Štev. 12.
Cena edne številke dinar	Poštnina v gotovčini plačana.
23. marca 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popiist. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Kak se odmerja dača v M. Soboti?
Radikalna vlada nam je zglasala kuluk. Da bi se gospočina na ceste po zakoni mogla pravično navrčti, je davčni urad vsakoga davkoplačevalca mogo vöspisati, ar kuluk se računa od neposrednih dač, če te znašajo sto dinarov i više. Vsaki zdaj zato lehko vidi na občini ali glavarstvi, keliko neposredne ali vednake dače plača. Z toga seznama je razvidno v M. Soboti, da poprek najmenje dače plača v M. Soboti večkratni milijonar: Hartner Géza. Plača on najmre samo 1265 dinarov i 31 par. Pa ma veliki mlin, žago, trgovino, na vagone odava melo, otrobe, blanje itd. Več dače plačajo v M. Soboti vnogi kak Hartner, pravi siromacje preti njemi, ar on ma še zemlje više sto plügov, drügi pa ni grüde nej, samo mali obrt. Več dače plačajo v M. Soboti kak Hartner milijonar na priliko: dovica Ana Cör, Štefan Heklič, Jožef Kardoš, Nemec Janoš, Haimer Šamu, Aleksander Trautman (dr. Czifrák Janoš samo par dinarov plača menje kak Hartner) dr. Ferdo Černe, dr. Ludovik Šömen, Hirschl Adolf, Berger Bela, Turk Jožef, Ludovik Šiftar mlinar itd. itd. — Zdaj razmimo, zakaj je šteo biti Hartner zvoljen po vsoj sili v cenilno komisijo i ne razmimo, zakaj zagovarja njegovo protizakonito zvoljenje davčno oblastvo!? Zdaj razmimo tüdi zakaj kričijo Hartnerje v „Szabadsági“ teliko proti krivicam v Jugoslaviji?!
NEDELA.
III. Postna, Evang. sv. Luk. XI. 14- 28. Jezuš prežene nemoga hüdoga düha. Nemi se zove zato te vrag, ar je zvezao jezik ^srečnomi Človeki, Jtj je bio ž njim obseden, ka te ne mogo gučati,-to je, ka- je postao nemi. Gda ga ..je pa psegnao Jemi, je nemi, človek taki,začeo gučati. — Dnesden v to formo, kak nám denešnji evangelium razlaga, ne muči toti hüdi düh človeka, ali zveže njemi jezik na drügi, ešče bole nevaren način, ne dovoli njemi gučati, gda bi te to dužen bio včiniti. O kelikokrát ma človek v sebi toga nemoga hüdobea, gda je guč od bližnjega! Kelikokrat se najkblilnji graja, ogrizava, zaničava i mi müdimo I Jezik nam je zavezan Od hüdoga, ar ne ljübimo bližnjega.
Ljübézen do bližnjega.*)
Či se naj pomüdim v naslednjij govoraj pri nešternij starih i vsigdar novih pregrehaj proti lübezni bližnjega, ne bom gučao od takših, šteri med količkaj krščanskim ljüdstvom nega, ka so na priliko pregrehe vmora, kraje i ešče drüge. Naj teda omenim dvoje eli troje drügih hüdobij, Štere nasprotüjejo lübezni. Predvsem je edna, štera preplavla dnesden celi svet. Pravi se njoj pohüjšanje. Ka je pohüjšanje? Pohüjšanje je napelavanje na greh. Napelavanje v greh — ali z rečjov, ali z zgledom, z djanjom ali zanemarjanjom svoje dužnosti... Što dá na kakšišteč način priliko k slabomi; što v greh tanačiva, zove, podžiga, pomaga; što greh zapovedava, hváli; što z zanemarjanjom, spregledüvanjom dužnosti i jakosti drügoga od dužnosti i jakosti odvrača — vsakši taksi je kriv pohüjšanja, bodi, da naravnost šče pr praviti bližnjega v greh, hodi da naravnost nešče, itak pa zna, da vtegne bližnji grešiti pri tom, ka on guči, dela ali opüšča. — Jaj sveti zavolo spake! pravi Kristuš. Istina pohüšanje mora priti — to se pravi: ar je svet pokvarjen i ljüdje tak k slabomi nagnjeni, skoro nemre inači biti, kak da nešterni i vnogo takših, brezbožno gučijo i živejo i so tak drügim v pohüšanje — ali itak jaj tistomi človeki, po šterom pohüšanje pride! Premislimo, dragi, zakaj preti Kristuš tak jako pohüšlivcom, globoko to premislimo, da se bomo znali obvarvati te najvekše pregrehe proti lübezni do bližnjega!
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Iz Bogojine. Malokda se rglasimo, navadno tiho živimo. Vmrla je v Strehovcih najstarejša ženska fare 99 let stara Horvat Magdalena; bila je črstva do zadnjega, samo tri dni je ležala. Dobila je lepi veliki sprevod. Cela ves je bila tam. Mela je osem decé, s tej žive zdaj pet. Vnükov je mela 18, povntikov. í l.„ liki tej so ne Živi samo Polovica.— Šestoga maloga travna smo pa pokopali Camplin Ivana. Bio je prvi z moškov pri Odaj, dve leti tüdi predsednik kmečke zveze, on se je trüdo nájveč skoro za lončarsko zvezo, bio je zavüpnik naše krščanske stranke, dobrodüšen mož, oča šestero decé, z šterih najstarejši je 12 let star gimnazijalec, naj-
menša pa par mesecov staro. Lüdje so ga vsi radi meli za volo njegove dobrotivnosti, ki je sam siromak vsakomi Siromaki rad pomogao. Vmro je na zastruplenji krvi od ednoga pijajca. Sprevod njemi je bio velikanski; ne samo Bogojina, tüdi sosedne vesnic so bile v velkem račun! navzoče. Bogojanski pevski zbor njemi je pod vodstvom g. Minkuša, šolsk. vodie zapeo pri hiši pa na'pokopališči žalostinko. Pri grobi-po cerkvenom opravili je pa g. Kam ar vučiteo v kratkom, liki jedrnatim govt ri nabrao za njega lepi šopek hvále ino spoštüvala ino je vzeo slovo od njega vu imeni vseh navzočih. Familija se po toj poti zahvali vsem, ki so jo prišli tak tolažit. Z Bogom Ivan, na videnje! — G. vučiteo Benkovič se seli od nas, tüdi g. Karnar namerava v Dalmacijo na sunčne kraje širše domovine. Bog jiva vodi. Naj jiva lübijo na novih mestaj tüdi tak i spoštüjejo, kak smo jiva mi. Ka pa Orli pa Kmečka zveza ? Tak pomali delamo, radi bi vnogo, pa šče ne smemo, smo preslabi. Pa Či Bog da, bo že kaj od nas čüti pomali. Cerkev tüdi zídamo. Delali mo več cigla, Bogojina je navrgla na sebe 340 jezero koron. Ove občine pridejo za njov. Ka pa je falinge pri nes, to pa nikomi ne ovadimo.
Vmor roparov. V Trnji so opolnoči med 11 i 12 marcom prišli kürji tovaje k Hozjan Štefi (Fotivčov.) Batriven mladi mož, gda je zasačo tovaje, je bos i v spodnjih hlačaj bežao za njimi proti Matókovomi ploti, gde bi meo ednoga zgrabiti. A té v zadregi je puško namrso na Hozjana i ga tak nesrečno strelo v bedro, ka je té taki na snegi zkrvavo i vmro. Ostavo je ponesrečenec dovico i dvoje dece. Med prebivalstvom je veliko sočütje do ponesrečene familije i veliko zburkanje, ka se tovajom i roparom nikak ne pride na sled. V toj fari so v kratkom časi to že tretjega mladoga moža strelili roparje. Je čüdo zato, če ljüdstvo ešče orožnike nabije, gda. je v noči brez uniforme nepoznane zgrabi kak od dver do dver ružijo? Naj oblast prestrašenomi ljüdstvi da obrambo, stražarom orožje, ropare zasledi, i celo okolico pomiri!
V. Polana. Oštarjaši Ritlopi je odnešeno od zglavnika 2000 Din. i 7 dolarov. Odneso je domači pivec peneze, koga so že pa zasledili.
Melinci. Naše navdüšenje pred štirami letami ob priliki ustanovitve K Z. se je pőčasi ovadilo, da pa neje mrlo, je dokaz tomi, ka smo se znova tű vküp najšli z rokov v roki i za to sprejmite moj najlepši Pozdrav. Tak je nagovoro g. preds. Forjan kotrigo kmečke zveze Zatem je tajnik orisao delo vladne rad. stranke “ino nešteo pod
Fabijola ali 
Cerkev v katakombah.
Kda sta se potnika i konja malo odehnola, sta po tistoj poti odišla, kak zadnjič Torkvat, v Fundo. Ostala sta zvüna varaša v ednoj kočici i varaši, a sta naskori našla Kasijana. Pankracij njemi je povedao, ka ga čaka i ga trücao, naj beži ali se pa skrije; ali pošteni vučenik njemi milo odgovori.
. . . „Toga ne smem včiniti. Jaz sam že stari i sam že Sit svojega brezplodnoga dela; ár sva samo müva z molim slüžabnikom krščenika v celom varaši, istina, da so mi pošilali svojo deco iz najboših hiž, ár so znali, da je včim i vzgajao) jako ostro, kelko pogansko sploh dopüáča; pa zavolo te ostrost! ravno nemam čednoga prijatela med svojimi vučenci, pravi kmetski divjaki so i ništerni med staroj širni se _ gotovo nebi protivili, če bi je što nahujskao, da me naj s sveta spravijo. S svojim včenjom sam jih nikaj ne mogeo spreobrnoti; — i kak bi je tüdi mogeo, če pa moram z njimi čteti te nesramne, škodliv^ latinske 1 grške knji-
ge. Z rečmi torej nesam opravo nikaj, mogoče s svojim živlenjom kaj več dosegnem.“
Pankracij je znao, da bo vsako ogovárjanje Zobstom; í najraj bi se njemi pridrüžo i z njim vküp vmro, či nebi oblübo Boštjan!, da se bo med potjov skrbno čuvao. Skleno je pa, da bo kde v bližini, da bo vido, ka se zgodi s starčkom.
Kda pa je prišeo Korvin do Kramacijove hiže, je vdaro z vsov silov v hišo. Prerovao je vse kole i kraje, pa je ne nájšeo ne človeka, ne knjige, ne kakšega drügoga znamenja, štero bi svedočilo, da se tű držijo krščeniki. Vse je b lo prazno. Ves poparjen se vrti okoli i gleda . . . na kaj zagléda v škednji nekšega siromaškoga slüžabnika i ga pita za gospodarja.
„Gospod ije pripovedke hlapcom, kama ide“ njemi odgovori slüžabnik v latinskom jeziki.
„Ti lažeš! Povej, po šteroj poti je odišeo i drügi z njim.“
„Tam — skoz.“
„1 potom?“
„Tam skoz dveri; od tű se pa več ne vidi. Jaz tű delam; vidim pa samo do vrat, dele ne!“
„Kda so pa odišli; to boš pa znao?“
„Kda sta ona dva prišla iz Rima.“
„Šteriva dva? Vsesešerom sta pa dva!“
„Eden dober mladenec. Tak lepi, tak lepo, fájn popeva; drügi pa debeli, kak vreče i jako močen, Vidite tam le mlado drevo, zmeknjeno S korenikami vred? On to drevo tak potegne iz zemle, kak jaz lopato.“
„Sta že, ravno tistiva dva sta,“ zakrili srdito Korvin. „Pa mi je te grintavec tem paklavcom vse pokvaro. Bota ešče že občütila zato pošteno !“
Ar je pri Kromaciji nikaj ne dosegno, zato je bio strašno čemeren; čemerje so njemi samo goreti v očej i celo pot je premišlavao, kak bi se hüdovao nad starim vučenikom i njegovim vučenikom Pankracijőm. Zato je bilo njegovo vest Ije tem vekše, kda ie zvedo v Fundi, da najmenje eden tjeden ostane tű. Napoti se k casarskomi namestniki i njemi pokaže zapovid, da .lovi i kaštiga Kasijana, kak najbole nevarnoga med krščeniki. Kda pa je casarski namestnik vido casarovo zapovid, njemi je podelo vso Oblast i je na pomoč njemi dao ešče nekelko lüdi; ali lüdi Korvin ne marao vzeti, ár jih je zadosta pripelao s sebov samo ednoga uradnika je vzeo.
Ravno je bila šola puna, kda vstopi Korvin i dveri podpre za sebov. Stari vučenik njemi lübeznivo ide naproti i ga lepo pozdravi: Korvin se pa zareži nad njim.	(Dale.)
2
NOVINE
23. marca 1924.
streho spravlene zakone, šteri nas vse jako teršijo. Naše poslance Zagotavljamo, je djao, da je ne ostavimo, da ne lüčimo puške v kukorico prle, dokeč ne dosegnemo naše autonomije. V odbor so bili zvoljeni sledeči. Predsednik: Forjan Štefan, podpredsednik: Mesarič Imri, tajnik: Ozmec Franc, blagajnik: Majcen Ivan, odborniki: Jerič Matjaš, Horvat Jožef, Forjan Števan, Jerič Ivan, Petek Ivan, Düh Mihal,
Kak iznajdljivi so naši dobri ljüdjé pri nabiranji na „Martinišče“. Ščančar Jožef, vrli širiteo iz Küpšinec nam pošila 70 Din. na „Martinišče“. Kak je prišo do te šume? Poslüšajte! „Na gostüvanji pri Nemec Števani i Brtalanič Veroniki v Sebeborcih hš. 82. so starišina Ščančar Jožef iz Küpšinec i Horvat Jožef pa Ovček K. drüžbane, pri zmembi cigare nabral na Martinišče 70 Din. šteroga je vzeo poslanTrstenjak iz Gorice prek”. — Hvala lepa! Li pri vseh nedužnih razvezdriiah mislite na „Martinišče“, Štero Vam v obilnosti povrne z poštenimi zabavami, gda se gorpostavi. Drügi si pali kaj drügoga zmislite vö, bodite iznajdljiva za te dober cio. — Hvala lepa za velikodüšni dar. O le naprej!
Slovo vzemejo od vseh svojih dragih Celec Štefan, Durič Ivan z Rakičana, Sraka Karol z Lipovec, vojaki 19. brs. pp. v Užici.
Da se zvedi istina. „Szabadság“ v svojoj 7. štev. pozavle g. narodnoga poslanca Jožef Klekla, naj iz svoje poslanske plače dajo 3000 Din. za prekmurske dijake. V imeni našega dijaštva izjavlamo, da kak smo čteli v „Novinaj“ i „Marijinom Listi“, samo med že objavlenimi dari za Martinišče i za nas dijake poprek, so nar. poslanec g. Klekl, da od skritih darov ne gučimo, dali ne samo 3000 Din., nego dosta več. — Več prekm. dijakov.
Uradna naznanila.
Orlovska zveza rešena taks. Na podstavi točke 5. čl. 5. zakona od taks je oprostio g. minister za finance z odlokom z dne 27. dec. 1923. št. 43157 Jugoslovansko Orlovsko zvezo v Ljubljani z orlovskimi i orliškimi odseki v kraljevini, orlovsko podzvezo v Ljubljani i v Zagrebi i orliško podzvezo v Ljubljani plačanja takse iz far. post. 1. taksne tarife za vse njene prošnje i vloge, štere pošilja državnim oblastvom, kak tüdi za vse njene prireditve iz 4. pripombe k tar. pos. 99. a,či ne prireja ž njimi vred plesnih veselic. (Teh nema orlovstvo Vr.) Ur. L. 2.
Politične drobnije.
Sodoma i Gomorha (Sodoma és Gomorha). Pod tem naslovom piše Hartnerov »Szabadság v 10. št. 1) ka je dr. L Markovič za 80 milijon dinarov oškodüvao državoj) ka so demokratje glasali za to, da se dr. Markovič ne izroči sodi; 3) da so se klerikalci naravnost v kraj držali od glasala; 4) da radikali pred sod postavijo kak krivce tüdi klerikalne ministre i 5) ka se povekšavajo i krepijo pijajce, štere siromaškoga kmečkoga ljüdstva krv cecajo. — Na te trditve odgovorimo vu imeni istine eta-: 1) keliko milijon dinarov bi dr. Markovič državo oškodüvao ne bilo guča v parlamenti, samo po prek od nepravilnosti, štere naj bi se pred sodnijov dokazala, jeli so prave ali samo navidezne; 2) velika večina demokratov je proti dr. Markoviči glasala; 3) »klerikalci” to je naša krsčanska stranka nese je držala vkraj Od glasanja, nego je cela proti dr. Markoviči glasala, to je zahtevala, naj se izroči sodniji; 4) od leta 1919. ne bilo ministra z naše stranke, ne morejo ga zato radikali tožiti. Tak je istina. Nači pisati je zaistina Sodome i Gomora, g. Hartner. — Ka se pa tiče 5. točke, ka se krepi i povekšava broj Istih, ki cecajo krv kmečkoga ljüdstva, je istinska trditev, to nam svedoči seznam vednake dače v M. Soboti i celoj okroglini, šteri čarno na belom pekaže, ka Vnogi, proti vam siromak, več dače plača kak ví. Istina je tak, se vidi komi ali ne. Jedina stranka, štera se je glasanja vkraj držala, je bila Radičova stranka, na Štero bi Hartner rad gorstopo, pa te istine nema kuraže povedati.
Država.
Kakšo plačo ma ministerski predsednik. Belgijski listi so zračunali, da dobi 120 000 Din. letne plače, 108.000 Din poslaniških dnevnic, posebnih doklad, 36.000 Din. za cigarete, 100.000 Din. za automobil, to je vse vküp 540.000 Din. na leto. K tomi pride šče 800.000 Din. tak da dobi vse vküp 2.390,000 "Din.
Najstarejši doktor v Jugoslaviji? To bi bio g. dr. Gregorec, kanonik i espriš pri Növojcerkvi. Dühovnik je postao 1863. leta (pred 60 leti, doktorat pa je napravo pred 56 leti.)
Žrtev (aldov) alkohola. Pred kratkim so najšli na škednji za alomašom na Ponikvi zmrznjenoga človeka (I. Zatlerja) Bio je pijan, je tam spadno i zmrzno. (Pa pravijo vinski bratci, da da vino moč i toploto!
Ogen na zagrabečkoj doktorskoj fakulteti (šoli). Na stanovanji asistentov (pomožnih profesorov) doktorske fakultete je vövdaro ogen, šteroga je pöžarna hramba naskori pogasila. Škoda znaša IGO jezer dinarov.
Svet.
Ponesrečeni ognjegasci. Iz Rige pišejo, da je palača herceginje Ksenije Aleksandrovne do zemle zgorela. Pri gašenji ognja se je ponesrečilo 40 ognjegascov.
Velka nesreča v rüdniki. V Salt Cityji se je v rüdniki ponesrečilo prek 170 rüdarov. Dozdaj so skopali devet mrtvecov.
Posledice padanja franka. Zavolo velkoga padanja franka (pred dvema mesecoma je eden koštao do 5 dinarov, zdaj pa niti 3 dinare ne) je zavladalo med ljüdstvom velko razburjanje, ar cene šče bole rastejo, kak frank pada i tak postaja jako velka drágoča. .
Kelko bo morala plačüvati Nemčija. Pariški list piše, da bo morala Nemčija na račun vojne odškodnine plačüvati letno po 2 milijardi (to je dvejezero miljon) zlatih mark.
Domača politika.
Govor g. nar. poslanca G. Šiftara. Pri proračunskoj debati prosvetnoga ministra je meo jedrnati govor g. Šiftar, s šterim se je zavzeo za pravice naših kat. i ev. verskih šol. Govor bomo objavili.
20 poverilnic Radičove stranke poslancov je verificaranih (potrdjenih). Teh 20 poslancov že lehko pride v parlament. Drügih poverelnice se zročijo potem odbori v potrditev.
Pašič groža z svojov polltlčnov kühačov med demokrati. Pribičeviča i njegove kolege, okoli 15 demokratov, je prlgrožao že k radikalnomi piskri Obljübla njim tri, celo štiri ministerska stolčke. Boj se nadaljava, a vűpamo se v dobrom Bogi, da zmaga naša bo.
Proračun ministerstva vere i zatem znotrašnjih del je prišo na dnevni red i se razpravlja té tjeden. 
Svetovna politika.
Francosko. Politika, štera je devala v orožje celo Evropo, je doživela velko potrtijo. Penez kaple od dneva. Ščejo na posodo vzeti dolare, da bi zdignoli frank. Posodo pa dobijo samo tak, či odstopijo od dozdajšnje politike.
Grško. V toj državi je velka zmešlavica. Nemrejo se žediniti, ali bi meli krala ali republiko s prezidentom. Vso Oblast so dobili v roke vojaški častniki, to je pa najvekša nesreča za vsako državo.
Nemško. Skupščino so razpüstili. Zebiranje poslancov bo 4. majuša.
Gospodarstvo.
Prva kmečka dela na sprotoletje, spomladi.
Doma: Nadaljüjemo prestala zimska opravila. Dalje prevdarimo, ka bomö sejali spomladi i popravimo Semenje. Prvo i najbolj važno delo pred vsakov sejatjov je, da seme očistimo plev i ga preberemo po teži ino debelosti. Te trüd se poplača stotero, kajti le naj žmetnejše Ino najdebeljše seme rodi -najobilnejši sad, pa je proti raznim boleznim ino slabim vremenske vplivom najodpomejše. Ne pomaga nam vmogo poznejše oskrbljavanje, če smo sejali slabo seme. Velike važnosti je tüdi, da Sejamo najprimernejše fajte (sode), štere se v našem kraji najbolje obnesejo. Krompir za seme težimo na konci na dve dobro razviti! oki pa pri tem pazimo, de je rezna ploskev keliko mogoče mala. Najboljše, včinimo, če jemlemo za seme, Srednje debel krompir (kak kürje jajce), šteroga nej trebe'rezati. Narezani krompir branimo na sühom Prostori, da ne zagnili ali splesnivi.
Iz dvorišča izvažamo gnoj. Gospodinje nasajajo kvočke. Piščanci, ki se zvalijo v ranoj spomladi,, nesejo že v jeseni ino po zimi, če jé dobro krmimo. Pod kvočko je djati le toliko bele, koliko jih kokoš lehko dobro segreje (14-16 falatov). Belice za valjenje naj bodo popolnoma sveža, (friška) dobro cplojena i naj izvirajo od takših kokoši ino pasme (fajte) štere rade nesejo. Najboljše jajčarice, štere nesejo na leto do 180 belic, so male italijanske Štajerske ino sulmlalske.
Vso živino spüščamo pogosti na prosto, da se sprehodi na svežem zraki.
Na polji ino travnikih: Branajmo zimske brazde, če je zemljá zadosta süha. Ka nesmo zorati tekom zime ino v jeseni, dökončavamo zdaj. Sejamo oves, jari ječmen, grahko, šček ino bob. Držimo se pravila, da je rana setev zmirom boljša od pozne. Travnike čistimo od
naplavljenih smeti. Vodo odpeljavamo, mahovite travnike gnojimo v tom časi lehko z gnojšnicov ino pa z umetnimi gnojili.
V sadovnjaki. Dovršüjemo snaženje sadnoga drevja ino gnojenje s komposom i straniščnikom. Z gnojšnicov gnojimo lehko od rane pomladi do poznoga leta. Cepimo čresnje grüške, slive ino poznej jablane. Sadimo mlado sadoveno drevje, če to nesmo prle napravili. Pri sajenji vala pravilo: sad! kim prle mogoče vendar se naj ne Sadi v premokrb ino zmržnjeno zemijo. V intenzivnom sadjarstvi škropimo žlahtno plemenito sadoveno drevje z modrim galicom proti škrlupi (fuzikladimu).
V ogračeki: Začnimo gnojiti, kopati ino saditi lük, česnek ino rani krompir. Sejamo grahšček, mrkevco, peteržeo, vsa dišavna zelišča, celer, špinačo, mangold, rdečo repo, šalato, rano zelje, rani vohrovt ino kolerabo. Paradeis ino papriko smo že pred nekaj časom posejali v tople grede ali kake škatlje, štere, držimo na kakšem toplom prostori, navadno v kühinji. V logi: Drvarimo še naprej. Čistimo mlade pregoste šume (tiloše) ino zasajajmo prazna mesta, če to nesmo že prle včinoli.
V kleti: Dolevajmo pretočena ino stara vina. Kisla vina zboljšüjemo s siadkejšimi ali pa na umeten način, da njim odvzememo precbilo kislino s kalcijevim karbcnatom.
Na polji ne pozabimo, pridno zatirati poljske miši s strichnjnovsom po navod-lih, kak smo je prejeli od okr. glavarstva.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg.	pšenice	330	 Din.,
„	žita	310	   „
„	ovsa	245	   „
„	kukorice	250	   „
2. Meso.
govedina   teletina    svinjina v Zagrebi 1 kg.  27—28 D. 28—32 D. 32—35 D. v Ljubljani „	23—25 D. 29—30 D. 30—33 D.
3. Krma.
Sena m. 50—100 D., slame m. 50.—. D.
Zagrebečka borza
dne 20. marca 1924.
Amerikanski dolar 1 dolar                    K. 310.— Austrijska krona 100 K	      K    —.44
Čeho-Slov. krona 1 K	K    9.20
20 kronski zlat	K 1200—
Francoski franc 1 frank	        K   12.50
Madjar. K 100 (nova em.)	      K    —.40
Švic. fran. 1 fr.	   K  56.—
Talijanske lire 1 lira 	    K  12.80
Zürich:	
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 7.15
Pošta.
M. Varaždin. Urgenco napravili za K. N. Pozdrav.
Mali Oglasi
Oda se zidana hüta po nizkoj ceni pri Albin Filipiči v Križevcih pri Ljutomeri.
Kiseloga zelja štiri akove ma k odaji Horvat Števan (Lukaš) v Črensovcih hš. 17.
Drevesnica. Iščem 2—3 leta staro jablanovo i grüškovo loščino, küpim malo i dosta. Odajalec naj se oglasi pri Matija Nemec Küpšinci p. M. Sobota.	
SLOVENSKA BANKA
podrüžnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Pazka.
Odajo se dvoje gorice, edne 2½ orala drüge 1 oral v vsakih je sadovnjak finih jabok i orehov. V goricaj, štere merijo 1 oral, je hiža z velikov pivnicov i lepim stanom za familijo, hiža sposobna za krčmo i ma potrebne prostore za živino itd. Gorice so najfinejše vrste i v najlepšoj legi. Lehko se oboje odajo ednomi küpci ali vsake gorice posebi za sebe. Pitajte pri notariuši
g. Androliči v Štrigovi.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.