ZBODI
REVIJA* NOVE ZBOROVSKE »GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC
1926
LETNIK IV • iTEV' 3

#
USTANOVLJENA LETA 1889
Prešernova ulica št. 3
vloženega denarja 300 milijonov dinarjev.
vloženega denarja 1200 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu
najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranil-ničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Poštne hranilnice račun štev. 10.533 Telefon štev. 2016
IV. LETNIK
Številka 3
LJUBLJANA
1. junij 1928
GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje Zorko Prelovec. upravlja Joško Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna,
d. d. v Ljubljani <predstavnik Miroslav Ambrožič) Naročnina na «Zbore» za državo SHS 40 Din, za Italijo Z5 lir, za Ameriko poldrugi dolar / Natis člankov dovoljen le z navedbo vira
Slavnostni koncert Pevecke Obce Československe
na pevskem festivalu o Veliki noči 1928
SRDCEM K VlAS
FVEM K SRDCI
(Na odru 5000 pevcev in pevk ter 120 godbenikov.)

Griša Koritnik:
Kolednica*
Kole — kole — koledo: srečno novo leto. Naj vam lica zasijo kakor zarja nad goro, naj vam srca zapojo: kole — kole — koledo. Kole — kole— koledo: leto na okretu, čas se suče brzih nog kakor kola urni krog, da se kreše/pod peto: kole — kole — koledo. Kole — kole— koledo: kratko smo na svetu. Hitro mine cvetja čas. zimski nas pozdravi mraz, seže v roko nam hladno: zbogom kole — koledo.
Danilo Gorinšek:
Otrok poje""
Kaj bi le tičica, tička vesela,
—	kot moja mamica tička ni pela.
Kaj bi le zvezdica, zlata brez broja.
—	lepše oči ima mamica moja.
Kaj bi le zemski krog, vsak ga premeri,
—	nihče pa mamici srca ne zmeri.
Češki pevski festival in ustanovitev Vseslovanske Pevske Zveze
Letošnjo Velikonoč, na praznik miru in vstajenja, je slavil češki narod dva velika in pomembna praznika: šestdesetletnico obstoja češke pevske organizacije Pevčcka Obec Československa in desetletnico ustanovitve lastne države, samostojne republike. Na srce svoje domovine, v zlato Prago, so prispeli pevci in pevke iz vse Češkoslovaške, od Šuma ve in Tatr, od Krkonoš in Bez-kidov. S seboj so prinesli uspehe svojega kulturnega dela. pevsko navdušenje za sveto stvar, ki je v današnjih materialističnih časih nujno po-potrebno. Ž njimi pa so odšli v Prago zastopniki pevskih organizacij vseh slovanskih narodov in držav. «Pevčcka Obec Československa»,za Sokolom prva največja češka narodna in kulturna organizacija, s ponosom lahko gleda na svoje šestdeset-letno gigantsko delo. na umetniško višino izva-
* Iz zbirke «Mozaik», ki se naroča pri pesniku v Ljubljani, Ilirska ulica št. 29/11. Stane 15 Din.
** Iz mladinske zbirke «Pisan svet», ki se naroča pri pesniku Danilu Gorinšku v Cel ju. Kersnikova ulica št. 5. Cena izdaji je 10 Din.
janja svojih včlanjenih pevskih zborov, in si je svoj uspeh slavno kronala z ustanovitvijo Vseslovanske Pevske Zveze. — Premalo imamo odmerjenega prostora, da bi praške pevske slavnosti podrobno opisovali. Omejili se bomo zato le na najvažnejše podatke.
Najprej par besed o slavnostni koncertni dvorani. Za skupna zbora festivala se je priglasilo nad 5000 pevcev in pevk. Praga ima velike, krasne in akustične dvorane. Take, da bi v nji mogla nastopiti pettisočglava pevska armada pa nima. Zato je festivalov odbor izvolil za koncertno dvorano tako zvani «Prmyslov palač» na razstavi, kjer se je vršil zadnji češki pevski festival leta 1904. V desnem krilu te palače je 100 m dolga in 30 m široka dvorana. ki jo je adaptirala v koncertne namene na ta način, da so jo ob vrstah železnih stebrov za-gradili s stenami, prav tako so zakrili strop, ob straneh dvorane pa so postavili 50 lož. V avditoriju in po ložah in na zadnji tribuni je bilo prostora za nad 4000 poslušalcev. V pročelju dvorane so amfi-teatralno postavili oder za zbore in orkester, ki je zavzel tretjino dvorane v širini 50 m in je imel 21 stopnic. Tam je bilo prostora za 5000 pevcev in pevk in 120 godbenikov, pred njim pa pod i j za dirigente. Vsi stroški za adaptacijo dvorane so znašali preko en četrt milijona Kč. Celotni pogled na dvorano je bil impozanten, slavnosten, le žal. da prirediteljem ni bilo mogoče doseči idealne akustike, tako da manjši zbori niso dobro zveneli in da orkester ni zvenel odgovarjajoče njegovi zasedbi in kvaliteti. — V tej slavnostni dvorani je pričel festival na Veliko soboto zvečer s koncertom najboljših čeških pevskih z b o r o v, ki so priborili češki pesmi ugled in spoštovanje na turnejah v tujini. V prvem delu so nastopili zbor moravskih učitel jic pod prof. F. Vachom, «Jason» iz Nemeckega Broda pod J. Pojezdnim in Pevsko udruženje praških učiteljic pod prof. Dedečkem. — Drugi del so izpolnili mešani zbori: Hlahol p r a ž s k y (200 članov) pod ]. Herlejem. Hlahol Plzensky (članov) pod F. Krofto, Hlahol vinohradskv (100) pod A. Bednafem. in dunajski «L u m i r» (50 članov) pod J. Jindro. — Tretji del koncerta je bil namenjen moškim zborom. Peli so «Tovačovskv» (55 članov) pod A. Seibotom, Smetana iz Plzna (59 članov) pod ). Tichvm. Zbor moravskih učiteljev (50 članov) pod prof. Vachom, Zbor praških učiteljev (55 članov) pod M. Dolezilom. praški «Smetana» (50 članov) pod prof. F. Spilko. «Križkovsky» iz Karlina (60 članov), pod O. Hilmero. pevski zbor legijonarjev iz Bratislave (40 članov) pod j. Koza-nekom. legijonarski pevski zbor «Slavia» iz Prage (45 članov) pod St. Pokornym in pevski zbor čeških učiteljev (85 članov) pod A. Bednafem Vzpored je bil dolg, za poslušalce dokaj utrudljiv; skladbe so bile po večini silno težke, zato so nastopajoči zbori vsi brez izjeme pokazali visoke umetniške kvalitete, izredno tehniško izurjenost in vzorno prednašanje.
Višek festivala je bil gotovo že drugi koncert, nazvan koncert kantat na Veliko noč popoldne v isti slavnostni dvorani. Otvoril ga je orkester Narodnega gledališča (Narodnega divadla) (120 godbenikov) pod taktirko šefa opere Otakara Ostrčila, sSukovo simfonično pesnitvijo «Praga». Veličastno skladbo so prednašali mojstrsko in le
škoda, da so zvočne instrumentalne krasote dela zaradi neakustične dvorane precej trpele. Sledila je najtežja, najmodernejša točka festivalovih vzporedov, sinfonija za soli, mešani zbor in veliki orkester. Vstajenje (Vzkrišeni) skadatelja Rudolla Karla, ki jo je nalašč komponiral za festival. Zbrali so se trije umetniki-legijonarji, pesnika M e d ek in Kopta ter skladtelj Karel in so v veliki svoji sinfoniji opisali važen moment češkoslovaškega naroda med svetovno vojno. Orkestralni part «Vstajenja» je glavni in opravičuje naziv «sinfoni je», dočim so pevske partije podrejenega značaja. Delo je smelo v koncepciji, logično razvija temata, dasi v arhitektoniki ni popolnoma enotno. Tudi nima efektnih, dinamično mogočnih koncev. Skladatel j je svoje najboljše misli položil v intimne, pesniško občutene dele, čeprav govori iz te glasbe vseeno bolj intelekt, glava kot srce. Na zbor stavi Karlov polifonično prepredeni stil velike zahteve, zato so praška pevska društva, ki so delo izvajala (1000 pevcev in pevk) častno dokazala svoje velike sposobnosti. Dirigent je bil zopet šef opere O. O s t r č i 1, solopartije pa so peli A. Nor de nova, M. Vesela, O. Marak in V. Novak. Novost je tisočglava publika sprejela z nepopisnim navdušenjem in je prirejala skladatelju Karlu, dirigentu Ost r čil u in orkestru Narodnega gledišča, in zboru vseh praških pevcev in pevk dolgotrajne, neponehujoče ovacije. —
Drugi del monstre koncerta je prožil ogromen kontrast prvemu. Karlovo «Vstajenje» je moderna sodobna glasbena tvorba, kantata staroste slovaških skladatel jev Levoslave B e 11 e «Svatba J a -nošikova» (druga točka), pisana v starem stilu za soli, zbor in orkester na Bottovo romanco «Svatba J a n o š i k a», preprosto orkestrirana, pa prepojena z narodno melodiko in ritmiko. Na odru zbor 5000 pevcev in pevk (v P. O. Č. združena vsa v Prago na festival došla pevska društva), spodaj orkester praškega Narodnega gledišča (120 godbenikov), pri dirigentskem pultu Belle živ-Ijenjepisec dr. Dobroslav Orel iz Bratislave. (Glej sliko na prvi strani!). Impozanten, nepopisno lep pogled na maso pevcev in pevk, ki so z nenavadno pazljivostjo — po eni sami skupni vaji — odpeli vso balado vzorno, eksaktno, ritmično enotno. tako je da je publika na koncu izbruhnila v pravcato ekstazo in izvajajoče aklamirala z gro-movitim. ploskan jem, neprestanimi klici, prirejala skladatelju Bell i in dirigentu Orlu ovacije, ki jih ta dvorana še ni doživela. Le počasi se je začel slavnostni prostor prazniti, pevski zbori pa uvrščati v sprevod k poklonitvi pevstva na Staromest-kem namesti svoji — zlati Pragi. (Dalje prihodnjič.)
Slavko Osterc (Ljubljana):
O sodobni smeri zborovskih skladb
Kar bom povedal, se mi dozdeva en možen način. kako pisati in naštudirati sodobne zbore. Mislim pa, da to ne bo edin način. Torej, kako pisati !' Na vsak način tako, da bo stvar čim laže izvedljiva! In pri tem ostati sodoben? Vsekakor!
Sodobne zbore piše Janaček, Hindemith in Berg (v operah), Kaminskv (eden glavnih zborovskih komponistov sedanjosti, ki svoje glavne sile polaga
v zbore), med Čehi jih je vse polno in pri nas Ada- I mič, Lajovic, Cotovac, Slavenski. Pišem samo o meni znanih skladbah. — Ako se dotaknem dru- . gega vprašanja (kako naštudirati), mislim, da s tem rešim i prvo.
Dosedanji način študiran ja zbopov je vertikalen. Akordičen. Ako bas zapoje c, mu imata logično slediti e in g. Tako se tudi dela. Ako se ne motim, začne Lajovčev «Lan» z akordom a, eis, h, dis. — Kaj sedaj? Tudi to je zadeva, ki je že kolikor toliko rešena. Dasiravno je povzročila tolikim in tolikim pevovodjem X krat toliko in toliko sivih las ter X krat X krat toliko in toliko slanih, manj slanih in neslanih opazk na račun skladatelja. Pa brez žrtev ni zmage.
Mislim, da bo treba sodobne zborovske skladbe zagrabiti horizontalno, linearno. Ne s harmonslce plati, temveč z melodične. Ako ima na kvintakord c e g novo vstopivši glas zapeti fis (ki gre eventualno potem ve) — podobne harmonije je pisal že Wagner v Tristanu — ga akordično sploh ne bo zmogel nikdo. Ako si pa predstavljam ta fis kot sestavino melodije, ki je začela z g (katerega kak drug glas že poje!), ni vrag, da bi ga ne zadel, kajti malo sekundo zadeti je menda minimum zahteve, ki jo stavim na pevca. Magari zapoje dotični «fi-sar» z zaprtimi usti neslišno pred svojim vstopom tudi «g». Ko pa ima prvi svoj ton, pa naj povesi uhlje, da ga drugi ne bodo motili ter poje za prvo silo svoj part kot solist junaško do konca. Ako ima vmes krajše pavze, na j intonira ton po pavzi kot nadaljevanje melodije pred pavzo. Po daljših pav-zah pa naj postopa kakor od začetka. Pri nekaterih skladbah mu pa itak v najtežjih položajih pomagajo imitacije. Ako bi se tako študiralo, mislim, da bi se tudi tako pisalo in bi bilo vse izvedljivo.
Dr. Anton Schwab (Celje) :
Ipavci in jaz
(Vse pravice ponatisa si pridržuje avtor.)
(Nadaljevanje.)
Slovenska zgodovina kaže neveselo dejstvo, kako se je naš narod počasi, a stalno ponemčeval, izgubivši skoro polovico svoje zemlje. Še po letu 1848., ko se je že pojavila narodna zavest, se ta razkroj ni ustavil, kot kažejo imena Glantschnigg, Radey, Sernetz, Sepenko, Hotschewar itd., postajali so celo sinovi najodličnejših naših voditeljev naši najzagrizenejši nasprotniki — postali pa so kot žrtve obstoječega sistema, s katerim so Nemci molče, a uspešno ugonabljali naš narod. Temu sistemu je brez dvoma pripisovati dejstvo, da se je tudi v družini Ipavcev govorilo skoro izključno nemški in le veliki duševni moči naših skladateljev imamo zahvaliti, da so pravočasno spoznali svoje slovensko pokoljenje in ostali Slovenci. Deloma pa je postal žrtev ponemčevanja tretji skladatelj o katerem poročamo.
Dr. Josip lpavic.
Čutil se je sicer vedno Slovenca, uglasbil pa je vse svoje lepe solospeve s spremijevanjem klavirja (46 po številu) in tudi opero «Prinzessin Tollkopf» (Princesa Vrtoglavka) na nemška besedila. Pantomimo «Hampelmännchen» (Možiček) je objavil z nemško in slovensko razlago glasbe tako,
da l)i moral veljati pretežno za nemškega skladatelja. Le dva moška zbora Jutro» in priljubljeno Imel sem ljubi dve» je uglasbil na slovenska besedila. V «Novih Akordih» je objavil «Triglavsko koračnico» in «Himno». Uglasbil je tudi mešan zbor «Lipa», — to pa je bistveno vse, kar je uglasbil slovenskega. Vzgojen v benediktinskem samostanu v Sv. Lambertu na Gornjem Štajerskem, se je navadil občevanja v nemških krogih in našel je pozneje v teh krogili duševno sorodne može, brez katerih shajati ni mogel več. Tako sta štela Nemca Hoisel, sin bivšega zobozdravnika v Celju, in dr. Ferry Leon Lulek. sin ponemčurje-nega deželnosodnega svetnika Luleka, rojeneg<i na Vranskem, med najboljše Josipove prijatelje. Prvi je izboren estetik in muzik. drugi pa je bil v Avstriji sprva sodnik in operni pevec, sedaj pa je v New Yorku direktor nekega konservatorija Prvega je rabil Josip kot kritika lastnih skladb, drugega pa. da mu je vzorno prepeval njegove solospeve. Ko je po štiriletnem težkem trudu nastala opera «Princesa Vrtoglavka», je bil Josip poln nad. da opera sijajno uspe in da celo zaradi nje obogati. Preizkušnje z vojaško godbo so se obnesle in vsi smo pričakovali najkrasnejšega uspeha. Posamezne pesmice iz opere smo prepevali privatno in tajno, s prestavljenim besedilom in vse so izredno ugajale. Uspehe s to opero v širokem svetu pa je hotel doseči Josip potom Nemcev. od Slovencev v tem oziru ni pričakoval nič, in glede bogastva morda utemeljeno. Šele potem, ko bodo njegovo delo (tako je računal) izvajala vsa velika mesta v Avstriji in na Nemškem, ga prepusti tudi slovenskim odrom v izvajanje in potem bo deležen njegove slave tudi slovenski narod. kar mu je čisto posebna srčna žel ja, (saj Slovenca. kakor rečno, se je čutil vedno). «Bog ne daj pa», tako je nam di jakom naročeval že naprej, da bi mi v graškem gledališču, ko se bo izva jala njegova opera, vzklikali .Živio'! Nemcem bi se s tem zameril in konec bi bilo njegove karijerc.» Namesto, da je zasedel dva trona. pa je obsedel med dvema stoloma. Vendar je naše g o re list in nimamo teh listov tolik o. d a b i r i h i z r o č e v a 1 i vetrovom. Vsakega pobe-r e m o in prečit a m o. k a j j c n a 11 jem zapisanega in na lističu, ki se glasi Dr. Josip I pa Te c» je zapisano prav m n o go. kar m o r a zanimati vsakega Slovenca in zato spregovorimo o njem po teh uvodnih besedah sedaj natančneje.
Bil je sin skladatelja dr. Gustava I pa v ca in rojen 21. decembra 1873. v Št. Jurju ob južni železnici. Benjamin pa mu je bil stric. Po svojem po-koljenju in mišljenju mora veljati kot Slovenec, kot skladatelj pa za Slovence še kot neodkrit, ker slovenska javnost njegovih del ne pozna. Samospevi čakajo, da jih kdo prestavi na slovensko in objavi, opera pa, da se uprizori. Uspeh samospevom kakor tudi operi je zagotovljen. Kakor mi je urednik Prelovec sporočil, je prevzel mojster Betetto hvaležno nalogo, da uvede njegove skladbe v koncertno dvorano: za opero pa se zanima za enkrat mariborski gledališki direktor dr. Brenčič. Našla bo sicer domač, majhen, a dober kruhek z željo, da bi ji bila po uspehih v Jugoslaviji pot še 11a Nemško ugodna, scve. če bi proti-opernih trustor ne bilo. ki onemogočil je jo do skrajnih mej vsak izvoz opernih ustvaritev.
A če je opera dobra, zakaj je niso Nemci uprizorili^ — Niso jo uprizorili, kjerkoli je Josip potrkal. bila je zavrnjena, povsodi pa s kratko pripombo, da je godba lepa, da pa je besedilo nemogoče. Opere pa tvori (tako so rekli praktiki) v prvi vrst i besedilo. Da bo stvar razumljiva, naj povem, zakaj je bilo besedilo zavrnjeno. Mara Čop. žena bivšega slovenskega poslanca Berksa, znana nemška pisateljica, ki je napravila Ipavcu libreto, je storila usodno napako, da neka j ni takoj spočetka pojasnila, kar bi bilo treba pojasniti, da postane besedilo razumljivo. Ker pa tega ni povedala. humoristično besedilo ni prišlo do veljave, nasprotno napravilo je utis budalosti. To naj pojasni kratka vsebina besedila: Princesa Vrtoglavka. hči visokega dostojanstvenika, je vzgojena na kmetih, kjer se navadi prav robatega vedenja. Ko se pa kot krasna I7letna deklica povrne v pre-stolno mesto na dom svojega očeta, se njeno vedenje prav nič ne spremeni: uganja čisto neverjetne prestopke proti bontonu. nekoliko tudi zanalašč, da po jezi kavalirje. ki ji dvorijo in katere vse zavrača. Eden pa, posebno zvit. si hoče pridobiti njeno naklonjenost s tem. da začne preobračati slične kozolce kot ona in preobrača jih res tako spretno, da si pridobi vrtoglavko kot prijateljico, in končno kot nevesto in ženo. Da bi bil načrt tega kavalirja v operi takoj spočetka omenjen. bi pričakovali poslušalci z velikim zanimanjem. kakšne bodo te spakedrije, ki jih bo uganjal in divilo bi se njegovi iznajdljivosti in šegavosti. Ker pa to ni povedano, vidi in sliši poslušalec skozi tri akte sama nerazumljiva dejanja, ki napravijo utis budalosti. Namesto komične opere z dobrim besedilom, je nastala nezmiselnost 7, nerazumljivim besedilom in na tem je opera propadla.	(Dalje prihodnjič.)
Naši skladatelji
Fran jo Medrickv je bil rojen 1890. v Ždanicah na Moravskem. Po absolvirani ljudski šoli in nižji gimnazi ji v Brnu se je popolnoma posvetil glasbi. Vpisal se je v tamošn jo orglarsko šolo. ki ji je bil takrat ravnatelj skladatelj Leoš Janaček. poleg njega sta bila Medrickemu učitelja dirigent pevskega zbora moravskih učiteljev prof. F. Vach in Musil. Po končani šoli je moral k vojakom v Pulj, kjer je v Hrvatski čitalnici po odhodu Vo-griča vodil društveni pevski zbor. Med vojaško službo je bil obenem dodeljen mornariško-meščan-ski šoli kot učitelj petja, mornariški cerkvi pa kot organist. Po vojaškem roku je prevzel mesto ka-pelnika sokolske godbe ¡11 pevovodje zbora na Visu. Med vojno je bil učitelj glasbe in petja na mornariški šoli na Dunaju. Od leta 1919. je nastav-1 jen v Sisku kot zborovodja pevskega društva Danice», organist in ravnatelj kora župne cerkve in učitelj petja na državni realni gimnaziji. V Sisku je ustanovil tudi mestno godbo na pihala.
Medrickv je pisal vokalne in instrumentalne skladbe. Njegove cerkvene skladbe so: 5 maše, I rekviem. 1 Tedeum in več motetov. Posvetne: več pesmi za en glas s spremijevanjem klavirja ali orkestra, več mešanih in moških zborov, lepo število skladb za gosli, klavir, čelo. orgije, orkester in godbo na pihala.
Iz naših organizacij in društev
Letne redne skupščine Ljubljanske /.upe J. P. Z., ki se je
vršila 15. aprila t. I. v Ljubljani, se je udeležilo od 20 včlanjenih zborov 12 po svojili zastopnikih, poleg tega sta bila na skupščini navzoča tudi odposlanec «Drave» iz Maribora ter Celjskega pevskega društva poleg precejšnjega števila članov zlasti ljubljanskih društev. Skupščino je otvoril in pozdravil navzoče starešina II u b a d, vendar je nadaljnje vodstvo skupščine zaradi preutrujenosti ravnatelja Hubada prevzel njegov namestnik dr. Anton Š v i g e 1 j. Na skupščini je prvi poročal župni pevovodja Prelovec o jubilejnem festivalu v Pragi, o katerem citate v «Zborih» na drugem mestu. Funkcijonarji so nato podali svoja poročila, ki so bila enoglasno odobrena in je odbor dobil absolutorij. Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen za starešino ravnatelj M. Hubad, za namestnika dr. A. Š v i g e I j, za pevo-vodjo Z. Prelovec, za namestnika F. J u v a n e c, za odbornike pa: Premelč, G e r č a r, Dražil, P e r d a n, H1 a d n i k, P e č e n k o, B i t e n c, B e z e 1 j a k in d r. R a j li; za preglednika računov J a m n i k in L a s b a c h e r.
Sklepi skupščine Ljubljanske župe J. P. Z.: Letni prispevek za prihodnje leto se določi 100 Din za župo in 150 Din za J. P. Z. v Beogradu. — Včlanjena društva naj v bodoče pošiljajo župni pisarni samo prepis zapisnika letnega občnega zbora, programe prireditev, izrezke časopisnih kritik, v s e v d v o j n i k u, ter poročila o važnih spremembah med letom. Mesečni izkazi v bodoče odpadejo. — Društva, ki še niso poslala svoje zgodovine, naj jo čimprej v trojniku (eden za župo, eden za J. P. S. in eden za ponatis v «Zborih») pošljejo. — Ob desetletnici nlašega ujedinjenja se bo vršil v Ljubljani pevski festival, na katerem bodo sodelovala tudi naša društva posamezno in v skupnih nastopili. — Na predlog župnega pevovodje Z. Prelovca je skupščina soglasno in z navdušenjem imenovala skladatelja Emila Adamič a v priznanje njegovih velikih zaslug za slovensko zborovsko glasbo za svojega častnega člana.
Za ustanovitev Mariborske župe J. P. Z. Na inicijativo narodnega železničarskega glasbenega društva «Drava» v Mariboru so se v soboto dne 2. junija t. I. sestali zastopniki pevskih društev mariborske oblasti na razgovor o ustanovitvi Mariborske župe j. P. Z., za katero so se delegati izrekli soglasno in so izvolili pripravljalni odbor s predsednikom g. tir. Jankom B e z j a k o m na čelu. Sestanku sta v informativne svrhe v imenu Ljubljanske župe J. P. Z. prisostvovala pevovodja Zorko Prelovec in tajnik Jakob Gerčar. — Toplo pozdravljamo ustanovitev skupne pevske organizacije za mariborsko oblast, ki naj v tesni zvezi z Ljubljansko župo J. P. Z. deluje v prospeh naše pevske umetnosti!
Pevski zbor «Glasbene Matice» v Ljubljani je na velikonočni ponedeljek priredil koncert z nekoliko skrajšanim turnejskim vzporedom v Narodnem domu v Kranju, kjer pa dovršeno petje zbora zaradi slabe akustike dvorane ni prišlo do zaslužene veljave. — Zakaj se ni koncert vršil v veliki dvorani?
Koncertna turneja pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice po Češkoslovaški in na Dunaju je sijajno uspela in je bila v pravem pomenu besede triumf slovenske in jugo-slovenske pesmi, h kateremu društvu, odličnemu zboru in dirigentu ravnatelju M. Hubadu najiskreneje čestitamo. Obširno in temeljito poročilo o turneji nam je obl jubljeno za prihodnji zvezek «Zborov».
Turneja mariborske Glasbene Matice v Švici in Inns-brucku. Leta 1925. je bila Baseler Liedertafel najprisrčneje sprejeta na mariborskem kolodvoru. Njen predsednik Keiser-Handschin je pri tej priliki z vso resnostjo vabil mariborsko Matico, da jo obišče v Švici, in teinu vabilu se je letos pomladi res odzval matičin zbor ter je priredil s pomočjo društva Baseler Liedertafel tri koncerte v Švici, in sicer v Baslu 2.. v Ziirichu 4.. v Luzernu 5. in v Inns-brucku 7. maja. Zbor si je nadel nalogo, da ponese jugo-slovensko narodno in umetno pesem med Nemce, ki še do teh dob niso slišali naše pesmi. Na sporedu so bile dr. Schwa-bova «Zdrava Marija», Premrlov «Zaka j», dr. Kimovčeva « I i boš pa doma ostala», Adamičevi «Marija in brodar» in «Mlad junak», Mirkova «Zvezde ugašajo», Pavčičeva «Če rdeče
rože», dr. Ipavčeva «Kukovca» in Hladkova «Sni se rajtov ženiti». Hrvatsko pesem je zastopal Gotovac z «Jadovanko» in «Smiješno čudo», Srbe Mokranjac s «Kožarjem». Bolgare pa Hristov z «Mari mome» in «Ergen djado». Občinstvo je kritika sta sprejela našo pesem z največjim navdušenjem in je zbor moral več pesmi celo po dvakrat ponoviti. V Tnns-brucku je nek šovinist skušal na vsak način preprečiti Matičin koncert ter je napisal v nek obskuren listič dolg pamflet o zatiranju Nemcev in petju tega zbora, ki je tak. kakor se jih na tisoče lahko najde na Balkanu. Resnejši meščani, zlasti pa «Tiroler Sängerbund», so si bili svesti velike važnosti, ki ga ima ta koncert za slovensko-nemSko razmerje ter so zato z vsemi močmi delali za dober obisk koncerta. Pripomnim naj, da je povsod prava in odkrita prisrčnost šele po koncertu zavladala med poslušalci. Kritiki so bili polni hvale o petju in vzorni disciplini zbora Glasbene Matice ter so ji v najlepših besedah nazdravljali na sestankih. Pred koncertom je dobil vsak oficijelni kritik po en izvod naših pesmi, ki so bile prestavljene v nemščino, tekst pa podložen notam. Najstrožji švicarski kritik, profesor Isler, piše o petju mariborskih pevcev dobesedno: «Da schlugen an unsere Ohren Klänge von grossartiger Ausdruckskraft, von ungewohnter, melodischer, harmonischer und rhythmischer Eigenart, da steigerte sich das musikalische Können des unter der vortrefflichen Leitung von Josip Hladek-Bohinjski stehenden Chores zur Virtuosität und machte manchen Kenner unseres Volksgesanges etwas kleinlaut.» V Baselu in Tnnsbrucku pa sta zastopnika najvišjega oblastva odkritosrčno obžalovala vse. ki niso imeli prilike, rla slišijo krasoto jugoslovanske pesmi in vzornega petja Glasbene Matice. Kako velik vtis so napravili koncerti Glasbene Matice na silno razvajene Nemce, je najboljši dokaz, da zboru še vedno prihajajo priznalna pisma in da so se bavili z njegovim petjem vsi švicarski in tirolski listi, nekaj francoskih, «Neueste Münchener Nachrichten» in celo «Cor-riere della sera». Četudi gmotni uspeh turneje ni bil sijajen, je pa zato moralni tem večji in pri ponovnem nastopu bi bile gotovo vse dvorane natrpano polne. Mariborska Glasbena Matica je v Švici strla led. Na njeni turneji jo je spremljal skladatelj Emil Adamič.	A.
Lnvoslnv Pahor -j- Začetkom aprila je zavihtela smrt svojo koso nad Lavoslavom Pahorjem, ki je bil po poklicu železniški uradnik, po srcu in njegovem zvanju pa glasbenik. Za glasbo je živel od mladosti do groba. Ustanavljal je na vseh svojih službenih mestih pevske zbore, orkestre, učil jih je, prirejal koncerte, zanje komponiral. Živahno delavnost je razvijal zlasti na Goriškem; bil je predsednik predvojne Ljubljanske župe Zveze slovenskih pevskih zborov, med vojno je priredil v operi več uspelih koncertov malega moškega zbora, po prevratu je bil agilni pevovodja «Slavca», dirigent orkestra Sokola T itd. Kot skladatelj je pisal zbore, solospeve, vložke k igram («Deseti brat»), plesne komade, potpourije za orkester in godbo na pihala, v razne liste je prispeval z glasbenimi poročili («Slovan»), Na poslednji poti so ga poleg stanovskih tovarišev spreml jali pevci vseh ljubljanskih pevskih zborov, ki so mu pod vodstvom župnega pevovodje F. J u v a n c a zapeli v slovo žalostinke, godba Narodnega železničarskega glasbenega društva «Sloga» pa je zaslužnemu skladatelju svirala njegove narodne žalne koračnice. Idealnemu in skromnemu narodnemu delavcu, pevcu in skladatelju ohranimo časten spomin!
Redni letni občni zbor pevskega društva «Ljubljanski Zvon» se je vršil dne 25. marca v društvenih prostorih. Po običajnih poročilih društvenih funkcijonarjev, ki so zaznamovala uspešno delo zbora in odbora v minulem letu, dalje izdaje skladb in lista «Zbori», so zborovalci izvolili stari odbor. Med zborom niso zamudili tekom leta nobene vaje Olga Pelanova, Mira R o b i d o v a. Milka Božiče v a in Ludovik W o h i n c. Prejeli so kot nagrado elegantno vezan letnik lanskih «Zborov» z odborovini posvetilom. Na predlog pevovodje Prelovca je občni zbor soglasno izvolil skladatelja dr. Antona Schwab a v priznanje njegovih zaslug za slovensko glasbo častnim članom «Ljubljanskega Zvona».
Pevsko društvo «Slavec» v Ljubljani je imelo dne 14. aprila 192N. svoj redni letni občni zbor v društvenih prostorih, v
salonu gostilne «pri Jerneju» na Sv. Petra cesti. Udeležilo se ga je polnoštevilno redno članstvo, ki je z zanimanjem poslušalo poročila društvenih funkcijonarjev. Po pozdravu predsednika I. H 1 a d n i k a je podal obširno tajniško poročilo B. R o š. Odbor je imel tekom leta 16 rednih in 9 izrednih sej, članskih sestankov pa je bilo 11. Društvo je bilo od februarja 1927., ko se je moralo izseliti iz Narodnega doma, brez strehe. Začasno je zbor vadil v učilnici petja na II. državni gimnaziji, dokler ni bil njegov pevovodja profesor Brno bič službeno prestavljen v Bihač. Po dolgem iskanju se je «Slavcu» posrečilo najeti salon «pri Jerneju», kjer ima še sedaj svoje prostore. Dobil je tudi novega agilnega pevovodjo v osebi i. Repovša in ž njim je v društvu zavelo novo življenje. Zbor se je mahoma pomnožil, pridno zahaja k pevskim vajam in se pripravlja za koncertne nastope. Po odobrenih poročilih so bili v odbor izvoljeni: I. Dražil (častni predsednik), I. H 1 a d n i k (posle vodeči predsednik), C. J a n č i g a j (podpredsednik), B. R o š (tajnik), F. Mer še (blagajnik), L. Logar. S. C e r a r, J. Gradišar, M. B e r g i n c, F. J u v a n, D. D e r n o v-še k, N. Bizjak, D. S t r e h o v e c, L. Baraga, L.Krai-ne r (odborniki), R. T u r k, J. Peugal, M. O t r i n (od-bornice).
Trbovlje. Med redka slovenska pevska društva, ki redno delujejo ter se z veliko pridnostjo in požrtvovalnostjo že lepo vrsto let udejstvujejo na koncertnem odru, štejemo gotovo trboveljski «Zvon». Po zaslugi svojega delavnega pevovodje Oskarja M o 1 1 a, ki je znal svojo pevsko družino zainteresirati za študij in izvajanje nove zborovske literature, je društvo doseglo lepe uspehe in dostojno višino prednašanja. Koncert trboveljskega «Zvona» dne 31. marca 1928. je znova posvedočil, kaj zmoreta resna volja dobrega pevovodje in trudaljubivost njegovega zbora. Na vzporedu sta bila dva moška in trije mešani zbori a capella ter en moški, trije ženski in dva mešana zbora s spremijevanjem malega orkestra. Šest skladb je bilo Adamičevih, s po eno pesmijo so bili zastopani Juvanec, Mirk, Pavčič, Pregelj in Prelovec, skladbe iz izdaj Ljubljanske župe J. P. Z., «Novih akordov», «Zborov», izdaj pevskega društva «Ljubljanski Zvon» in rokopisov. Moški zbor «Zvona» je krepko zapel Juvančevo «Budnico», krasno začel Mirkovo «Katrico», ki se mu je proti koncu zaradi nepazljivosti baritonov malo ponesrečila; dalje je pa dobro pogodil težko Adamičevo «Oče naš» v Mollovi priredbi s spremljevanjem orkestra. Dasi so bile skladbe dobro naštudirane, se je opazilo, da so zakes-njevali drugi basisti, ki se skoro gotovo niso udeleževali vseh vaj. Zborov mešani zbor je glasovno dobro zaseden in je prav zadovoljivo prednesel Adamičevo «Preizkušeno zvestobo», v nji srečno prijadral mimo nerodnih dveh taktov moškega zbora pred učinkovitim koncem je ljubko zapel Prelovčevo «Ena tička priletela» in Pregljevo «Da bi jaz znala, kateri je moj». Vendar prvi del koncerta publike ni razgrel. V drugi polovici pa se je ženski zbor izredno postavil z Adamičevimi zbori «Poj, petelin, zoro mi naznani», «Kje si dragi, da te ni?» in «Zgodaj vstala mlada je devojka» s spremljevanjem orkestra, ki ga je za ta koncert skladatelj nalašč napisal. Čudimo se, da se teh ženskih zborov, ki so lepi in hvaležni, naša društva tako ogibajo in jih le redko izvajajo, tembolj, ker jih klavirsko ali orkestralno sprem-ljevanje poživi. V Trbovljah so želi viharna odobravanja, ki sta jih bila deležna tudi posrečeno prednašana mešana zbora, Pavčičeva šegava «Lenka» in Adamičeva živahna, v plesnem ritmu zložena osmeroglasna «Svatba na poljani». «Lenko» je zbor moral ponoviti, skoro razprodana dvorana trboveljskega Sokolskega doma je odmevala prisrčnih ovacij «Zvonu» in pevovodji Mollu, ki jima na uspehu iz srca čestitamo. Našim pevskim zborom naj bo pu marljivo, kvišku stremeče pevsko društvo «Zvon» v Trbovljah za vzgled!
Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je koncertiralo dne
5.	maja t. 1. zvečer v Sokolski dvorani v Trbovljah in dne
6.	maja popoldne v dvorani Narodnega doma v Hrastniku. Vzpored: Z. Prelovec: «Slava delu»; V. Mirk: «Šumi potok»; Z. Prelovec: «H i š c a pri cest' stoji», moški zbori. — A. Lajovic: «Kje se skrivaš vesne mili d a n?» E. Adamič: «Tožba»; E. Adamič: «Zgodaj vstala mlada je devojka», ženski zbori s klavirjem. — V. \lirk: «N e v e n - K o 1 o»; A. Lajovic: «Ples kralja
Matjaža II.»; E. Adamič: «Preizkušena zvestoba; E.Adamič: «Pred spanjem»; M. Železnik: «Sijaj sol n č i c e!»; Z. Prelovec: «Ena tička priletela», mešani zbori; J. Pavčič: «Lenka», mešan zbor s klavirjem. — Petje je vodil pevovodja Zorko Prelovec, klavirsko spremljanje je oskrbel pevovodja Heri Svetel.
Glasbeno društvo «Ljubljana» je pod vodstvom dr. A. Do-linarja koncertiralo z vzporedom ruskih cerkvenih skladb dne 1. aprila t. I. na Vrhniki, dne 22. aprila t. I. pa v št. Vidu nad Ljubljano.
Pevski zbor Katoliškega prosvetnega društva v Celju je priredil dne 17. maja 1.1. v veliki dvorani tamošnjega Narodnega doma koncert v proslavo 60letnice skladatelja dr. Antona Schwaba. Izmed jubilantovih skladb so bile na vzporedu «Vasovalec», za bariton s klavirjem, «Ptičica» in «Večer na morju», za moški zbor, ter «Dobro jutro», za mešani zbor s klavirjem. Ostali del vzporeda so izpolnile skladbe P. Jereba, E. Adamiča, M. Tomca, A. Mihelčiča, dr. A. Dolinarja, dr. F. Mlinar-Cigaleta in J. Pavčiča. Petje je vodil skladatelj Alojzij M i h e 1 č i č. Navzočemu jubilantu dr. Schwabu je društvo poklonilo krasen šopek.
«Pevska zveza» je priredila koncem aprila svoj 12. pevski tečaj, in sicer v Novem mestu na Dolenjskem. Udeležencev je bilo 30, večinoma učiteljev in pevovodij. Predavali so prof. B a j u k, pevovodja Primožič in skladatelj dr. D o -lina r. Skupno pevsko vajo je vodil strokovni učitelj P u š, ki je bil tudi izvoljen pevovodjem novomeškega okrožja «Pevske Zveze».
V	Laškem so ustanovili pevsko društvo «H u m». Predseduje mu Andrej S v e t e k, odborniki so Anton Uršič, Blaž Zupane, Franjo Peternelj, Franjo Kolšek, Bodigoj Uratarič, Alojzij Knez in Ernest Breznik. Društveni moški zbor šteje 26 članov.
V	Novem mestu na Dolenjskem so ustanovili novo pevsko društvo «G o r j a n c i». Poučuje ga pevovodja Ludovik P u š. Zbor je prvič z uspehom nastopil na proslavi petdesetletnice pesnika Otona Župančiča dne 12. februarja 1.1. v Rokodelskem domu. Prednašal je Schwabov mešan zbor «Zvonovi», Lajovčeve «Pastirčke» in Hochreiterjev «Nočni psalm .
«Glasbeno društvo v Kočevju» je priredilo dne 5.maja 1.1. v dvorani hotela Mesto Trst v Kočevju pod vodstvom pevovodje Mirka T r o s t a lep koncert z izbranim vzporedom starejših in novejših skladb. Zastopani so bili skladatelji E. Adamič, I. Zaje, dr. G. Ipavic, Ant. N e d v e d, M. železnik, V. Mirk, A. Lajovic, Z. Prelovec in Liadow z zborovskimi skladbami, P. Konjovič in J. Pavčič s solospevi, ki jih je prednašala Helena Ra j-h ova; M. Vidmar in dr. V. Vujčič pa sta zapela Z. Prelovčeve «Rdeče rože» za dvospev. Solospeve in dvospev je na klavirju spremljala Olga Luža rje v a. — Časopisi so o prireditvi pohvalno pisali.
Pevsko društvo «Grafika» je poletelo dne 19. maja 1.1. v Tržič na Gorenjskem in je koncertiralo pod vodstvom prof. G r o b m i n g a v telovadnici tamošnje meščanske šole pred izbranim tržiškim občinstvom, ki mu je najbolj ugajala Jerebova «Pelin roža» z baritonskim solom odličnega pevca M. Rusa. Gostom se je za lepo petje zahvalil predsednik «Bralnega društva» Paternost, pevovodja prof. Grobni i n g je prejel šopek rdečih nageljev. — «Grafika» je drugi dan popoldne koncertirala še na Golniku in se zvečer z lepega in zabavnega, obenem pa uspešnega koncertnega izleta vrnila v Ljubljano.
Akademsko pevsko društvo «Obilic» iz Beograda je koncem aprila koncertiralo v Mariboru, nato pa na Dunaju z velikim uspehom. Zbor vodi bivši kapelnik ljubljanske opere Lovro M a t a č i č.
Akademsko pevsko društvo «Mladost» iz Zagreba je priredilo koncertno turnejo po Nemčiji. Na koncertih je izvajalo novosti jugoslovanske zborovske literature. Dirigent «Mladosti» je našim naročnikom znani hrvatski skladatelj in kapelnik zagrebške opere Jakov G o t o v a c. Na poti na turnejo je «Mladost» koncertirala tudi v Mariboru.
Hrv. pjev. udruženje «Lisinski» je dne 23. aprila t. I. v Zagrebu izvajalo A. Dvorakov «Requiem». Dirigiral je kapelnik Oskar S m o d e k, med solisti sta bila tudi Zinka Vilfan-Kunčeva in Josip Križaj.
Hrv. pjev. društvo «Kolo» je priredilo na veliki teden obenem z mešanim zborom Kraljeve muzičke akademije v Zagrebu (20() pevcev in pevk) pod vodstvom profesorja Srečka K u m a r j a koncert S. Bachovih «Motettov».
Hrv. pjev. društvo «Lira» je pod vodstvom svojega pevovodje B. Krnica koncertiralo dne 14. aprila t. I. v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda.
Opera in koncerti
Ljubljanska opera. Poročali smo že, da so v proslavo pet-indvajsetletnice umetniškega delovanja mojstra Bet et ta izvajali Flotowa opero «Marta», ki pa se ni dolgo držala na repertoarju. Pomemben dogodek je bila nova uprizoritev Beethovnove opere-edinke «Fidelio», ki je v deloma novi zasedbi dosegla velik in zaslužen uspeh. Naštudiral in dirigiral jo je direktor Polič, naslovno vlogo je odlično kreirala Mitrovičeva, ki je za našo opero izvrstna pridobitev. V vseh najrazličnejših svojih dosedanjih vlogah se je kot pevka in igralka naravnost odlikovala. V «Fldelill» je zopet briljiral B e t e 11 o, prav dobri so bili pa tudi Ribičeva, Kova č, Rumpel, Holodkov in Mohorič. — Star repertoar so poživeli nekatera gostovanja: G j u 11 j e v a c iz Beograda je nastopila v Puccinijevi «M a d a m e Butterfl y», H o r -j an iz Varšave v «Plesu v maskah» in «Čarobni p i š č a 1 i», Šimenc v «Carmen» in «T o s c i». Novost je bila dalje Puccinijeva opera «Dekle z zlatega z a -pada», pripravljajo pa Straussovo opero «Elektra». Za zabavo publike so skrbele operete «Zmagovalka oce-a 11 a», «Lady x», in «Č a r d a š k a princes a», v katerih ugajajo P o 1 ič e v a, D r e n o v e c, P e č e k in Ribičeva.
—	Naše gledališče je stalno v krizi 7. reduciranimi solisti, reduciran je orkester, reduciran zbor, reducirano tehniško osobje, in radi verjamemo izjavam direktorja Poliča v «Gledališkem listu», ki trdi, da je s številom in kakovostjo personala 1.) izključeno kvalitativno in kvantitativno proizvajati repertoar kot v prejšnjih sezonah, 2.) nemogoče stalno zainteresirati publiko za repertoar, ker je ravnateljstvo pri zasedbi posameznih del prisiljeno, venomer se posluževati istih oseb za glavne partije, 3.) nemogoče dubli-ranje posameznih partij, zaradi česar v primeru bolezni posameznikov ni mogoče vzdrževati najavljenega repertoarja, 4.) zelo otežkočeno, v detajlih pa celo onemogočeno, razvijanje repertoarja v smeri, v kateri bi se moral v bližnji bodočnosti razvijati.» V težkih razmerah živi naša opera. Direktor Polič, kapelr.iki Balatka, Neffat in Š t r i -t o f. personal, solisti, zbor, orkester, vsi v tej čudni sferi vztrajajo in čakajo na boljše čase. Bore se z revščino, prejemajo znižane plače, in vendar so ljubljanski operi z letošnjim gostovanjem v Zagrebu («Tri oranže»), v Subotici («Marta» in «Fidelio»), v Beogradu («Tri oranže») priborili ugled in spoštovanje. Čast jim!
Koncerti. V aprilu in maju smo doživeli precej koncertov. Dne 11. aprila 1.1. se je vršil v dvorani Filharmonične družbe koncert moškega zbora (28 pevcev) poljskega železničar-skega društva «H a s 1 o» iz Poznanja pod vodstvom svojega pevovodje prof. Stanislava Kwasnika. Prvi del sporeda je obsegal poljske umetne pesmi skladateljev Walewskega. Lachmanna, Opienskega, Moniuszka, Dwiornickega in Kwasnika. večinoma skladbe starejšega kova; drugi del koncerta pa je nudil značilne poljske narodne pesmi v harmoniza-cijali Walewskega. Kamienskega, Soltysa, Swiezynskega, Lachmanna in Kwasnika. — Zbor je odpel razmeroma dolg spored točno in disciplinirano, nima prvovrstnega glasovnega materijala v tenorjih, pač pa dobre, močne base. Publika je poljske goste sprejela zelo simpatično in je njihovo petje po vsaki točki nagradila z navdušenim odobravanjem.
—	Drugi dan, dne 12. aprila, je gostoval v n 11 ionski dvorani dunajski deški zbor «Die Wiener Sängerknaben», broječ 16 dečkov, ki jih je vodil prof. H. Müller. Izvajali so pesmi Griega, Pierneja, Schuberta, Tauber ja, Gollerja, Pflegerja in končnollavdnovo enodejansko opero «Lekarnar». Nabito-polna dvorana je pogumnemu nastopu izvrstno izšolanega mladinskega zbora lepih in svežih glasov gromko aplavdi-rala in ga prisilila, da je dodal še kopico dunajskih pesmi.—
Med domačimi pevskimi društvi je priredilo «Krakovo-Trnovo» dne 23. aprila t. I. v dvorani Filharmonične družbe lepo obiskan, samostojen koncert pod vodstvom svojega pevovodje Mirka Premelča. Poleg skladb Lebana, Mirka. Adamiča. Pavčiča, Deva in Čobaniča je na tem koncertu doživel prvo izvajanje M.Železnikov moški zbor «Kmetova molitev», ki je bil pri razpisu nagrad «Zborov» 1. 1926. nagrajen in potem objavljen. Zbor, ki šteje okoli 30 pevcev in se z vnemo vadi, ima zlasti polne druge base, dobrih tenorjev pa mu manjka kakor vsem zborom. Pel je solidno, nekatere pesmi z lepo dinamiko. — Med zborovskim vzpore-dom je operni pevec Svetozar Banovec pohvalno zapel nekaj solospevov iz sodobne naše glasbene literature («Nova Mu-zika»): Kogojev «Letski motiv», Osterčeve «Belokranjske» 111 «Solnce v zavesah» ob veščem in diskretnem spremi jevanju H. Svetla. Banovec zasluži za propagando najnovejše glasbe odkrito priznanje, zbor pevskega društva «Krakovo-Trnovo» in pevovodja M. Preinelč pa naj vztrajata na svoji poti ambicije in trudal jubivosti. — Dne 27. aprila t. I. se je vršil v stolnici sv. Nikolaja zanimiv koncert «Orkestralnega društva Glasbene Matice» pod vodstvom skladatelja E. Adamiča, s sodelovanjem ravnatelja stolnega kora St. Premrla (orgle). K. Kuplja in L. Pfeiferja (gosli), A. Pertota (čelo) in M.Rusa (bariton). Na sporedu so bile skladbe predklasične dobe i/ 16.. 17. in 18. stoletja, zastopani so bili skladatelji Corelli. Locatelli, Abaco. Bach, Händel, d'Aquin, Mattheson, Greene in Bennet. — Edini stilni koncert sezone je izvrstno uspel, odlikovali so se dirigent, orkester in solisti. Premrl kot mojster in spremljevalec na orglah. Obsežna cerkev je bila polna hvaležne publike, ki zaradi svetosti kraja ni mogla očitno koncertantom izraziti svojega priznanja. — Po dolgem odmoru je zopet priredil kons. prof. K. Jeraj v nedeljo dne 6. maja t. I. v dvorani Filharmonične družbe mladinsko m u z i k a 111 o predavanj e, posvečeno 5()let-nici našega zaslužnega skladatelja prof. E. Adamiča. Uvodoma je dr. J. M a n t u a n i predaval o življenju in glasbenem delu jubilanta, dalje pa je moški kvartet profesorja dr. P. Kozine (dr. Kozina, Grom, Berlot, Kragelj) pred-našal same Adamičeve skladbe; med njimi prvo njegovo v «Novih Akordih» priobčeno «Zapuščena», potem «Scherzan-do», «Sv. Jožef», «Jezus je majhen», «Za njo kot riba za vodo» in «Krški zvonovi» (zadnje štiri iz «Zborov»). Kvartet je bil kos izrednim težkočam navedenih skladb, med katerimi so posebno težki «Krški zvonovi» doživeli to pot prvo izvajanje. Solospeve so peli dr. Kozina in njegova mnogo obetajoča učenca Berlot in P a v 1 i č. na klavirju jih je precizno spremljal prof. Jeraj. Velika udeležba mladine, ki je dvorano zasedla do zadnjega prostorčka in je koneer-tante živahno aklamirala, je dokaz, da si muzikalnih predavanj. ki so bila za letos ukinjena, iz srca želi. Prof. Jeraj naj jih v jeseni gotovo zopet uvede. — V korist bolgarskim potresnim žrtvam se je vršil dne 10. maja t. I. dobrodelni koncert v veliki dvorani Uniona. Sodelovali so: operni orke ster pod kapelnikom Neffatom, pevski zbor «Glasbene Matice» pod ravnateljem M. Hubadom, solisti Betetto. Majdi-čeva, bolgarski baritonist Krajev in bolgarska operna pevka Carigrajska. Orkester je sviral Smetanovo sinfonično pesem cVišegrad» in dva Šebekova bolgarska plesa. Zvenel je slabo, ker je prepičlo zaseden. Uprava gledališča ga je okrnila, da je v resnici reven, in čudimo se, da morejo z njim v operi izvajati večja, težka operna dela. Posrečeno sta nastopila Majdičeva in Betetto. zadnji z dvema ljubkima, novima skladbama J. Pavčiča, dočim bi bile na učinek pre-računjene pevske točke K raje ve in C a r i g r a j s k e, ki ne sodijo na resen koncert, brez škode lahko odpadle. Višek in najlepši užitek koncerta so bile pevske točke zbora «Glasbene Matice», ki je prednašal izbrane zbore Gallusa, škerjanca. Adamiča, Gotovca. Štolcer-Slavenskega in La-jovca. Vzorno izvajanje je pričalo o resničnosti laskavih ocen čeških listov povodom koncertne turneje našega vodilnega zbora, ki je bil tudi na tem dobrodelnem koncertu po zasluženju deležen navdušenega priznanja razprodane dvorane. — V ponedeljek dne 14. maja t. I. pa so posetili Ljubljano (Ionski kozaki pevskega društva «Platov» in so koncertirali v nabito polni unionski dvorani. Ni bil slab zbor, pet je pa razen par res ruskih pesmi samo ceno blago, brez vsake umetniške kvalitete, ki 11111 je ljubljanska publika
gromovito ploskala. Ko bi imela vsaj toliko zmisla za naše umetniške prireditve kot za efektne pevske šlagerje m kozaške plese! — Končno je bil napovedan še koncert pevskega udruženja «Jugoslovanska Lira», ki je bilo namenjeno koncertirat po svetu, pa se je pred turnejo moral raziti. — Žal nam pa je, da je zagrebška akademska «Mladost» na povratku s turneje po Nemčiji svoj koncert v Ljubljani iz neznanega vzroka odpovedala. — Konec sezone. —
Razno
Prvi festival jugoslovenske moderne muzike se je vršil dne 5. in 6. maja 1.1. v Beogradu. Priredila ga je južnoslo-venska sekcija «Mednarodnega društva za sodobno muziko» na inicijativo in po glavni zaslugi skladatelja in urednika «Muzike» dr. M. Milojeviča. Na prvem koncertu, posvečenem komorni glasbi, so Z i k o v c i izvajali Kvartet Concerto od F. L h o t k e, Kvartet s pogrebno koračnico od \1. Logarja, soproga dr. Milojeviča je pela njegove pesmi «Pesmi iz Južne Srbije», Predrag M Ho še vi č je igral svojo «Malo klavirsko suito», Jovan Bandu r pa je dirigiral svojo «Himno človeka», ki jo je izvajalo 12 članov «Obilica» in komorni orkester. Na drugem koncertu je izvajala «Beograjska Filharmonija» .štolcer-Sla venskega «Balkansko s i n f o 11 i j o», Dobroničev «K a r 11 e v a 1», Berse «S u 11 č a 11 a polja in dva Hrističeva plesa iz njegovega novega baleta. Na vzporedu je bila tudi uvertura «Mlada Breda» našega L. M. Škerjanc a, ki je pa. žal, niso izvajali. Za Slovence sta se festivala udeležila skladatelja Lajovic in O s t e r c, ki sta v svojih poročilih priznala, da je prireditev odnesla močan moralen in kulturen uspeh, na katerem južnoslovenski sekciji «Mednarodnega društva za sodobno muziko» iz srca čestitamo.
-{-Adolf Robida. Koncem februarja je umrl v Ljubljani prof. Adolf Robida, ki je bil svojčas delaven član glasbenega društva «Ljubljane» in je mnogo let z veliko vnemo sodeloval v p. H. Sattnerjevem frančiškanskem cerkvenem zboru. Odličnemu šolniku, pisatelju in pevcu blag spomin!
Dnevnik «Slovenec» je priobčil v februarju tri članke o glasbi: O glasbi sploh in o moderni posebej (dr. St. Vurnik), Slovenska glasba, nje razvoj in značaj (dr. Fr. Kiinovec), Cerkvena glasba na Slovenskem (St. Premrl).
Leposlovni list «Dom in svet» je začel objavljati dr. St. Vur-nikove članke «Uvod v glasbo», — «Ženski svet» pa se je spomnil življenja in glasbenega dela uršulinke M. Eleonore liudovernikove.
Franjo Zacherl, učitelj v pokoju v Ljutomeru je praznoval v marcu 60letnico svojega rojstva. Bil je dolgo let pevovodja tainošnjega pevskega društva, vodil je cerkveno petje in je mnogo storil za povzdigo glasbenega življenja v Ljutomeru. Naše iskrene čestitke!
Zakaj — zato!
Na naša izvajanja «Zakaj pevska društva ne napredujejo?» je «Nova Muzika», ki jo ponovno priporočamo vsem ljubiteljem glasbe v naročbo, dostavila še par opazk, ki jiii doslovno ponatisnemo:
1.)	zato, ker jim ni do napredka;
2.)	zato. ker programi njihovih koncertov niso zanimivi;
3.)	zato, ker se je publika 16taktnih a capella pesmic naveličala in hoče obsežnih, krepkih del;
4.)	zato, ker je treba koncerte poživiti z instrumentalno glasbo;
5.)	zato, ker je glasbena naobrazba pevcev in publike premajhna.
Kazen prvega očitka, ki je presplošen. napisan nehote na naslov vseh društev, namenjen je pa bil — vsaj mislimo — le tistim, ki jim res ni do napredka, vse podpišemo. Toda, poglejmo tudi vzroke, zakaj je tako!
Da programi koncertov pevskih društev niso zanimivi, da se je publika malih skladb naveličala, za to ne zadene prav nikaka krivda društev, kajti ainbicijozni pevovodje so vse količkaj dobre skladbe naših skladateljev ponovno že izvajali, kar je pa obsežnih in krepkih
del v naši glasbeni literaturi, jih lahko seštejemo na prste obeh r o k. Skladatelji naj pišejo namesto 16taktnih a capella pesmic «obsežna» in «krepka» in tudi «dobra» dela. in prepričani smo, da jih bodo društva rada in z veseljem izvajala. — Prav tako je koncerte poživiti z instrumentalno glasbo, menda želja vsakega pevovodje. Le tega mu nihče ne pove, kako bo društvo krilo stroške za orkestre, če so že a capella-koncerti po navadi deficitni. Povejte vir dohodkov in kritje stroškov! Glasbena naobrazba pevcev in publike je res premajhna, toda z zabavljanjem ne bo prvih ne druge večja. Predvsem naj že ljudska šola skrbi za temeljni glasbeni pouk mladine, za njo meščanske in srednje šole. učiteljišče in konservatorij naj nam pa vzgojita v glasbi temeljito podkovane pevovodje! — Publika pa je na vsem svetu enaka: ljubi lahko, melodijozno glasbo in odklanja moderno, ker je ne razume. Treba ji je vzgoje! Zanjo se je doslej bore malo storilo, kajti baš kar se zborovske glasbe tiče, je bil za občinstvo in tudi za pevske zbore skok od izvajanja pesmi v liedertafelskem slogu pa do modernih skladb — prevelik. Počasi se bo pa, upamo, okrenilo na boljše in v tej nadi pojdimo vsi složno na delo!
Iz urednikove in upravnikove listnice
V tretjem zvezku glasbenega dela «Zborov» smo natisnili zelo posrečeno J. Pavčičevo priredbo E.Adamičevega otroškega solospeva «Jezdec» (iz «Novih Akordov») za mešan zbor. Dalje predstavljamo našim naročnikom skladatelja Fr. Medrickega z njegovim mešanim zborom «Nedelja», našim cerkvenim zborom želimo ustreči z blagoglasno Marijino pesmijo M. Železnika «Naši Materi» za mešan zbor z orglami. — Prihodnjo številko pa smo namenili izključno moškim zborom. — Vse skladatelje prosimo, da nam pošljejo svoje nove, nepretežke zborovske skladbe ali pa tudi priredbe značilnih narodnih pesmi za koncert, glasbenim pisateljem pa se priporočamo za aktualne članke in razprave. — V književni prilogi smo morali to pot s prostorom silno šte-diti, kajti drobnega gradiva se je mnogo nabralo, glasbene liste smo morali izpustiti, iz življenja naših društev smo le najvažnejše registrirali in marsikaj smo mogli tiskati s petit stavkom, da smo v zvezek spravili najvažnejše. Ostalo gradivo priobčimo pač v prihodnji številki. — Radi bi književno prilogo povečali vsaj na 12 strani, toda naš finančni minister nam tega ne dovoli. Premalo naročnikov, premalo novcev. Prav in točno je zapisal v svoji oceni «Zborov» v «Jutru» z dne 6. maja 1.1. skladatelj, prof. L. M. Škerjanc: «,Zbori', ki izhajajo sedaj v novi, jako lični in pestri obliki, se vse bolj uveljavljajo kot glasilo ter se le čudim pritožbam njihovih izdajateljev, da je premalo naročnikov. Misliti bi bilo namreč in pričakovati, da bodo vsi zborovski pevci segli po tem materijalu, ki jim v mnogo ličnejši obliki nudi vsakovrstne pesmi, ki pridejo v poštev za zbore v mestu in na deželi. Saj nudijo dosedanji trije letniki te revije že dokaj lepo zbirko pesmi za vsakovrstne sestave zborov in so torej silno uporabne.» Čim več naročnikov, tem več bi list lahko in rad nudil! Tako pa .. .
Vsem pevskim društvom in zborom! Poročajte nam o svojih prireditvah, pošljite nam vzporede! Pridobite «Zborom» med Vašim članstvom novih naročnikov! List je Vam namenjen, vzdržujemo ga z velikimi gmotnimi žrtvami, podpirajte ga! —Vsako v «Zborih» objavljeno skladbo dobite od uprave po ceni I Din za 2 strani. Če jo nabavite za ves zbor, imate gotovo manjše stroške, kot če bi jo sami razmnožili, obenem pa z ličnimi notami obogatite svoj arhiv. Ne obračajte se za notni inaterijal na našega urednika v uradu ali na stanovanju! Naročila sporočite po dopisnici na upravo «Zborov», ki Vam zaželjene skladbe takoj pošlje. Skrbite pa tudi za poravnavo računov, kajti za skladbe se v s a k o 111 u r mudi, za plačilo pa redko komu! Pri naročilih in na položnicah napišite natančno svoj naslov z zadnjo pošto! — Naročniki naj nam oproste, ker se je tretji zvezek «Zborov» malo zakasnil, četrti pa izide predčasno, še v mesecu juliju.
Urednikov zaključek dne I. junija 1928.

Jezdec.
Sotos/J€>r J?. *#cfa*rttču{Vovi akordij zet m esotn sebor: Jo#if> Paveie. res-elo ¿n Živahno.	(¿j^z/ana.)



JÇej H ho nji— ček moj,
£
À

Ï
M


F

n?
rrf
/¡/ef
¿L-
T J T
"ji- ceh moj, zijicek ttoj^
àà
rrr
Zdiiytj c¿o.
J.
moVj domov
sped* pre čari _ čieeA
m
M
è
JU.
J. J> J

ž
í:
P
t
f



rr
SI




i
poro nič. ezfampo
f
f
5
S
U i

?
sčrah are /za
i Í J

sPrexh arena
Í ir

spaPcjrejca iPíoeM^&vpp
J. JJLLl
Zor.

f p'If





/z a Lov,
yooeo
rnf
spccčarp/antt-cefc čvof^sTraTzgrrrztz Zor



à
ppj^pocosc —#*


/n
1
'PZ>
S

FF
a
s
¥
r* p cfr
spaČjrrejčaTt.
J. t,J)J
_ 3e
J)

&tLce& frzj,
im
/
sPrahareiia'. 7o v.
I
_ , i-1
á
J> i
Si
Tioiov.
U
u
i

i
r
pOCCLSV
PPP
J?- zdi I*ezzi^, S I L Jezdi /fUTi-ži-ČeJemoj,

£2

t
3

¿e/? je -&o„Tjice>?e, &voj
E


m
s
F
7empoj
.bi
158

tTezdi jfan..
± J>

i
ček znoj
m
ftf
v-•
7?of>, hopAo/L	fap
l
i
¡U

vlo
Ko Jkaiop (žensiizborj
-i

h
$


jnosAi zbor.
i

r- pT
i
p

5
E

r
TqpeffimUcek jezdil sem

Fff
5
¿/o no-c"i
jctj do do ..brctv.
s j) j) M
—
>ii.\y i. mr;zyi-z
mešani zdoi*.
.Se snozcfiasidery-
'( t
j i os i v h os Hi	hackee?; ^¿aV; barley
ihejj biko-rjiče&rriofe
■ J) i i , . i
B : I J- J) J1
3
i

m
zdtzjaf do
J.
r
Tiefj At
rrr
rjicejc znei nficeJz ?iror
ij-j-
S

r^r
mo?; domova
U i

P


domor.
Z6-
J>j
i
$

S&cLlqre rarz^tt-	fyfr^'
r f S i , , k=±=
t

y f pip

?
f ir
i i
spal' fícen.
-J_i-
jpaPgre &tn
=fT= J- ji) J
sfo'aZigre ¿tez 1)1
^¿/r loVj
Ia <






i
na lov, s&z^acJz


2TL




taz

^ifspalyre/'ein_¿V ée&frvojj s&rahgreruz- ¿ov.
ir



i
spal' gre /&az..
JyW


te

J»

S
ftr
¿'Zrcrfczire na 1- i



T?*


1
SjP^cíl gre farz,-
s

w
8BÀ
î
%
S ZI ÜZ
a

sir ah.
ček, Ivcjj slreûzgre neo lov,
fe
j)
S
¿y?»
slrah
gre

na Zor.
rv^

ŽEEzjsZ
S


tr
i


a
¿Irafrgre na>
f
'¿o K
i

r—cr
sZralh -—
Spal gre Zczzz à


za.i
ž™ .


3
I
•jp



2-LCt slrczJi grezti*

T,
Zor.
¿crv.
-i
\-y

/ta
"Žil;
vz 7? a lov s Irce A
gre
T-
rz.cz


ffi) jI. jCelo mimo} sanjaro zn. uspavajoče.


zna v
bo - ga-.

fe
bè
ra J J
O-ncc OÍ Ct œè/t ¿ZTICt .SVTL
X L ' ■-

I


f


-ß
ec get
Znet.

r=r
O— rtesc z a v.s ê/o
t>_ Tricf

CZ-&SC.
m
g g r ur r
¿¿7_L '¿/¿z_vččt na ¿tí ra
í
^pt* ejeo zna en bo_ga
c teeco
I
vse/zy ¿meo ¿v*.

coo,
o __ rrctj¿c
w ce /eo m ¿¿ ¿Vce&o. í
í Î I J i)v i
r fe r. Mr
¿ a* :
vse'/e
e_TrieJ
S ti. cet.
o__see?
í
I
k
t vw r
vezetkozre^ Met-.
J*?	-
3
E—F--i-f

m
éi
s

src? rsè/i e_ rrzxt

o- nee
J*
KSÄ.
&02ZZ._ ZZzíC
y h c	f»	—é	f			"f-•	H?i	-	L«			a-		-	*	M
% - -1 _		T __ ZTCCts										tzet	7	_ Že o cz c		
Tt¿ 72-0. ¿L *
- -	-žnasit
«b — pfitufmarr, j	T-j-h j j	I J J * =
y f.	T f	e
. ČV-.	Jira_ ht hzet inet- <?tt zrorto-J^j	\2zct--
2ear*ocč.
H

Î
'.Ct
J* > >
>—>-
>-
E
š g
^vo. ... ^glLr

22
J/at¿.
zeiezs ec:,

>
zroez c jzvo ttc —fcOj
>
TiCC >




SfaU.
Zro
tli__zic.
-J"-
fZVO „
T^ozno c¿a — hez.
m
i
-J

i

C tí—
ü J ij
.as

r \ yr;

7=
SÍ
-z'ocí jya_ ¿»£7.
*----_ >
stzzO
ct,
£
222
^ > ?
vrgzz/^e 'se' >
m
$
$ % ' r. f
$
é »
fod CÍO_ v^íT

rsz"_e/de^ vszjde se o _
' j>.
>
Ql.
>
ítoz:


í=


V #
»t	_m
J^S -
zro.
co
................-.......oo ... c
srigcte se cu_ ¿V, sr?c/c¿e se
z_z_2_J_i_* ,r
cutí s-e vVe_c¿e-
p- J | j y-^gj^
sTkrafa cío dcrZA ocjos -' •-
J JM)

3=
zro.zte.
$
m* ti.
. r

i:

f
I2Z
■poco
ce

^ poco
y > <?
ZLL > -




f

zntrt-.
X^one Zyo ríe > >
poco a poco.
7>
Zro
211
s-Ae-ezjat do dezZ&ojct/




Zro.
ne

Zvo
/re.
■z ra

cijs- di se jVe-ate. ? > > _
tènaz.ja-j zvoni zvo.ni-fcc s/krtz
> >
»

M—&
w. rr if1. ^PPI

zro_ ta zvaLiu-^jUsj zvo- Äi zvo.nt—j-ííj

sí va.


2Ti.Ce
Ja
131 v j
sZet-vt-.au, s'uiTZGLj sl<X-vi~gta poZ/e, €. o^-na ^suztcece zarfco^ Z>cy siyte.
y__zre«, fyo{fej ¿
j&frhTK Jn-fi j j -, üJfu-aT r 1 . M
r,	¿cctcoe "zctrfeo . /-ear i?
m
'žctr&o ^
Wm
■t
vi y« sic-rnosj poZfe, i

\%¡CtZ*JZ0j	s ti

sla
b¡J b r J
s'a.— 7ZZCC jeoZpe, -i

fr

_ po-ïfe,
7a„ z"o.

g

stczêce zan&Oj Aap
sc
m
y¿PtíC_ /Z_jč>G> _	___ /7¿7
gl V'

poco
poao ^ 2r*e«f; <T'> cZizza.
O
E

cjlecLi _
Ftc.
£

1
s
7cu.no._ polpe.
P°~ j —
>	poco a poco réf. £ ettm.



O
Hü
y¿e>at¿_
Ta. no_ po_ If&j
Ta — po — po
C
"ZT
Naši Materi.
/íilodni.

o eos z
A/.
39
*JXA -

m
_ elo slo ves ri o ¿n potno. cčotioc e.
QJ	..J J
H- Ffv
"ttt
- T*î _ JCLVrajski b
a
w

S ¿ci _ bi j
s



p
Najboljši ŠIVALNI stroj in
ie
Josip Peteline
znamke
GRITZNER
ADLER
za rodbino, obrt in industrijo, istotam najboljši švicarski pletilni stroj
Pouk v vezenju in krpanju nogavic in perila vsak čas
brezplačen. Posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, pnevmatika,
igle, olje. Najnižje cene, najlepše opreme, večletna garancija, tudi na mesečna plačila. Edino le
Ljubljana
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika, ob vodi.
NOGAVICE,
rokavice za dame in gospode, žepni robci, kravate, srajce in ovratniki, kloti, sifoni, dežniki, palice, nahrbtniki, razni svilnati trakovi, mila, jedilno orodje, aluminij in alpaka srebro, žepni noži, škarje lasostriž-nice, kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike in sedlarje najceneje pri
Josip Peteline-u
LJUBLJANA
\ ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika
LITOGRAFIJA — OFFSETTISK
CEMAŽAR IN DRUG, LJUBLJANA
IGRIŠKA ULICA 6
razmnožuje note po zelo solidnih cenah ter izdeluje vsakovrstna druga lito-
grafska dela, kakor etikete, lepake, delnice itd. Glasbene priloge „Zborov" so natisnjene v LITOGRAFIJIČEMAŽAR in DRUG.
PRVA POTOVALNA PISARNA V SLOVENIJI
Propagandni material za tu-in inozemstvo
Železniške in paroplovne rezervacije in karte vseh linij
Rezerviranje hotelskih sob
Karte za spalnice in zračni promet
Družabna, društvena in in-kluzivna potovanja
JOS.
ZIDAR
TELEFON 2759
Avtoture
Prtljažna in osebna zavarovanja
Denarna nakazila
Vse informacije brezplačno
Pismena naročila po povzetju
Karte za vse države
Legitimacije za velesejme
REISEBÜRO - BUREAU DE VOYAGES - TRAVEL OFFICE
CARINSKO - POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUREAU
KObODVORSKn ULICR «0
NASLOV ZA BRZOJAVKE : «GROM» TELEFON INTERURBAN ŠT. 3454
ANT. KRISPER
LJUBLJANA
MESTNI TRG 26, STRITARJEVA ULICA 3
GALANTERIJA, PERILO, PLETENINE IN ČEVLJI
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
ZAVARUJE PROTI OGNJU, TATVINAM, NEZGODAM ITD.
TER NA DOŽIVETJE IN ZA SLUČAJ SMRTI. PODRUŽNICE PO VSEJ KRALJEVINI. DOMAČE PODJETJE.
* & % $ & * & & & * « & # &
NAŠA PRAVA DOMAČA
KOLINSKA CIKORIJ A
JE IZVRSTNA
^Bf ^AA %S#	%■#	%•# %V0 %•#	%1#
^ y y y y y y y y y vj? y1 iff iff ^
Naročite Vaši klavirski mladini
Deset povesti Vasilija Mirka.
Cena partituri 20 Din brez poštnine.
Založba muzilcalij pevskega društva „Ljubljanski Zvon".
iJ
Izdaja in zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška tiskarna, litografirata Čemažar in drug. Letna naročnina za državo SHS 40 Din, za Italijo 25 lir, za Ameriko poldrug dolar. Pomnoževanje partitur, litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni material dotiine pesmi za ves zbor.