Teèaj XVII. List gospodarske, obettniške nara ïzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cet «C'A,*-v - * r >>:J' : pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo februarja 1850 Kaj storiti, da hiše niso vlažne . Kdor je vse drugo dobro porajtal, pa hišo zraven (Dalje.) tega še z lom zidal, bo zadovoljen ž njo. Kdor pa le Dovelj prepiha po hiši. Veliko pripomore k temu, da staniša niso vlažne in na po vsako reč d opravi , in tedaj med cegel tudi zatuhle more * ? ako se hiša zida ali že zidana tako popravi i P v t r a n j s t h « > okna niso majhne luknje, skozi ktere pomoli; okna morajo Treba je tedaj čio vek komaj da da kamnje meša, naj ne toži, če mu hiša ni do dobr< suha. Kamnje, če še tako terdo, poteguje rado vlago na-se Poglejmo le iz kamnja na- in jo spet rado iz sebe pot pravljene ti po h ali d ir h l i ca h kakor hitro biti dosti elike ce j tud glavo ^m • v se vreme premenuje, ze vidimo, kako se kamnje poti. hi Zgor nj zbe » vsakega 'opi tako imeno majhna, ker velike okna to, kar skozi rije morebiti pozim mmgmm > več gorkote uide, nja hišau) so vselej bolj suhe kakor spodnje F m povračajo z drugo dobroto, da namreč, težko uganiti. Zidovj v zgor nj ih izbah ni tako močno kadar se odpró, več unanje čiste sape v hišo pride, ktere in debelo kakor v s pod nj ih, tedaj se lože osuši; ino ne potrebujejo le ljudje, da sopejo, temuč tudi hiša, da ni krota se sama po ebi sed v • v ZJ in p o d n j vlažna. P rep i h hiše, pametno napravlj velika dobrota. Toda pametno je pravimo rselej hiši mora biti ktero večidel tud pa tako ne prepihuje kakor idovjc gornj pravljen, to je, tako, da niso prebi nosti se prehlad pávci v vedni nevar če stopijo na hišni prag in jih pre hišo. zakon nature že tak Kar je bolj pri tleh, je vselej bolj vlažno, saj je da k U ode i z parica, ker je težka ki jo v sebi ima, se zmiraj bolj tál der V t in pihuje sapa, ktera skozi prednje in zadnje vrata narav n ost ne more kviško pise Vse to se dá pri zidanji nove hiše lahko odver ce ima zidar le kaj možganov v glavi in Omet i dû >4» če gospodar sam yip som ali pa katranom. kaj vé 5 kaj je prav kaj ne 9 kaj dr kaj ne. Pa tud Kdor hoće, da se mu zidovje hit reje osusi in suho rnarsiktera st paka se dá potem popravit iz cesa naj .se zidaj (mavcom ali sadro) ; gipsov hiše ? Daje hiša suha, je na tem veliko veliko ležeče, iz česa se zida, in da se za podzidje (Grundmauer ) vzame taka roba, ktera ne vleče preveč mokrotě na-se. Terd apnénik, marmelj, granit in drug tak kamen je, se vé da najbolji, pa je predrag in ga ni povsod dobiti. Namesto teh se mora tedaj gospodar z žganim zidarskim kamnom, peščenikom, škerlmi itd. pomagati; vse to kamnje pa rado poteguje mokroto na-se. Zlasti takrat so taki kamni za podzidje slabi, ako se n e uje maj o eden z drugim lepo in je treba med nje rahlega kamničevja nametati,zakaj vsa vlaga, ki so jo večji kamni na-se potegnili, se vsede ostane, naj ga namesti z navadno malto ornece z gipsom gipsov omet ne zaderžuje mokrotě kakor apnéni in se veliko hitreje sterdi. Gips se z vodo ravno tako napravi v malto kakor apno; tudi ni drag. S katranom (Mineraltheer) so že tudi veckrat po- skusili kamnitno in ceglasto zidovje ometati, kakor so z njim ometavali že zdavnej pred lesene in železne stene v hišah itd. Tudi pri zidanih hišah se je katranov omet dober skazal. Katran (rteka rudninska, černa smola) se kupi v špecarijskih štacunah. Treba je pa, preden se zidovje namaze s katranom, da se vse razpoke zidu dobro zamažejo in ogladijo; potem naj se zid še le s katranom namaže. Berž ko se katran, ki je bil pervikrat namazan, v v rahli zasip celi hiši. in polagoma se razplajha mokrota potem po Za to je treba za podzidje naj terd ej šega kamnj treba tudi v • cj kamne dno položiti in kamnj tako odbrati, da pride kamen na kamen tako, da je celó malo lukinj med njimi. Zalivanje podzidja z mavto (moltrom) pripravi tudi veliko vlage v podzidje K manj m naj jemlje zidar mavte, in take, da se hitro sterdi, če je kamnje potegne in posusi, naj se namaže vdrugič in zdaj berž z drobnim pes kom posiplje. Berž ko je tudi ta povlak se sterdil, uaj se vse z apno m po beli; apnénica pa mora biti tako gosta, da se ravno še dá s penželjnom beliti. Tako napravljeni povlak ogeljnokislína, ktere je po poslopjih vselej nekoliko v zraku spremeni v terdo skorjo, ktero je ali tretje leto vnovič pobeliti, in nobeno vreme ji nič ne škodje. Ce se tii in tam kake razpoke napravijo, se dajo treba le vsako drugo poslopje za tega voljo tudi enmalo dražje lahko zamazati. (Dal. sl.) zlasti Mehki kamen naj se nikoli ne jemlje za podzidj V V _ _ . _ _ M pescenik ne, kteri največ vlage na-se pote guje m se Prošnja zastran ričkovega olja tudi rad drobi Po prijaznem dopisu gosp. J. Dullar-ja smo zvedili iz Vse drugo zidovje naj se napravi iz cegla, pa dobro „Novic" v 47. listu preteklega leta, da se iz rička ravno zganega cegla, iz kterega je ogenj vso vlago presnal h takega cegla zidane hiše so v vsem drugem hiša tako zidala, kakor smo že razlagal a Z ce se je namreč tudi tako olje delà, kakor iz drugih mnogim oljnatih semen; vendar bi kaj vstreženo bilo, ako bi se po ,,Novicah~ zastran To reč sem tù po- te reči razglasi I še natanjčniši popis Kdor pa misli, da mora biti vsaka hiša suha, če jo je iz skusil pri dveh oljarjih in sem enemu še posebno obljubil, da bo vsako leto imel dosti delà z ričkom. ako mi bo olje i prav napravil; zakaj jaz bom poti ej v vsako vas v ti okolici posai nekaj rička, in ljudém povedal, da je tukaj cegla zidal, ta se ravno tako moti, kakor tisti, kdor misli da ne bo v noge moker, če ima le škornjice. Tudi lesens hiša je vlažna, če na mokrem stoji in če je okoli nje pre- malo sape mojster, ki ume iz rička olje delaii. Al povedati morem, da omenjeni oljar mi je napravil Jasno je tedaj ko beli dan, da vsak deležnik te aseku !e nekoliko kolomaza, ki skorej noće gorćti. Pa tudi drugim racije m bi k manjemu plaćilu poma kdor pridno se je tukaj taka godila. Ce pa kmet v novih receh precej svoje znance in sosede nasrovarja. da stop ij o v to družb ne opazi koristi, berž zgubí veselje nad njimi in jih opusti. Naj bi se tedaj povedalo: ali mora riček se dobro ker je je 20, ajtenga lahka, da homo le en groš plaćali, če nas ki imamo en goldinar dolga poverniti; če nas je posušiti? kako ga je treba zrni e ti? koliko se vode pa le 5, bo mogel vsak 4 groše plaćati přilije na pol mimika, in ali je treba mlačne vode ali celó vrelega kropa? in še morebiti drugih potrebnih reči. s m em reči: kadar se nam bo v obličji olje mastilo iz rička, se era bo tudi dokaj přidělovalo. Gotovo Križnogorski. • » ■acija zoper ogenj pretečenem Setu 1858. Po stari navadi povemo tudi letos našim hisnim gospodarjem, kako se je vedla lani asekuracija v Gradcu, ktera je za deželo štajarsko, krajnsko in koroško med vsemi z a va ro v a v n i c a n i i u aj i ni e u i t n ej a. Iz spiska, ki ga je vodstvo graške asekuracije zoper da je v p r e t e č e n e m ogenj te dní na svetio dal, se vidi i letu 1991 gospodarjev na novo k omenjeni asekuracii pri-stopilo, in sicer iz Stajarskega 1492, iz Koroškega 234, iz Kra nj skega pa 265, skupaj 836 manj kakor v letu 1857. po tem takém v vsem Zavarovali so na novo 4733 pohištev za 2 milijona in 319,700 gold. zavarovavne vrednosti, za 3 milijone in 118.900 gold, pa klasne vrednosti. Celo premoženje pa, ki je bilo lansko leto pri or r a š k i asekuracii zavarovano i je z nesl i» 57 milijonov 208.475 fl. Vodstvo asekuracije je přetečeno leto 253 pogorelcom povernilo, i u pogorelih poslopij za škodo 374 V sicer 8 taj a rco m 79.965 Krajne o m pa 69,335 fl. 181,920 il. A., Korošcom 32,620 11., Tarifa za letos je postavljena na 28 kr. novega denarja od 100 gold, (to je 16 kr. s tare ga denarja), po tem takern je ravno tolikšna, kolikoršna je bila lansko leto. Ta tarifa se mora do konca prihodnjega mesca sušca, to je, zadnji čas 10 dní po sv. Jožef u upravnikom omenjene asekuracije odrajtati. Tišti zavarovanec, kteri ta čas plaćati z a ni ud i, pride po svoji nemarnosti ob pravico odškodo-vanja, če bi ga v tem nesreća ognja zadela. Razun tega je asekuracija lansko leto 1510 gold, in 41 kr. tištim podarila, ki so pri ognji zavarovanih poslopij pridno gasiti pomagali. 8 pomočjo omenjene asekuracije se je lansko leto 393 poslopij, ki so bile poprej z deskami ali pa s slamo krite, s ceglom pokrilo, 6 s škerlmi, 3 pa s kositarjem. Zraven tudi 210 zidanih opažev, 55 varnih dimnikov in tega se je 26 strelovodov in pa 75 pohištev na varniši in prostorniši kraj přestavilo. Gospodarjem na Staja rskem, Koroškem in Kranjskem, za ktere same je imenovana asekuracija napravljena , podamo ta pregled pretečenega leta z živo željo, da bi veliko veliko gospodarjev pristopilo k omenjeni asekuracii, ktera je prava bratovšina zato imenovati, ker ne iše nobenega dobička za-se, ampak je le v vzajemno pomoc Koroškesra deleznikov iz Stajarskega, Krajnskega in » osnovana in njena tarifa tako razdeljena, da je toliko nižja kolikor več šteje deležnikov. Naj damo en izgled, da bojo gospodarji dobrotljivo to napravo bolje razumeli. Postavimo: 10,000 goldinarjev je škode, ki jo je ogenj tù in tam napravil, l'a škoda se mora zavar ova nim pogorelcom poverniti z dnarji, ki so jih v kaso asekuracije plaćali vsi deležniki, to je, v družbo zapisani gospodarji. Ce je teh več, manj plačila pride na enega; in če jih je prav veliko, bo tarifa toliko nižja. Lahko rečemo, da bi bilo komaj en groš od 100 gold, plaćati, ako bi vsi hišni gospodarji na Stajarskern, Krajnskem iri Koroškem v to 71 pogorelsko bratovšino" stopili. Koi Naj !>i si to dobro zapomnili naši Stajarci. Kraju in Za svečarje, pa tudi za slovar kaj. Pred nekaj dnevi sem bil v neki hiši, kjer so terdi Slovenci. Ko se je bilo znočilo, prižge gospodinja svečo. Kmali jo pobaram: „Ali niso te sveće doma ulité, ker se loj celó nic po njih ne poceja?u Gospodinja mi poterdi vprašanje ter se izgovarja, da zdaj nekoliko pretemno sve-tijo zato, ker se ni odbrala dobra preja za vez i he. Pervikrat sem tukaj slišal besedo ,.vezih.a Ali ni bolj domaća memo „tahta?* A k o n e V • bo zamere, svetvamo nasim svecarjem ulivajo take lojene sveće, s kterih, Kadar ki gore, se po svec niku scedí mnogo loja, morda celó četertina, da bi tudi pro-dajali take svečnike s posad cami, kamor bi se loj lovil, da bi ga toliko ne šlo pod zlo. 1 Samouki bi po kmetih ulivali kaj dobre, će tudi manj bele sveče; al ni varno brez dovoljenja se ukvarjati s takim rokodelstvom, pri kteriin bi se komaj za kako ljulo duhana skupilo dobička. Križnogorski. kadar dan začne ni že tudi zjutraj toliko pred světlo kolikor je zvečer dalji da ni Tako je z nami vred gotovo že tudi marsikteri naših bravcov popraševal, pa ni mogel zastavice te prav uganiti. Res čudno je, da dan pri obéh koncih — zjutraj in zvečer — ne raste enako; zvečer je že čez eno uro dalji, zjutraj se pa še celó malo čuti, da je svetlejše. Na to vprašanje smo našli v frankobrodskem časniku Didaskalia" sledeči odgovor, s kterim mislimo marsikomu vstreči. v V Xe 3 tedne pise „Didaskalia* v drugi polovici pretek lega mesca januarja — raste dan, in celó malo ćutimo zjutraj, da bi bilo kaj svetlejše kakor je bilo o božicu. Odkod teda to, da pri vsem tem, da smo v sredi jaše zmiraj nuarja ali proseuca noći že 28 minut odtergali, ob h zjutraj nimamo pravega danu? Nekteri mislijo, da je oblačno, niegleno ali s než no vreme v tem času tega krivo, in da zatega voljo se zjutraj tako pozno daní. Al to ni res; saj vsak vé, da ni zmiraj in povsod ta cas megleno ali oblačno. Vzrok mora tedaj dru or r* biti Pratikarji pravijo, da od 22. do 31. grudna ali decembra je dan za 5 minut, od 1 prosenca ali januarja noter d 15. pa spet za 23 minut dalj tedaj od 22. grndna noter do 15 pi v vsem skupaj za 28 minut To je res i al zatega olj ne smemo misliti, da tistih 28 t, za kterih je dan v sredi januarja dalji, bi smeli tako na d v traj dnevu, razcepiti da bi 14 t pridjali zj 14 t pa zvecer, to je i da bi mogel dan se zjutraj za 14 minut pred začeti, zvecer pa bi se mófflo tudi za 14 minut pozneje mračiti. Vzroka, da nam dan le na večer dalji prihaja, smemo iskati v astronomijskih (zvezdnihj postavah, ampak i dnevne ure štejemo, in po tem, ne samo v tem. kak m kakor so naše ure uravnane (rihtane) Če se nam zdi, da dalji dan ne pospešuje dami J traj žejo po tistem srednj merilu časa, kterega nam ka naše ure je vzrok tega v tem iskati, da od 25» grudna ali decembra naprej je poldanski čas, kakor 43 ga rai na naših urah imarao, pra vera u poldnevu zmiraj kraj Save ziveti. 1J Pozneje, ... « « I V v«, X. 1 • 1 • » n a p r ej za nekoliko od dneva do dneva se množecih Stirskega ga koje izdal svojo zgodovino je pa spet nesrečna raeržnja do Slovencov drobcov ene ure; na naših navadnih urah je tedaj jutro napadla in je brez vsega dokaza pisal, da se ima brati zmiraj poprej kakor je na s on čni uri. Kadar naše Charito. Ko sera jaz v „Novicah" ta napis oraenil in ure 8 kažejo, kaže sončna ura 1. dan januarja še le 7. terditi začel, da je ta spominek slovenskem u božanstvu uro in 56 minut, — 11. dan januarja 7. uro in 52 rainut, Cartu posvećen,*) se je gosp. Knabl— podal v Videm. 17. dan januarja 7. uro in 50 rainut, 31. dan januarja in je s pereš nikom svojim zacel po pervi čerti čerke R 7. uro in 47 rainut, in 11. dan svečana ali februarja 7. štohati, in nasel je na tej certi podaljšek ali, kakor on uro in 46 rainut. v pravi » 55 liga turo." Vendar ni dokazal: ali se tud! Će so tedaj naše ure čedalje bolj sončni uri na- druga čerta 3 čerke R tje pri tem podaljšku ne prej in sicer po tišti razmeri, kakor dan dalji prihaja, zacne. se ne smemo čuditi, da nase ure, kolikor bolj pr eh i taj sončno uro, rasteči dan vsako jutro pogrudijo. Kamen bi se mogel iz stene vzeti, dobro očediti in po v teh zadevah dobro izurjeni komisii z diplomatično Po tem se tedaj očitno kaže, zakaj tišti čas pozirai, zvestostjo presoditi: al res stoji ft, ne pa R, pa še tudi kadar dan začne rasti, se zjutraj tako l cuti da y tedaj bode ostal „sub jud i ce lis", ker v ligaturah dan raste, in da je treba skor do konca mesca januarja ne vlada nobeua čakati, preden je zjutraj tako svetio, da moremo ob osmih se à nima gotova vsiffdar in določna postava. Da in vseskozi kot RI brati, temoč tudi lahko kako pisanje brati. Kolikor pa srno zjutrej o svetlobi kot IR, pricujejo prikladi. Pri Gruteru2) se najde sledeči na zgubi, toliko 11a boljera srno pa zvečer. napis : Naravoslovna drobtiniea I. O. M ALA 9 AVG OB VjrTVTEM APPELLATA CVI PRAEEST Publ. Ael. Pubiii fil. Sergia Magnus Domo Murs a itd. Ako bi ne \\ moglo vsigdar in zmirom kot R1 brati. Na sv. Štefana dan je bilo zjutraj po gorah merzlo, ker je bilo dovelj ivja, ali kakor tudi nekteri pravijo: „je bila m eg la osivěla." Po dolili pa takrat ni bilo celó nič bi se tedaj tukaj tudi moglo brati : VRITVTEM, kar pa je Tudi okrog mojega stanovanja je bilo drevje vse brezumno, ker le berilo VIRTVTEM nam daja razumno mraza. Kmali se pa mala betvica srebra v ozki zraisel. posrebernjeno. cevki gorkoméra jame nekako nevoljno repenčiti in se napne do 3. stopinje nad zraerzlin, in glej! velika množica srebra, ki je potratilo po gori iz vseh straní lesketala, se splaši in kakoi se jokaje v debelih solzah pogubi v zemljo. Kakih 50 sežnjev Takosna je tudi z dr ugimi ligová ni rn i čerkarni ; primeri besedo: CIV-j-A-j-lS, kjer se ligovana čerka pervokrat bere, 1T drugokrat, kakor TI. 3 Po vsem tedaj tudi mi CHARTA smemo brati: CHA nižej mojega stanovanja se proti deveti uri začne megla . IRTO, in ker Al v napisih pogostoma stoji za A in AE 4 ) snovati od vzhoda proti zahodu v cerknisko jezero, terpelo blizo do poldne. Proti poldnevi pa megla zgine. kar je Med tedaj dobimo CHAERTO iz Čart oblike CHArTO spet CHARTO ali pa C e r t. tem je bilo verh Križne gore toplo in je tudi solnce vmes posijalo. Naprej tjè doli, kamor megla ni segla, je zdolnjo gor- Ravno tako je z berilom SVMM. Ker čerki MM tako stojite, je to znamenje, da SVMM. druge bilo tudi toplo. Preko hriba pa med zgornjo in koto kakih 200 sežnjev 11a široko, kodar se je megla pla- MANO blizo ena poleg izrazuje eno edino besedo, bodi si SVMMO ali pa SVM žila, se je povsod ivja obilo nabralo, dasiravno ga zjutrej nič ni bilo, kakor da bi bil sneg zasul. V svojem pervem pretresu videmskega napisa sem ze terdil, da se Charto ima brati Car to in da je y Ni le to mikaven prikazek, ki se le poredkoma dá vic tus De us Char tu s" nepremagljivi bog mertvih viditi, in ki tudi poletinski neprijetni prikazek toče lahko Cart 1 n razjasnuje poleti. Kriznogorski. Preiskave na polji slovanské archaiologije. çromski sekiri imenovani : „Taran balta-sckira.^ Cert. V basenstvu starih Slovanov pa več božanstev mertvih najdemo, tako Mara 11 ta, Marota, Merota vetrov in spremljevavca duš, vediskeinu Ma ruta, boga kteri se je tudi velel M i ta 1 zz: vedišk. Mátali in je v Ime N e v o d za ktere volj Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje). i n me spet pelja 11a \ pasji podobi bil predstavljen, 5) dalje boga Lato va La to na stražara med tem in unkrajnira svetom kraj nate reke. Tudi ženske bitja najdemo gospodovajoče v 111 u ž demski kamen, kraljestvu mertvih, kakor Noro se je pred tremi leti pravda začela, in zemeljsko boginjo Ježi babo itd. N i r o , Nivo Na drugern Nijo, mestu sem sicer od strani mojih nasprotnikov po zlo nepošteni poti Mislili so me takrat strastni nasprotniki po zasramovanji f psovanji in denunciacii naj ina nj al goljufali so se jako! 55 d 10 d t" napraviti > Muehar, „Rómisch. Noric." II. str. 29. 30, 31 2 K a tane i c omenjuje ta napis v knigi svoji: „Specimen PhiloL et Geograph. Panoniorum. Zagrabiae4 1795. ttr. 103. Gruter „Inscript." stran 1007 Nr. 3. 3 Glej Heffner N še do zobea dognano, da bi se videraski napis moral „Das romisch, Bayern." Tab. XI. Nr. 34. 4 brati: „Invicto Deo, Charito Neviodunensiura S u rain ali pa kakor drugi hocej ni še diplomatično 55 S u m ni u s Magister", ker gotovo, da cerka R je ligovana. Ob času Katančičevem (leta 1795), kteri je tadaj v Zagrebu le ka-košnih osem ur daleč od Vidma živel in kamen sam vidil. je napis še bil dobro in čerke niso še bile s obranjen, kamen ni bil poapnj protnik gosp grafike hvalij Knabl, temoč rajnega Katar lom pomazane. Ne samo moj tudi drugi poznatelji epi- v ♦ V ? da je bil vest in Gotovo bi mu tedaj ne bila li gat zvefrt bravec napisov. ušla, ako bi jo bil v čerki R zapazil. Tudi rajni Muehar, tudi ne zadnji mož v tej znanosti, je našel kamen leta 1822 se snazen in * « t rekel d in je bral: Charto, in je celó še so ze za Riinlj teg S Glej přiklade v Gru- Ueber te rovem omenjenem delu Index, str. 84. 5) Glej moj spis „ den Gott Latovius" v „Mitiheilungen des histor. Vereins fřir Krain.u Jánner 1858. Slavitelj spomenika bogu La to v u posvecenega se je velel K. L. CRESENIVS — K r c s e n od kres, Sonnenwende, Son nenfeuer, primeri imena: Kresnik na Kranjskem in Štirskem, Kreso nj a v krabonoski vesi fare sv. Jurja na Sćavnici. V napisu stoji: LATOBIO namesto LATO VIO, al Nemec Gluck („Die bei Càsar vorkommenden keltifrchen Namen" stran 114) sam pravi, da je b za v po pisaćih spremenjen glasnik, in da je v resnićnisi. Kakošno keltiško božanstvo bi Latovius bilo. si ni gosp. Gliick upal razlagati. Da je beseda obće bi ago indogermanskih jezikov, sem gori pokazal. Ako je ta kamen v starem Juvavu najden, kakor Aventin terdi, to nié ne dé; saj ie utegnil Slovenec tudi se tam naseliti, in svojemu domaćemu božanstvu spomenik postaviti (glej A vent. lib. 2L Ann. Boic.) v- 44 Per kan pod imenom bodemo njegove čednosti razžalili, ako iskrenega domoljuba tudi dokazal, da je Perun Triglav bil častěn kot gospodar in vladar podzemeljskeffa očitno tukaj imenujejo. Andrej Likar, brat nam po kervi kraljestva, 2 in da tudi soin čni bos: Be lin, Bel- in službi, je že dosti besed in narodnih prislovic otel po . . V ■ I I • • . • • V < • « ÉA « . foog se je v zimi imenoval Černibog in opravljal službo zabljivosti; prepričani smo, da bode tudi še skerbel za popis s od nika mertvih. (Dal. sl.) zoologicnih imen. potne bisage. Prijazni dopisi do strica Bercka Verbovcu. Pis m o. Dragana v gori omenjenih Ali kje so tvoji tovarši? stric, ali ništa dva izmed njih sione"? Kaj sta ona delala na jezerskem svetu? dovala in spet občudovala, po globoki Karlovci se pla bodete me vprašali, dragi profes- naravoslovca „ex Obču žila kakor jelena po ravnih planinah in sledila po tern in unern Celó île gmatik je přišel iz obroča in pretergal globoko Dragi stric ! molcanje. Sinko Merkurjev pa bi bil rad prederl vse pe-Vr\ rakeški postaji smo zapustili železnico in se čine, le da bi bil dokraja votlinam přišel. Samo jaz uisem peš podali proti cerkniškemu jezeru. Vem, da bi, ljubi imel veselja v černem svetu; manjkalo mi je svetlobe, po striček, radi brali natanjčen popis tega imenitnega jezera; temah pa nerad tavam. Hotli so me moji tovarši prepričati, al ker nam 0 čedniše : ,,Sla Bo krat čul, ko me je kak m je N mort pobož Vam Viva muchos aííos!" lepoti narave reče Ta pozdrav sem več-Slovenec pel jal na visoko goro. 3 v narodu našem. na višinah s ktero se enaci nemška: Wer uberzeugt wird wider Willen Hleibt seiner iVleinung doch im Stillen. — Na prijazno povabilo staroteržkega gosp. farmeštra smo se končavši pot po jezeru peljali v stari Ter. h I uha, kteri dij kosilu. Cerkniski vozotaj je kluseti tirai Ueber Stock und Steine Und durch grune Haine d « stric Or ^ povedati. kako serčno prek cez Dane, kjer smo sercno pozdravili rojstni kraj so nas sprej* li prečastiti irosp. tehant k n i š k kako našega pridnega domoljuba K o s m a c a Danskega. dobi o nas gostili m prijazno sprem jali sèm ter tjè na ogledu Cerk Prebiva1 Da je tudi v ložkem koritu enkrat jezero bilo, brez e starih pisateljev, je že naš slavni kniške dol so krotek in pr dvombe „lacus lugeus d Pozenčan dokazal. O poldne pridemo pod razvaline stare ženski spol je manji kakor okoli Ljublj tudi možaki niso Terpe, kjer so se nekdaj proti mogočnemu Caesaru tako tako Kranj plečasti kakor prebivavci gori od Lj u b 1 j a v Stoffvvechsel" ni enak. Akoravno dobrotlj proti > je- hrabro branili stari ilirski Japudi. Na bregu, kteri se sedaj veli ' la ga, smo pregledovali staro zidovje, in se v duhu zero nekoliko skerbi za živež tukajšnih prebivavcev, vendar zarinili v nekdanjo dobo silnega Rimljana, ki kakor nam vse to ne doseže, in naši Notranjci z rokodel nas Vodnik poje je r> široko razsajal pri sedem sto izdelovanjem lesene posode in lesenega orodja ljube k let u da so resnične besede našega pevca : heka si zasluževati. Kar pa ljuJc> je množina cerkev in Vse potnikov posebno kvic v tem jezerskem koritu pričuje pobožni, verni duh kranjskega Slovenca Al cerkve so tù večidel ubožne, in hitro se vidi, da nismo v kvenem okrožji nekdanjega solnogradskes:a metropolita Prek Drave na Štajarskem in Koroškem, posebno na nem Kaj je vendar Kdo najde Metúlo ln Ter po moj grad ? Kmona, Skaf dona Ste komaj spoznat ! gnalo mogocnesra Caesara v te nerodo vitne kraje? Kaj nek druzega, ko želja po lovu narodov! Da se rimska soldateska ni domá spuntala, jo je --------------------J----------- -----------7 t p W DU m 1 111 o IV 4A UI \1 il I U Í7 l\ U 111 Utfllia n^UlllUlU ^ J Kf jU ^ 1 ških stranéh teh pokrajin, najdeš velikanske cerkve in dobro castilakomni vojskovodja na p!en" — piše Dio Cas s i j. gnat erb Ij fa al premisliti moramo ii je solnograski višji škof bil souverain, in prednja straža za politiko nem Ves svet je tukaj iuknjast, ravnina in gora javorniška ; ških cesarjev. Vreme nam ni bilo najbolj Iz SI stanovalisca prebivavcov pa se ujemajo z blagoslovom te okolice. Na re čj e slovensko je čisto — pa nekako težko. Na posiljale hlađen veter in dez. V V dragi stric, lepo namalane, kako iz so copernice zadnji slovki jih ajdete of . . a« cujes vsigdar Bia V duple v je imel še dosti s coper ak ietaj d v llćami opraviti Jezero je ravno ta letni čas bilo prazno vode, tako smo lahko vse večje požiravnike pogledali. močen navdár. Glasnik o zvišu-i ej o večidel v u. Nošnja je zlo takošua, kakoršna Kranjcov okoli Ljubljane. Možki nosijo radi lajbelce iz u kn a. rudečega s N se se tej okol lepa kop enskih kih imen kakor ženske pa peče nosijo gladke in ne na temenu, ampak v zatilniku zvezane. O narečji še morem pristaviti, da prebivavci teh dolin tako silno ne izbijajo nikov kakor Gorenci. Da ta N a r t, L e v i š č e ^ K Benatki, Retj P samoglas-gorenska navada Verbovčanom n i k spet 7 Vod itd ktere bi v slovensko pismenost ne dopada, že tako veste, dragi stric, ker s o g I a s n i k it. so peljati mogli, namesto da tako zoper vse slovnicne le kostnjak, glasniki pa meso besed. postave kuje ovakinj Kd n a m b o d e pisal različne imena rib in perutníne jezerske, ki v ustah tukajšnih prebi Naj Vam še poveru, striček dragi, da smo po prestalem v polne vavcov živijo ? A r j a v k k P krep dolgem predpoldanskem trudu sklede, ki so nam jih prijazni prav ffloboko segali gosp pandirke, p je že Valvazor poznal fajmošter postavili na mizo in da tukaj so se zenačili vsi temperamenti. Prav ži- Blizo cerkniškega jezera zivi edaj mlad domoljub kterega vsi čislamo in kteri po domovini dobro sluje. „Novice" so njegovo veljavno ime že večkrat prinesle Tudi Ne dane volje smo bili. Da so vsi gosti pri obedu imeli veliko veselje tudi nad Vašim verbovškim sinkom, iu da so mu naj Vam povem le zato, da vidite, — Da glasno terčili „živio!" da cr ostoljubnost slovenska ni nikjer prazna beseda! l) Glej m<»j spis „Ihber den Qutt Jamogius" v ravno Imeno ste mi zdravi! Vaš Vicko. van em časopisu 45 Spominki na Dolensko (Dalje.) Zapustivsi Las ce sem kmalo dospěl nazaj do Rasice in se okrenil zdaj iz sedanjega pola po manjši cesti na desno, proti Dobrému polju namreč. Pot pelje ob levem nega zvonika zadoneí ločite. Perva derzi na desno, druga na levo. Obe deržite skoz lepo in rodovitno ravnino, po kteri ima kraj svoje ime. Jez sem se podal po cesti, ki derži proti Kerki, pa za nocoj sem bil že obupal v Za ti či no priti, zakaj bil sem ravno vštric dobropoljske cerkve, ko mi je že od ondot- bregu potoka Rašíce naravnost proti izhodu. Svet je za tíi zlo z mladim germičjem in ne pričakoval bi člověk v tem kraji kaj angeljskegra cescenja «r raščen posebnega al kmalo se v sredi goščave velik izstrebljen prostor zasveti, in kakor začarano dobro vedó. las. Tudi zvonjenje od cerkve sv. Antona na Rebri sem cul. Stoji ta cerkev na levo pota, kjer se gré proti Kerki in je tukaj več slovečih sejmov, za ktere nek dolenske dekleta posebno stojé pred nami nove fužine na Poni kvah. novo naselbino v Ameriki ali v kakem bi ne Za kako drugem ptujem kraji Dan se je zdaj vid oma v ze stiskal m noc je mogli dobiti boljše podobě kakor je ta. Tam je nam prav dolgočasna biti. Veter je žvižgal tamne oblake, ki so pretili z dežjem. rec mnogokrat danes se tamna hosta, juter pa ze vse mer- huda tema. ter gnal žugala po obzorji K sreči goli ljudi, in po naseljencih je položen temelj novi vasi ali celó novému mestu. Tudi od tega kraja bi se člověku pred lučice. Kmalo je nastala je moj vozač dobro tirai; al vendar malim časom še kaj tacega sanjalo ne bilo, kar se tukaj zdaj vidi. Na velikem prostoru stoji novi plavž, zidan po je terpelo dolgo, preden so se mi pokazale v daljavi svitle To je Kerka!u mi veli vozač. Cez stermi klanec n najnovejšem montanističnem in stavbnem okusu. Zraven je veliko poslopje za vradnike in delavce, drugo za denar-nico, še drugo za fužinskega voditelja itd. — Vse to je izzidano tako, da bi poslopja vsakemu mestu bile v ponos. Ker fužina nekoliko od kantonske ceste stoji, je od taiste do plavža in ogljohramov položena železná tir; z eno be- sva jo nažgala zdaj navzdol in pozno že dospěla v imeno vano vas, kjer sva dobila v gosp. Celešnikovi gostivnici dobro prenočišče Drugo jutro zarano vstanem. Noč je bila pomirila raz zopet je prijetilo solnčice razlivalo serdeno obnebje, v V ^ svoje žarke po zemlji. Sel sem nekoliko cerkev ogledat, ki je izmed lepših na Kranjskem ena. Stoji nekoliko od- sedo: vse je tako osnovano, da si clovek kaj lepšega skoraj misliti ne more. Akoravno je bilo že pozno, vendar stopim z voza in hitim po večjem fužine ogledat. Ako se et celmo. arcbi zdignjena; na pokopalisce, ki cerkev obdaja, peljejo lepe kamnitne stopnice. Celo svoje ima obernjeno proti solnčnemu izhodu; nad velikimi vratmi se bere: „Consecrata a romo. že zunanje obzidje člověku prikupi, koliko bolj bo še le epo goriti. Carolo Michaele die IV. Aug. stermel, ko vse to od znotraj pregleda. V poslopjih za sta- fn Damianu MDCCLVII, renovata MDCCLXXI." Posvećena je sv. Kozmu novanje je vse olikano in pobarvano, vse lično in lepo; vsaka najmanjša reč nosi značaj sedanjega umnega veka. V fužini je tudi vse po najnovejših zuajdbah osnovano. Velike ? zlo velika, visoka in svitla, ima na vsaki strani 3 kapele in v vsem skupaj 7 altarjev. 0 binkustih je tukaj velik shod, kamor tudi Gorenci radi zahajajo. okna, bolj cerkvenim ko fuzinskim podobne, spušcajo svitlobo •v plavž. Spredaj peči je velik prostor za vlijanje, zadaj pa priderzi lesem železná tir, da dovazje oglje in rudo, kar Zapustivsi cerkev sem splezal tudi v zvonik, kjer vi-sijo štirje krasni, umetno ubrani zvonovi, kakor jih imajo že zdaj pri mnogih večjih farah v naši domovini. Glasijo se H. D. G. in H. ^e vse po umetni napravi samo gori do votiine plavža 40 centov. Pa ne le Večji tehta, če se ne motim okoli vzdigne in izvleče ter v peč baše. Vročina, ki iz plavža izhlapi, se vsa v železne cevi lovi in zopet nazaj v dno ogledovanje zvonov 1 temuč tudi raz plavža povraeuje, kjer pripravlja soparno moc za mnoge 0(j Lašč m gled od tod me je navdajal z zacudenjem. íz juzne line sem vidil ne ravno visoke griče, čez ktere me je sinoč pot potrebe. Mašina, ki sapo napravlja, je, kakor vse druge priprave res prav umotvor. Škoda, da je bila takrat ravno nekaj pokvarjeua in je zastran tega vse delo stalo. Tudi rudo, ktera je pred plavžom na kupih ležala, sem nekoliko natanjčniše ogledoval. Kakor sem hvalil, kar mi ie bilo kaj dopadla. pa bi Dobrega polja pripeljala. Zapadna lina odpira razgled do konca doline, kjer tamno-zelena Kerka izpod sive pečine hahlja. Nad isvirom reke kipé na divje obraš-čeni skalnatí škerbini revni ostanki in razvaline nekdaj terdnega in močnega kerškega gradů, ki je v 14. ni nič vsec, moram tudi povedati, da mi ruda Nekako pusta roba se mi je vidila. Se večjo zadrego utegnila kurja va prizadevati. Ce premog in šota ne bosta stoletji bil dom slavne rodbine enacega imena. Razdjal ga je bil v vojski Celjskih grofov z Miroslavom leta 1436 in 1437 Jan V i t o v i c, stotnik celjski. Kerka (reka) za kurjavo pripravna, ne vem, kakošna bo. Velikih gojzdov koj pri izviru po značaji dolenskih vodá goni mline. Pravi > kteri edini se „duša fužin'4 imenovati morejo, po Dolen- vidil ; kjer pa jih je kaj, so jim d a n d a 11 a š n j o vred- mnogo s ke m ravno nisem večidel možje gospodar, ki vejo nost tr » ojzdov ceniti, ne gledaje na příhodnost. Zapustivsi Ponikve sem želel sicer plavžu dobro srečo, pa tudi mislil 11a besede, ktere mi je ene tedne pred neki gospod rekel, ko je djal: Ponikviške fužine se mi vidijo kakor da recica Raši ca. ki se kmalo za ponikviskimi fuzi-nami v zemljo posahne, tukaj zopet iz zemlje přiteče in pod imenom Kerke teče zdaj po Jepih livadah memo imenovane vasi in naprej po dolini, ki se odpira na izhodno stran. Na svojem daljnem teku berške fužine, kakor tudi doli pod Novim mestoin v Savo razliva. goni v se zagraške m zuzen mnogo mlinov, in lepa in krasna mosnjica, v kteri pa nič denarjev ni r ;Tpajmo, da se to ne bo vresničilo, zakaj domača obertnija je storila tù velik korak naprej in bode domovini odperla nove dohodke, ako bode šlo vse po sreči 1 Mračilo se je že, ko sem přišel spod Ponikev do raz-potja, kjer se cesti proti Dobrému polju in Kerki se še le deleč - Severna lina kaže razgled proti Zatičini. Ko sem iz stolka přišel, sem se ozerl še nekoliko po pokopališču. Ravno za velikim altarjem je vzidan grobni kamen, kteri s slovenskim napisom naznanuje, da tukaj počivajo gospod Fil. Jak. Pušavec, 20 let fajmošter kerške fare, rojeni leta 1775, umerli 1840. Napis ni sicer ravno izverstno pesniško delo, omenim ga pa vendar zato, ker je * t V Zalibog! da se ta želja — ne spolnuje! Slisali smo namreč, da zavolj vzrokov, ki jih je nas gosp. popotnik kot zveden fužinar bil napravljen o času ko se je po slovenskih pokopališčih navadno skoraj na vsaki lepši kamen ali križ nemški napis berž za&ledil in v tem spisu omenil, so ponikviške fužine že nastolil. i'a napaka je bila res nekdaj skoraj po vseh slo- i-:*- Sicer pa se nam pri ti priliki treba zdi venskih okrajnah „epidemičnató — pa kaj se hoče, saj v nekterih krajih še zdaj ni bolje. Tako sem, na priliko, ne- mesta na G o r e n s k e m. nebale fužine biti. omeniti, da pričujoči potopiš obsega dogodivsóine leta 1857, da je tedaj kolo nemirnega ćasa odtistihmal do danes že sèm ter tjè kaj premenilo, kar pa se ne more gospodu pisatelju v křivdo šteti, ki nam je potopiš že pred letom podal, pa ga natisniti nismo mogli, ker je potopiš „v sveto deželoa potřeboval obsirnega prostora. davnej obiskal pokopališče nekega Križ pri križu, kamen pri kamnu je stal pred manoj vkljub vsega iskanja sem najdel na čelem pokopališču le dve slovenske nadgrobnici. Cudno je to, da ljudem, ki ho pa Vred. 4ft vse svoje žive dní hodili v cerkev Božjo besedo v doma- sercu naroda njegovega: osnova naj se namreč šti pen m jeziku po v • m počivaj zdaj na domaćem „britofu dija za ver lega ucenca iz rodovine Vodnikove, ce pa se ne pi V t po s led nja beseda domaća kakor jim je tudi takega ni y z a kakesra t? druzega izverstnega iz Šiske, St P d domaća bila. ko so culi glas matere svoje ! N bo šalobarde, saj kjer treba ni! (Dalj sledi.) Ozir přetekle řase. Kako nekteri časniki po vetru plajšč obraćaj o, se pač skor nikoli nič očitniše ni vidilo, kakor mesca sušca leta 1815 v „Moniteur-u u in druzih francozkih dnevnikih tistega časa, ko se je Napoleon 1. vracal iz Elbe, kjer je v prognanstvu živel od 4. maja 1814 do 26. svečana 1815. Naj bravci naši pazijo le na priimke, ki so jih od stavljen emu, mesca sušca pa se parižkemu mestu spet če- dalje bolj bi i zaj o će m u cesarju Napoleonu dajali od 1. do 10. sušca, in vidili bojo silne razločke! 1. sušca. Peklenšček se je 2. r> o O. n vzdignil iz svojega pre-gnanstva; ušel je iz Elbe. Korsikanski volkodlak je stopil pri Kak-Juanu na kopno. Tiger se je pokazal v Gapu; vojska je na nogah od vseh strani proti njemu. Misli menda kakor kak po te puh klatiti se okoli po planinah; uiti ne more po nobeni ceni. 4. n 5. » 6. » 7 n Berdavs je přisel v Grenoble, ne ve se se po kakšnem izdajstvu. Tiran se je deržal nekaj časa v Lionu; strah je presunil ljudi, ko so Usurpa tor se je podstopil do 60 milj pribli žati se Parizu. Bonaparte se přibližuje s hitrim korakom ga zagledali. y al 8 9 10 n yy v stolno mesto ne bo nikdar přišel. Napoleon bo přišel jutri Parizu pod zidovje. Car Napoleon je přišel v Fontainebleau. Snoči je imelo Njih Veličanstvo car in kralj slovesní vhod v carsko palačo ; vse plava v ne-skončnem veselji. Ozir po svetu V Avstrii in na Francozkem se šteje na 98 duš 1 soldat; v Rusii na 83 duš 1 soldat; v Prus i i na 81 y «lus 1 soldat. Naj manj armade ima Angležka, ker v indii ima ona na 2541 stanovavcov le 1 soldata; in čuda, ta peščica Angležev je ukrotila indijansko ustajo! or f lej ¥ tse novci • V nic. Znano je, da v B o I g a r i i, v Bosni in E r c e g o v i n i so škoiije, ali, kakor jim tam pravijo, vladike, samo Gerki, ki ne umejo ne besedice jezika svoje čede. Škofijo dobi vselej le tišti, ki patrijarhu staroverskemu v Carigradu naj- y V vec srebernikov z a-nj o odšteje. Ce ni Gerk, ne pomagajo Lahko si je misliti, kako taki vladiki potem vladičijo. Posvečujejo mašnike, ali, kakor pravijo, roke po-lagajo le tem, ki jim veliko cvenka prinesejo. Visoke učenosti se ne tirja od njih. Ako čerke poznajo, se podveržejo maturi brez straha. Brati se eni navadijo potem, ko so že fajmoštri. Ko so enkrat bosanskega vladika nagovarjali, naj bi zidal seminar za mlado duhovstvo, je odgovoril: Prekrasna misel to! Al kako da se izverši? odkod učiteljev? ker v seminaru moralo bi se učiti gerški, turški in francozki! (Ciprian Robert's „Slaven der Tůrkei.") Dopisi Iz Terst«.. J. P. S. Ze enekrat so „N go vorile o Po moji misli in našega slovstva ne naredil spominek, kterega bi dež spiral spo ku V o d n i k o v e m. Naj tudi jez povém svoje, mnogih tukajšnih rojakov naj bi se očetu srez drobila in viha polomil naj se mu postav minek, ki boUe terpel, dokler bojo pesmi njegove živele v Jakoba unikraj Save, ali pa ob pomanjkanji tacih, iz kakega druzega krajnskega kraja. Stipendija ta pa bi mógla za leto znesti ; ce bi se mogla scasonia bi bilo še bolje; stipendija naj bi ter- najmanj 100 povikšati na 200 u., pela od malih šol noter do konca višjih, ako se deležnik skazuje neprenehoma te podpore vrednega. Ce bi se kaj ta-kega osnovalo, bi marsikter še kaj več daroval nad to, kar je že dal; saj jez obljubim še več dati kakor sem dal pervikrat. Ne zamerite mi, da Vam svoje mnenje razodenem o zadevi, ktera je še zmiraj „sub judice. U Iz Ljubljane. 9. dan p. m. je tukajšno družtvo za bolne kupčijske pomoćnike imelo veliki letni zbor. Družtveni predsednik gospod Mihael Ambrož je začel zbor z sedanji stan tega družtva, kteremu po pravici ogovorom, v kterem je z jasno besedo popisal gre ime bratovsine", ker skerbí za postrezbo in zdravi Ino pripomoć bolnih svojih deležnikov kupčijskega stanu. Družtvo šteje 200 djanskih družbenikov, kterih Je lani pristopilo 35. Obilno število novih pristopnikov je lepo znamenje, da se dostojno spoznava dobrotijiva ta naprava. Celo družtveuo premoženje je zneslo lani 12372 gold. pomnožilo za 661 gold. 56 kr. Dohodki znesli 1707 gold. 40 kr., stroški pa 933 21 kr. in se je tedaj leta so 31 kr. lanskega gold. 14 h o 1 n i k o m tega leta se je plaćalo 836 gold., 100 gold. družtvenemu zdravniku, 88 gold. pa so znesli tis kar n i in bukvo vez ni stroški. Družtvo ima v spi-talskih uiicah svojo lastno bolnišnico z dvema sobama in za vse potrebe dobro oskerbljeno. Lanski stroški za bol-nike so sicer veliko presegli predlanske, ker zlasti dva bolna, pa kaj se hoče! Saj je dolgo poglavitni n a m e n tes;a družtva , iri sta ležala v bolnisnici pomoč bolnim pervi in nobeden ni rad bolan. Drugi namen, za kterega si tudi družba prizadeva, da bi bila kadaj tudi pomoćnica takim, ki si ne morejo več kruha služiti, je sicer tudi blag namen y al težko se bo po naših mislih mogel in lep kada zdatno doseći, ker za tak cilj iu konec je treba dosti večjih dohodkov, pa tudi določba: kdo je res vreden take podpore, je dostikrat težavna in — sitna. Popolnoma poterdimo tudi gosp predsednikove končne besede, naj de ležniki družbe ne terjajo preveč iz majhne mosujice njene * ker pomisliti je treba, da utesrnejo časi priti, da kaka epi demija položi več družbenikov na bolno posteljo, in vsem kolikor moc pomagati, je vseskozi dolžnost družbe! Gospo- darstvo družbe opravlja g. predsednik M. Ambroz z S od Jožef Pleiweis (tudi pred gosp borniki, kteri so sednika-namestnik), gospod Jožef Kor din (tudi druzbeni dnami car), gosp Matevž Treun (tudi druzbeni tajnik) in pa gospodje : Peter Las nik, Valentin Župan, Albert Zajic, .Janez Tavčar in pa Frid. Wagner. iz Ljubljane. 3. dan tega mesca nas je živo spet opominjal slovesne obletnice, ki se je Vodniku na ćast obhajala lani, in naravno je, da se po preteklem enem letu ozretno tudi na to, kar je bilo takrat sklenjeno. Eno je bilo spominek mu postaviti; nabirali so se celo leto darovi v ta namen; koliko se jih je nabralo, so „Novice^ »M razglasile; kakor se kaže, jih ne bo přiteklo dosti vec; čuli so se raz lič ni glasovi o las tn os ti spominka; čas bo tedaj sedaj y da to zadevo doze nemo do konca. Gospod dr. To man-u, ki je to lepo misel sprožil in je gré sedaj beseda, da se sklene: . da se bo kmali začela tega početja, začetnik kako in kaj. Nadjamo se tedaj konečná uravnava. izda » Album", kterega Druga tudi lepa inisel je bila, da se osnovavec je gospod dr. Et bin Costa. Radostni moremo reči, da natis krasne knjige bo pa kartonano vezanje bo po- konec tega mesa gotov, lina dva kmeti i ska na6veta bomo drugo pot djali v „No Vred M ** 1 6 trebovalo potem se nekol tednov ; debela bo knj 32 iz londonskega zbora slišaJo, oćitno kaže, da cesar Napoleon nima pričakovati, da bi Angleži bili na njegovi strani. V V I pol in res taka, da se bomo smeli ponašati z njo v Se Iz tretjega delà moramo omeniti, kteremu je tudi zacetek tega pa še ne cvetè oljka mirú, ker cesar Napoleon je « « a fe A ■ . i ■ • « 1 1 • V V _ m m m m m m « dal Vodnik, in ktero se tudi svojemu koncu bliza, nami strune za vojsko tako napel, da 7 jo utegne iz malena vzroka k k k. Al v to veselo novico se začeti; sicer bi neprenehoma ne délai priprav za vojsko utrinjajo solze prebridke žalosti, ker visoki m e c ê n temu imenitnemu delu življenje dal, leži danes na ki je 1/ Um eri i n a m r e c dan t. m. zjutraj em svitli knez skof ljubljanski kakor jih delajo tudi Sardinci. Da se tudi Anglezi ne za-parah! našajo na terden mir, se vidi iz tega, da imajo že čez 100,000 vojakov na nogah. ki jih je veliko preveč za navadno službo, in da so za vojne barke nabrali 59,000 mor-narjev in pomorskih vojakov. Pa ne le fran ozke priprave za vojsko delajo svetu strah temuč tudi neke bukve, ki so poslednje dni iz kan ce lije Napoleonové v Parizu ANTON ALOJZ WQLF. Bolehati Dolenskega prišli, začeli kmalo potem, dve nove lani Njih ustanov Ijene cerkvi blagoslovili; vendar, čeravno slaběji, opravljali vse Svoje opravila dne petka ; petek tako onemogli, saboto popol dali, častiti gospod pater Benvenut spove sv. zakrarnenti slovesni procesii vikar obhaj at; nedeljo dopoldne pondeljek kmali umerajoce previditi dali; prečastiti gosp tudi takrat niso general postelji. življenje eni zjutraj mertud napadel sklenili blago Svoje letu Svoje starosti, leta 1804 mas nika posvečeni, leta 1824 škofji prestol vzdignjeni IH osmih dopoldne škof ljubljanski. Jutri četertek slovesni pogreb ; pokopali svitli knez in veliki škof goriški gg. Andrej Gollmajer; nesli mesto ospodje tehanti Senklavško cerkvo nekdanjo rako škofovsko namen bilo vceraj ponoći vano. Prečastiti gospod korar cerkvi imeli pogrebni govor. fajmoštri skozi o položeni žalostni materi Božji ; truplo halzamo Pogacar V • miru počivaj o Um eri i delih Svojih živeli, dokler sicer, vendar 0 Krajna stala. %---- « U/ te 2 ili 'v • . i t* i prišle na dan pod naslovom ..Tesar Napoleon III. in pa Italija." V teh buk vah se poganja pisatelj za z vezno e d i n s t v o I a š k i h dežel in da tej novi uravnavi na-sprotne pogodbe niso take, da bi se ne dale premeni ti! V takih okoljšinah se svet nikakor ne bo potolažil, če je přetekli pondeljek (7. dan t. m.) cesar Napoleon der- žavni zbor tudi s tolaživnimi besedami začel. Mir na k prip z a oj s k P povsod to je » ob kratkem rečeno, sedanji stan političnih reči. Visoki ukaz od 30. p. m. prepovedujc ne sme konj prodaj ati čez mejo da nihče lombardo - beneškeg kraljestv morje ; čez cez čez mejo Tiroljskega in Predarlskega in druge meje našega cesarstva se smejo le tedaj prodajati, ako politična deželna oblastnija z deželnim vojaškim poveljstvom vred to privoli. — Cesar so mnogim uradnikom teržaško - dunajské železnice za^ jak oljo srečnega in uspešnega prevaževanja C na Laško podělili castne rede in križ ki krut šol" ministerstvo razjasnuje 19 nove r e post ter pi » da pod ne spadajo samo nadučitelj „učitelje ljudskih in učitelji, temuč tudi vsi podučitelji (pomočniki), kteri imajo službo pri rednih ljudskih šolah; kakor uni se tedaj tudi ti ne morejo v soldate vzeti. C. k. ministerstvo notranjih oprav je razglasilo 16. dan p. m. novo tarifo, po kteri morajo apotekarji po vsem cesarstvu pa tudi zdravnik i, kterim je prodaja zdravil dovoljena, zdravila prodajati. Kdor prestopi to postavo, plača pervikrat 100 gold., drugikrat 200 gold globe ? tretjikrat se bo pokori! po kazenski postavi. domaćih in ptujih dežel iz Dunaj Željno pričakovani ogovor kraljić v L o n d politic s ktei ka začela 3. dan t. m. dei n je zbor smo přejeli pa k z a d e v homatije, ni kri ne voda. Kralj danj pravi i da ji vse unanje lade zagotovljajo svojo prijaznost, in da nj ena o č i t n kolik edna skerb bo pogodbe v a i prijatelstvo obraniti in uterdit bod m ô g I a vat ves i d •j se ne p r e 1 o m i j m m t h n iti. S temi besedami je malo rečeno in mi je očitno postavilo tako, da so na an Gotovo je y da je 60 milij ts d i n a r j ska vlada najela v Londonu v. Baron llothschild je prevzel to posojilo. „K. Ztg.u piše, da vlada bo ta deržavni dolg v 10 letih s tem splačala, da bo dobival Rothschild gld iz tega, kar znašajo tobakarski glezko jih vsako leto 6 milijonov dohodki. * j . Presvitla cesarica se je pripeljala 4. t. m. iz Tersta nazaj na Dunaj. Dunajski vradni časnik piše, da po vseh deželah našega cesarstva je 605 cesarskih žrebearij, v kterih imajo v vsem skupaj 2388 cesarskih žrebeov za pleme pi Berž pa ko so se pomenki^zasti odg ko stran ( Beschàler ), in na ki Pri ogovor v spodnji in rr o r nj vorili Palmerston, Rusell, Gi očitno pokazalo, da deržavni boi in drugi s t oj i d j a n s k e via kakor ne razžalijo leta 1815 med vladami sklenj sicer za uadvojvodiiio Avstrijo, JSalcburško in Tiroljsko 171 , za Štajarsko, Krajnsko, Koroško in morsko 310, za Cesko 568, za Marsko in Šlezko 314, za v aki, se je Galicijo in Krakovo 267, za Bukovino 60, za Ogersko 470, na stran avstri- za Erdeljsko 159, za Horvaško, Slavonsko in Vojaško mejo zbornici začeli in so go in da je krepka njegova volja, da se ni- 69 žrebeov. po godbe. Palmerston in Rusell sta sicer rekla papeževih deželah se m o r a popraviti, - da v al bi - Dr. H o r n s t e i n naznanuje, da B i a 1 a - v a repata nje v zvezda, ktero smo gledali leta 1846, in ki se je v dve 7tiko- zvezdi razcepila in vsaka na svojo pot podala, se bode nja drug lad Na to je minister Disi da se zanaša na zd odgovoril, b u p pamet Napoleon in da n i v s e letos spet prikazala. Presvitli cesar so podělili gospod dr. Franců nad ohranjenjem mit Ra tud v gornji zbornici rekši tako so govorili HI u beku, profesorju kmetijstva in gojzdnarstva na .Jo da največja nevarnost tičí v aneum-u v Gradcu (bivšemu profesorju kmetijstva in napenem vladařstvu papeževih dežel, in minister Derby je tajniku c. k. krajnske kmetijske družbe v Ljubljani ) zavoljo ekel da začela, in bode ^H tr ij a n s k d obeta da ne bo vojske mnogoletnih zaslug v učenosti, uku in djanskem življenju to obeta tudi francozka vlada, dokler nihče Sardincov adel. Vse kar se je tedaj dosihmal naslov cesarskega svetovavca brez taks. Lani je bilo v 25 cesarskih fabrikah 1259 milijonov k cr ejenih. Ako si i m o f lijotiî ljudi našega med temi stva je 6 milijo da med 38 mi- Ko šut 1. dan t. m. v Londonu besedo napravil, v kteri tobakarj in le 2 ijona tacih kteri odke puhaj pride je govoril o poglavitnih razloćkih evropejskih narodov. Iz na cega teh leto in d & Tersta 2. febr u po ednjj meri 570 cigar. tega je očitno, da je dopisnik za resnico prodal. 411°\ Zt k oj tù tam pripovedujejo, je večidel Iz V V Benetkah je vse mirno. Slišati je 9 da se bodo šole padovanske 15. dan t. m. začele. pricakovali, in je se celó otroku podobna; plašna je gledala veliko množico ljudí, ki so nova zakonca le s tihim spo-štovanjem sprejeli. Iz Angležkega. V Londonu je bilo lani 1114 po žarov, toraj vsaki dan po troje. Iz Danije. Danskega kralja zdravje pojemlje čedalje Tako je že oslabel, da ne more več glave sklanjati; bolj. kadar ga na sprehod peljejo, mu jo morajo z ruto podve Iz Benetk. Dupoisat, večkrat omenjeni vlastnik zati; če ne, mu omahne kar med pleča. nesrečnega ta, kteri je toliko od sebe govoriti dal je res ob pamet pi • v Iz Moldave in Vlahije. Iz Bukarešta je 5. dan more, revni stan njegov polajšati • V pise i da so te dni advokata Lombardina Gosposka si prizadeva kolikor t. m. prinesel telegraf čudno novico, da Ko uza, ki je bil unidan za gospodarja m o I d a v s k e g a izvoljen , je izvoljen si v Časniku Presse se ednika Fambri-a in še nekoliko druzih, enkrat pomilostenih oséb zapei tudi za gospodarja vlaskega. Sz Ceskega. V Z lank Iz Amerike. Amerikanec Urmy je iznajdel novo svojega 80 let st je nek 27 let star sin mašino za s neg kidati, ktera iz gazi sneg meče z lo ř? ta zavolj teg glavi do smerti mahu il ker s sekiro po patami na kolesih. Navadne mašine sneg le na stran mu je pohajkovanje ocital pori Iludobncž že pričakuje v ječi svojega plačila vajo kar je pa o velikem snegu dostikrat celó nemogoče^ Iz Ogerske R Šand je obolel v Budinu in zato je dan njegove sodbe odložen, ki je bil postavlj na 15. t. m. iz Serbij Vj. V . 1SJ V y m ki, ktere je skupsci pred nekimi dnevi odstavila, niso iz dežele iztirani. Skup * » • jim ne dovoli sicer d pustila to knezu, naj stori kakor tudi (penzijona), je pa pre vodnikov spomin. 3. svečana. Stoji, stoji tam hisica, Pri hisi miza kamnata; Tam Vodnik naš se je rodil, (ra je olj Skup Ki pervi peti nas ueil. ni dovoljna ne z ministri ne s starašinstvom, in želí < ia bi jih knezov namestnik k b i X V . V 9 9 da bi dalj ijač ne délai, ima ojstro pred ocrni. Iz Italije. Iz T 5. februarja. V včerajšnem Slovenske citre je ubral, Iz njih presladki glas dajal; Ko slavček milo nam je pel, Dramiti serca nam zacel. deržavnem zboru je ministerstvo terj 0 milij za ojsk ) v fi je m pripr na p ós o d c Cavour rekel ker tudi aví zeti naj se mu dovolí Treba nam je 19 da se more Sardinija trijanska vlada je dnarja ajela in svojo armado poleg Pada in T • V • bira Mini sterstvo se zanaša na domoljtibje deržavnega zbora, da bo dovolil pripomocke za brambo domovine, za cast, svobodo in samostojnost oda Kaj je deržavni zbor sklenil 9 se Njegove mile pesmice Duhtele so ko rožice, Sijale ko danice žar, Slovenii prežlahen dar! Pomlad marsktera je odsla, Kar struna, ma je vtihnila , Al jek za njo ni vtihnil se. Široko se razlega se! ni danes znano, pa ni dvombe, da bo dovolil kar ministerstvo terja v 1 iz I • v 9 da ni dosti upanja, da bi Sardinci na Anglezk pise ta dnar na pósodo dobili 9 Čedalje bolj se govori, da je vendar le res, da ste fran sardinska vlada za vez o za obrambo in upor na Zato praznujmo pevcov god Slovenci klicimo povsod: Spomin V odnikov naj živi, Dokler Triglav v nebó kipi! cozka in sai tihoiua med seboj sklenile A. Praprotnik Iz G • y se pise P m. to přišel v G »Allg. Zt«- u 1 r> • 9 da je 26. dan Darovi za Vodnikov spominek: 9 prekucij. T sproti pa se iz Lond udelezit se pricakovanih Gospod Fr. Hrašovcc, c. kr. okrajni predstojnik v Siska 5 fl. (po pise i da je nakljucbi zakasnjeno). Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bldweis. Natiskar in záložník : Joieí Blaznik.