) in premislite, kako naj krijemo stroške!
Urednikov zaključek 28. julija 1927.
W.fefrlCAjtZêc

m KRKI.
f 2?i-ac/. JCerfp. )
Ofrožno ¿TI 2T7<?/l&0. A. 88.
ÍJj/U&ZjcCTiCCs.)


Zf
m
m
ta à.

m
t
cZ¿

/
et/Z.
GC
m
M
é

%
c¿¿.
jo
/
J£eZo meh-fooj
À
t



ŽEEEČEE
■f---f—
CS.-.
1*0¿€(.¿¿1rzo ¿n	.
t Ö iö

Z/yt^ibzcez,
m


rzctf se> o?>_ 7-icje fri
LIM J? J

s€z*oJet
5
l^lp
J.
T
TT. j)
f
_[____		1—		M-
—7— —1-- 1				
SZ/ccsti ¿j
Jf
-Sil



r , r> ______ _ - . /
ob-¿10 je> z/tzsri' £, ?/ubcfs sie fo-cv Irl 7
~ J_ ^n * f ¡i j>



X'i?^

fji t bac zii/eez/\
.-TV/?,
mm
3

rctciZ/nOj Kcta/fjio Art?
' ' J1 -» —j?--.
rezctf JrzoÄrcx/e- /V<y__rercz-_
^ NeMtkfl kilreje ci vecUivt niekk.0


c*/z, r&ofopcrssit > >
fei
SC
jk /z rc ¿n* ceer.

E
lieh i
JV ¿/¿tSZ ra,
^ 7	1 & H y ^
^ r^^TgJ r7 F r I	Strökö	> > atejÄpor
der se sfr vzcfrv-cc


siroi
/// ¿r 6c\_ rcc, f/rt öz'cotJ
r Sz'ce
b


h
m
aiempo
z^jzc^ zr/xvjr 72? ortfcrsf>£a?ay et- 77
1	L l c


fr^rr r

TT

5

zn or&7<x 71 e priese yoe
1

h
£
feSliit
auu, .mm^mmid/y?
¿A't/prtf ¿A'tt---
bolc'srjio pocasv sk5Ko 7t/cezTcrs" 77t^rz'cerr&f
h ^ iHfin r
f



y7^
/tt'/ce7e?r.

jolesbiOjpocasi siroko ^

mkk
■
^ r i dim. n ikcZtzj* veo s A.
mšmm
k

P
rt
dim.
m



ca lempo
O
um
c ff


Tj FJ ?


jl/orc/fZ- SP


4—, -/(¿..i

AcZ&f
i
i

^poJash ^

jkcčcz/ 6omyfeda2 i7
n j>
k/Z .

vsZacžAezrizczrze/'^
^	'pOŽtLSl
/cz...,A ¿Ž/ 277 O
M
J-^^ J
cresc.
it
SE


rrrf


v:
ZetppocasL Joreiupiio >
j ¿M vs "
mehko.
cžtf
A-11

vet 7
ct _ It in
/vvzi) j) j)
prežet, J*
j. »3 J> J>
cjitrrv.





/S
r/>O.C C_
7

ee Z?Zac?rif>zn ofr-.jef'-Jez ,
$elo široko z močnim povdar
I. J .UA
s iroko.	'
-v/t ¿cte/ri > >

J v/? ¿a c/i z pzzi _




J&-

a. h a.__c/i

i
70/ Tempo I.
ŠEŽ


# f


i

F
N. ^
P

j
a: L b
-ZL 7' u

V



cz, _
. J)
¿v

/7Z€>__

t
i

S


—
S

i-
>
/3*





7-ea.fcor ro„ c/i





SfecZz če
JJ. fbJ^



71-^
v

CCC— C
V
m

V I
d i _L ce-J^^p ________
W-
N

m

Počasi.
-J*
7

plodno
ehko



JO, Al.
f
»i

ti.
J°
m

i

t-
£
i y j) j) J)



f cčrzrz..
jO

(bi
P



/
f—t-
v
:
m
n j> M' >
it

vedno počasnejetn^tiji
__a.
m
ju» i», j
i

i
JVorezec rta, O

s
S
cfč

a?	jz >t
i
s- ^
J
/

g' O
„S&ort " /g<¿? M.tetszikj&ZS,

VI FMI RE TE.
(Hijeé¿ Z?7rac/. _À/\J)'c?rri fan¿c a. J
rjui.....X
mm

£
J'vctj^o
^ 4 r. W
tat

^>000J- . t j_

Sp
S


ye-
l
7*6> Z>
I
G
_ szioozn
.M
ir—t—1—

J
«
te
/7? ¿>îpl ¿*SP/
ÉyÉ
g
Sad b
i
p?oyZe'c/e ïà
r ^ W
yo-z^e> dzjrApVa
ÉÉÉ1
Éé
s


¿r
jpoccj*
yore e
SS&:	i	».	----------------
£
piZctfzi

h


m ft f


ZiZr.
yi
ctttjAeramplcaiïfa ~ri JzeArsZ'icptzsiac/ée p>z*iz£oefay?*i-eo7£f*/oC/F'e?-
Sopr.
AI*
Tenon

so^. vo
\£=i

so_vo
Ses. E»--'-
osvc^— lie r> czfo? iAe> 1 ¿>
¿à ¿T'ofreccttt
» «t 7roZfecG£,Z%PP7&'z>j&ezzz? fa.
iîE7^

i
---

feE

soedets
É


?

S~Ct ¿/¿ir?





Stcactj ¿0

m
rez&mL.
Ë
rr
F
E_j!
tta
r
h
P


/
"jj Q

/
s
»

ic
H

ro scccZd- ¿¿¿ — de ï'ezfL- zzi_ /z<r> f
fa 7doloz'o,9o)
S. si.
>pp
K

• r ^


7 .spo- n-i/pfiZjAcr/iosu yi'zzuZzZ. ¿?fcrro nez



tv-JU- y j) JH.
rcsfrczs
h J> J)
A'o sre - rt//ZeZ àz'cee'cz riez yez _ rzs^t-O
At'vZ c rnitJ?<?
r j' & J» j>
vcZ/e- ect>Zze>- tu? o cž. Xwv Z<r&e>
33.-Z/foZZo zn&jft

L, S ;
t
S


Servis t tt?ttA
N K M
1 .2 J/ i:
ma c/jec°& ; Jfc^_ Jir ocZ ArjZiiZoAe
Arve: t	v cZje---^„c^
\ Jü¿ U i T li

tí
r -¿v? _ ne ocl	áxp. V¿
C* TL_J
PÜ
m i

Î
c/o_ t t?f/ f* c cz sí o_ /¿c ocZ AfV/i tr^AčC* yvv
(yt/o/Ao r/tenqj	_ ■—_ ____--
HmèâMmt^È^

url
—U-«
m
Ae. y¿
' '	r r , r¿> D P f T
zanjZ/i \pj'avoZaysZo zuZartce^Za^ a ¡ za.ZbZZArZa ¿Ww
? crují/i SZPvoZcesaaZjZ^ p¿qcct^ fe/e cZa
f
f

¿r^ /tjl/t^ravoZa^ ¿foxt-sZzvj'épZaca, c¿zafoáe¿ H». ' I -_ !


i1 i i
^ j----—i---f—--i--1-u-«-:—i—:-yy i-
za/jZZt sZe j^a-vcZctsdd ¿?opZctca z^ Zu-.me, feZbcZa- stv^vu, vZ.
Zsargrczmesite	z* stra_ ssioy^a
à- O h h
T
Www
/ xS sm	/v w/^i	/ I y



'arret.
P
T-

ft.
Ü1
id

0e
ztvus
3
I



i


£
i* ^r
^ ^__
i
—*
t
TÍ5
fe

7
P

1 •--. i ^ Kwr/ raj-
va/ VTSfj_ Vtz/.
VC&-
set — ¿r, ZZ/eopaZ vapajjp s/to- /*<
m ' 1
( (secoo)

i— -J».
-r r1 Tlf.t f Im .
¿X A-cl Zt-Aopzcf Traper/ je
va.



«
-i
K
* t i


pZa<~e ? Jčztr
i
vaj
vapcjjp mo_cZez pZare
•r f 2ar Z ¿¿art
(-AacZ se a potnoc ij j j ^
Actrf s P tt potitne


M/
c (menoj
m
moteo
j-i-t
/ \ ^ uri ¿
J.

ï

5
BÈ

z ?fco 777ct.ce ? i ¿feo in a ce ?

/
X
i J/
Pi


n
7*0/30,	i 7? ¿ JO
7"O _ /JU
ŽtV.
i

P
férs'c'ccn&fcct'
fe


Ar-sca/isAcù i	¿¿r/
A
4

'OC.TIS7
M
í

£
Ji
á


£

m
*riiJp Érsc&TisAct cct^Ztzf-
mm

m

S
Pf
£


-J. ^J i j » > f P T Er.
I
f#Fr
5fócdÁcü?tje
rr
f
p Ê PI f
yj/cx rr&z ¿ ry'ivitsaá
û
i
É
ee>&cZ72ico

i
áá

mm
o o. Če
n
is

v
¡¿¿Ji
P

»
sro-jTP det sve.
m
CylfoZZo jrteszoJ
it

tž


£as¿
Sad j

t


iE



ZU— Ä7, à*'1«
m
m
Zo, da vasA	ó ce
frraccc rcast


)
]?rr>

=P
t


m
£
£
¿X


t
Sad
r vi
ào da vain bz*a- óco
zetčo da ô/xt^azt-viz. (e/faPS&Ojpc^ (taryo)


MATRICA.
f S. (zregorcie. )
Preeej hitro.
Ves z&on. ¿ernc¿- ¿esPvct se vspen/co vofrltzfe
¿Afrrfosz 27o ¿trtczr (Jj/ubtfeznct )
opr.
Ut.
■fx
'/ter, ers.


m

»
m
WW UC

Z7
«É
m

f— tí-r

rspcj ¿/<i v o
Zesfrrvz se
*>¿<zJe,3.


XJi
T=FV

vspczi/ct ro
ïtccJe,

¿es&rcZsj'e rsA
)
M


-i tf^r
L

/^ccrczs ¿
nee
* i »/ -« ? 1
-Aric/eti ¿iodifoy orín/? a- c¿ol
3č>\_



1


5
j£¿a.PeÁroj?¿ln¿pe)-fo/trj/zze
&v/r¿fo/J/'PSí;eyVs/D /¿/r/.
rti---

/
«fc t/2,JZO-fe.



Eiüp


, I I . I ,
Veiled sino.
^r r r^r
r

©
ČZO-rz (Z, p*
P
Z-e/rz//oprežefrzo /Hacče ¿/?/30~/r-r


/v
S^o/Ujocts Ve, osi ¿ c/¿J
Á.a/o//¿o>e> Ks cz A? ¿, Acyz>//¿ee
—r-r

_ rtasfofa/xz Vé
— lu, j?ez<, Ve.

■m
crzt>
m
J.
-Š> 4
h
£3
pf
Gsz ¿_l_ se*c¿¿
'L i ki
71 jví/zP J^ o?	S5?



" decresc. ¿a_



¿_


c¿
s.
S&:

^eerese.
VSCtfct', On srečo, On srečo, On. srečo, Or^sre- cío, On sre_ cA?	_
rit. ,
m^f-
±
i
f 7
5

I
TfjV^
*rre>_co œexv.z'. _ _ srečo
Zt.
eo,
Čo On iL .
=ß*=


5P

rit.

<?ö> rfé'. lt..
JjCÛlTZ
o.
ffff
m
rf?

rm
vr r
_ i % ! /ctcZe ¿ic^polje^roLcŽizeZeszjarž, &a./ie
* J* F

i J J>|J i J ..J
dj-er/e^ o
¿riZezv CZgc
Ii i
rrT p7 ^

ž
$
7

r=yj

p
./: j J J. j
ï
TT
kapyZjct TtcZ 7?/¿v¿ cZxt-
f=F=?
zifo JtZcZ-	Tuez
?
J J i)
sctcZ,
J-
J i A-J J ¿¿^ i
J ¿J J)
I hV ^^^


$ r iti
Vin ce s Za d
A A i
P

S
?" g
r T
J JbJ

-e
i
sre
A

ecc se
-IZ-
i
seJJipri
7
f
f
SyO¿Z _
—^-

4 .
. r

rr

f
SCé>_
JÊM '
r
E
^ i-
I
/tet*no
v
i

P
srrczTZ
Z
a-
w
i

"T--

rr
cZtzj' xc¿
=J=À=

5E
f
/i.
A
zpnz
T
ya
í
* i
r=r
i
ste-- óe>.
f4
t
i

f

f


s"Á¿ KT. ¿ i
FT T
Čtz&T*,
=A
4
p
sre.
g g

S C CZ,
J,
m
¿ Z

m
Jzer/nx? i i
m
21

i-
P


P
Ám/cu* Z¿
i

|W -jb=J

fff
P. J)J)jJ
VCt Öe_ SÁ¿ JVČszajci Jkcxc&u-zci.
Aadezrjfc Z¿___

i i i
Vczszei tesAí -y-jrà. ___
fe m
_. _ vet-ne 6esÁ¿ vs* < *zza/?jkacíctr¿
bJ J J
ÜP
ttT
•^Áezcázr.
diM
M

i

m
s
¿«Jar za. Z¿



vaste- ¿e>sjk¿ Vffazcrzy sze>_
va- JZ€>_ ~6Č>___
£
Zz j-
£
f

¿VoPr S£CZG€> čžezzs.

óeJjk¿
¿M
n=f
KT — ¿2KXS*.
BE


Z	• i, •
0<p — — — — — — — _ _ _ «své¿

L_I
fe
M

see nets
mêm
e/
jAZcevj* ž cet.

prrece*.



¿o.
S


m
7>-tSCCttCl. èoxfl

S
STZarrzct&^z .—	Óo— ^/'ù/zresZ.
i^Ji'" W4j'r 'Jfl*

ëêÉ


r&vZ. Ä
M
— ...

SLI—^JÍ



&ÁJ
J-
"5T
WJ~ p p
fe
1 f r i	•	___rf^r 'I	II
¿^zsaszčz-žozjčpr^ stol____ _ éostf¿3 óo. %/¿ presto?.
tez
mrf.

„ST&vv " /3271
39._
ZVEZDE UGAŠAJO.
( dosZp freuens/teZcZ - jfeic/Z/fs/fZ. )
£P&7jPi'£> /JJJ
S. A.
lfosan
zr.
36.

.A o o sespremZrfjer ju: _~ ^ V
pjt

tif 0 f
i
oo.<?espre//iZ/jojiLČrez__so.
i

S
ms
Si - »Ti*


vso-
Vas/Zi/ A/tr>Ay
( rrs-t. )
i
¿•J/<5- JV?.



«s
dToe se spre/se erz/a V/'tl.
_

.47? _ 7re/*arJe 2:\vezdct,za zvezc/o


S
f *r r r r ^rr—
scvezdez zazrezeZo pj*o _
//


i
g? r r r^M
jfi^zdcvzcr zvezdo /v-e.
X

J=4

✓ . Zvezda,zezzvezdoj?^ ¿??Z_ jie>.. ^S,Pram
mmm—~

:
m

dt
?ee
ZIZ.

3
¿¡»e/ri_ Zjo po_
jP^IP





¿kr*i _ vez
se
-rtf » T ¿ J

_
—i-h
771_ 77 e_,
4-h
^ -s



JZ.
£
Se/ii _ jo po _

Je/'t._ vc/ se
^-# J
po_ Je<j s?cr,.
I -_^ ! ^

S
—- 7/1C
stol— derh ..
5EE
710. „ .
m'sc. 0 s7rf?zy.

riten.	^^ /
-J iHli-j
tat

□M:


g
S




t
r

sJso/v/zee/^prvZpn
€

JSI
¥

crpsr. <f s A
doc Je, sZcecZct/c-.





g

v
€±L
t ' \ ?
j—r


^—r-



I
da/t3s7cc.dc*Je. _ 1 i

.fJ-eoj -j zor-p/%. vZ,
jOS>/
se.
see.
sAorrrf ZezrprrZprt 1 se_/?r prZ. s Z_ /ie,jpreL sel lie.
J J J J
jL


crrsc. e s
r r 1 ^
¿7Z0/, sfeortt/asctfjzrrZpri s Z.
f=r 7
-fmoftOPteresi-
rie} prtst-ne.
¿ut^oc.'

cz Petrijoo.
I. : i

i

'I'YJ gh^ J
M
E

fe
r r »nr r*r
£
Zveze/a za zvezcžo ir—
je rze.
¿Thdi
>_ ¿5 c?,
me
m
i

£
¿

g
p r
ct f'ejnj^c/
ryj J J i vrr r-r^
fiudina &eb¿f a
J
mofe rtebo.

m
zvezda,
tec__
zcc zvezdo u-

?	_ fe 37 e _	_
Such' na pe&¿
zvezcZa zez. zvezdo ce_

^ j
I T !
áí
1
** ' f T
¿a
r r ü *
6 f-
> Sfrínyejido r r1 cresc.
Venežetr ne> ¿>¿rzcz se
¿ črrri&cri ríe_^ tsr.
jilfrro s ve Pío,
-u-_---- ¿ cr'rt&csicre_e.

r y g
ï
— _
, Zcjícfcr Ziz zvezdo z¿
m
ya-

sa _
mi
ser
Vendas* ne.¿>¿tza se
juAre? sve#¿o,
í
'P j V P P'



h?


f=F=f
to
ißj«- ¿t»_Jet., yenda j' ne bZtžat, se jtifrro ¿ye Pío ^_____
^ ^N J

^ J



^ *{'
£
r r r
¿//^— ra o_
^ fry M* y J
325
—
ffiVr i
eiiynirv. & atZZczj
se
-4-

V-
sa.
?
S

p- r * s

6u
rja se
u
u,
h
ce
—Zta,
d t m trt. f ctllctj',
sa.
jy
fr TT r r



-irV-fei r f i
g



očtiiz . ^ at Z Z arty. I .__—
c —_ Je/,. -

J^/Ä	Z/ti
zrio7fro iče>n i-t T'o
burja se Z/ida o-^^a.
sa.
2ttO??*e> rifan tzfro
ouzyd se Zftifra o
Najboljši šivalni stroj
V	in kolo je edinole
Josip Petelinc-a
znamke
GRITZNER ADLER
za rodbino, obrt in lnduslrl|o, istotam najboliši Švicarski pletilni stroj
Pouk v vezenju in krpanju nogavic in perila vsak čas
brezplačen. Posamezne dele za šivalne stroje in kolesa, pnevmatika,
igle, olje. Najnižje cene, naflepše opreme, večletna garancija, tudi na mesečna plačila. Edinole
LJUBLJANA
Telef. 913
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
NOGAVICE
žepni robci, kravate, kloti v raznih barvah, sifoni, dežniki, palice, nahrbtniki, razni svilnati trakovi v raznih barvastih kvalitetah, mila, rokavice, jedilno orodje, aluminij in srebro, žepni noži, škarje lasostrižnice, kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike in sedlarje najceneje pri
Josip Petelinc-u
LJUBLJANA
ob vodi v bližini Prešernovega spomenika.
NAŠA PRAVA DOMAČA

KOLINSKA CIKORIJA
JE IZVRSTNA
CARINSKO» POSREDNIŠKI IN ŠFEDICIJSKI BUREAU
^MEBMANA«*
KOLODVORSKA ULICA 41
NASLOV BRZOJAVKAM: «GROM»
TELEFON INTERURBAN
STEV. 454

J
! LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA	j
Ljubljana, Dunajska cesta
Brroj.vni naslov; Banka Ljubljana	USTANOVLJENA 1900	Telefon štev. 261, 413, 502, 503 in 504	|
J Delniška glavnica Din 50,000.000'— Skupne rezerve okrog Din 10,000.000*—	|
I	PODRUŽNICE»	J
'	Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst	£
AGENCIJA« Logatec	T
bančne posle	j
„SLAVIJA"
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
V LJUBLJANI
ZAVARUJE
PROTI OGNJU, TATVINAM, NEZGODAM ITD. TER NA DOŽIVETJE IN ZA SLUČAJ SMRTI.
C£*51
PODRUŽNICE PO VSEJ KRALJEVINI. DOMAČE PODJETJE.
(Li
EJ
©
M i
'd m
H
i 6
ö m 8
y
I 0
Litografija
•v
Cemažar ¡n drug
[JUBCJONFl
fT)asarykoua cesta
(poleg Ranzingerja)
razmnožuje note po zelo solidnih cenah
ter izdeluje usakourstna čruga lito-grafska čela kakor etikete, lepake, delnice itd.
Glasbene priloge „ZBOROU" so natisnjene u
litografiji Cemažar in drug.
6 It
i
U 6 i
6 u
i
6
d
®

OBRTNA BANKA v LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4 £ PODRUŽNICA: LJUTOMER
TELEFON ŠT. 508
RAČUN PRI POŠTNI HRANILNICI. PODRUŽNICI v LJUBLJANI, ŠT. 12.051
TELEFON ŠT. 508
DAJE KREDITE V OBRTNE SVRHE, POSPEŠUJE USTANAVLJANJE OBRTNIH IN INDUSTRIJSKIH
PODJETIJ, IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE. VLOGE NA KNJIŽICE IN NA TEKOČI RAČUN SE OBRESTUJEJO KAR NAJUGODNEJE, VEZANE v	VLOGE PO DOGOVORU PRIMERNO VIŠE.
______4
| Tordka luan Perdan msi j
Glaoni založnik: Jf V Cjubljani |
Gril-lTletodoDih ožigalic in Gril-JTletodooega čaja o zaoitkih. Flajnižja cena in točna postrežba.
V zalogi oedno: ISDISDISDISDI&ISDISDISDVDISDISD
najfinejše namizno olje, kaoa, riž, čaj, milo, žganje, kakor tudi ose drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah.	o
I /1 nt. Kri spe r j
fc LJUBLJANA
I
f
\1
MESTNI TRG 26 STRITARJEVA UL. 3
§ GALANTERIJA, PERILO, PLETENINE IN ČEVLJI