Odpiranje trgovin ob pol osmih je nekaj novega za našega kmeta. Da se odpirajo trgovine po mestih še le ob pol osmih, se nam ne zdi čudno, toda na deželi pa tega le ne bi bilo treba. Pomisliti je, da gremo kmečki ljudje, če imamo kaj opravkov v trgovini, zjutraj zgodaj z doma, gremo k maši in nato bi radi takoj v trgovini opravili in §11 domov. Zdaj pa naj do pol osmih čakamo! Je res nerodno! Trgovci pravijo, da je to zaradi pomočnikov, ki ne smeje preje začeti delati. Vem pa, da bi trgovci sami radi odprli trgovino in sami radi postregli kupovalcem, pa naj veljajo one ure za trgovske pomočnike in učence, trgovec sam pa naj sme delati tudi čez te ure, ako se mu ljubi! Pa moja priprosta glava vseh različnih paragrafov ne razume, samo to vem, da bi za nas kmetske ljudi, ki tudi ob delavnikih hodimo v cerkev, bilo zelo ugodno, da bi smele biti trgovine bolj zgodaj odprte! Prosim tisto oblast, ki ima pravico o tem odločati, da ustreže kmetskemu prebivalstvu. — Tako slove pismo, ki smo ga prejeli od našega kmetskega somišljenika. Objavljamo ga, ker smatramo, da je to splošna želja kmetskega ljudstva in tudi trgovcev na deželi! Hmeljarjeml Hmeljska kupčija le polagoma napreduje. Cene so primeroma nizke, a nekateri pridelovalci ga takoj niti prodati ne morejo, ozir. se ponujajo za hmelj le smešno nizke cene. To priliko hočejo nekateri izkoriščevalci ljudstva izrabiti in pošiljajo okrog pridelovalcev-hmeljarjev svoje agente ali pa se po časnikih ponujajo, da bi jim hmeljarji izročili hmelj v takozvano komisijsko prodajo. Ker so pa lansko leto doživeli nekateri hmeljarji na ta način prodaje bridko razočaranje, je naša dolžnost, da ta način prodaje hmeljarjem najodločneje odsvetujemo! Ce bi se pa za komisijsko prodajo hmeljarji vendar le odločili, naj se popreje natančno prepričajo, komu izročijo svoje blago, to je: izročiti ga morajo v komisijo le dobro poznanim, poštenim in zanesljivim ljudem, nikar pa naj ne izročajo nepoznanim špekulantom, ki ne morejo jamčiti za pošteno plačilo in naj ti špekulanti še tako sladko govorijo. Cena našega hmelja v tujini. Po zadnjih poročilih plačujejo naš hmelj na tujih tržiščih po Din 47—54 za 1 kg, za kar bi seveda v Sloveniji bile cene lahko visoke vaaj 30—40 Din za 1 kg. Zeleti pa ]•, da se cena vsaj malo zvlSa! Sadni ttQ. -gAdj^ jpos«bn© v Slov. goricah, j« razmeroma dobro obrodilo. Za izbrano blago je tudi močno povpraševanje. Cene so stalne, alabejše sadje, neobrano po 2 Din, obrano po 3 Din in čez. »Sadje v gospodinjstvu«, poučna knjiga, kako doma sadje dobro uporabljati, se dobi v knjlgarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru za 24 Din. Kakšua bo vinska letina? Morda nikdar tako kot letos bo vinski pridelek — zelo različen! Suša in sedanja moCa vplivata na razvoj grozdja predvsem po legah. Kjer je suša dobila preveliko moč, je grozdje zaostalo v razvoju in se speklo. Tam bo malo vina in bo kislo. Posebno zelo strme lege so prizadete. V legah, kjer ni suša tako škodovala, se pričakuje dobro blago. Vse pa je seveda odvisno od vremena. Če deževje, ki je bilo sicer potrebno vsesplošno, a tudi za vinograde, ne preneha, je nevarnost, da bi ljudje začeli prezgodaj trgati. Kdor le ima pogum, naj čaka s trgatvijo, ker bo lepo vreme popravilo to, kar bi deževje morda škode naredilo. Koliko bankovcev kroži v naši državi? Po zadnjem izkazu kroži v naši državi bankovcev za 5719 milijonov Din. Ta svota se je od avgusta do danes zvišala za približno 300 milijonov dinarjev, kar povzroča živahnejša trgovina. Vrednost denarja: Nemška marka 13.57 D, švicarski frank 11 Din, avstrijski šiling 8.02 Din, angleški funt 276.— Din, ameriškl dolar 56.90 Din, francoski frank 2.23 Din, 6eška krona 1.69 Din, laška lira 2.97 Din. Tržne cene v Maribora dne 15. sept. 1928. Goveje meso od 10 do 18 Din 1 kg, teletina od 15 do 22.50 Din, Svinjina: 1 kg prašičjega raesa od 15 do 30 Din, sala od 20 do 24 Din, črevne masti od 12 do 16 Din, sveže slanine od 22 do 25 Din, papricirane od 28 do 32 Din, prekajene od 28 do 32 Din, masti od 28 do 30 Din, prekajenega mesa od 22 do 32 Din, gnjati od 32 do 36 Din. Drobnica: 1 kg ovčjega mesa 12 Din. Kože: 1 koraad konjske kože od 170 do 300 Din, 1 kg goveje kože od 17 do 19.50 Din, telečje kože od 26 do 29 Din, svinjske kože od 10 do 11 Din, gornjega usnja od 55 do 130 Din, podplatov od 50 do 95 Din. Perutnina: 1 komad piščanca majhnega 15 do 20 Din, večjega 20 do 30 Din, kokoši 30 do 40 Din, race 30 do 55 Din, gosi 70 do 80 Din, purana 80 do 130 Din, zajca domačega 5 do 40 Din. Mleko in maslo, sir in jajca: 1 liter mleka 2 do 3 D, 1 liter smetane 10 do 14 Din, 1 kg surovega masla 50 do 60 Din, 1 kg kuhanega oaasla 44 Din, 1 sirček 3 do 5 Din, 1 jajce 1.25 do 1.50. Sadje: 1 kg jabolk 3 do 6 Dln, sliv 3 do 6 Din, breskev 14 do 16 Din, hrušk 4 do 7 Din, 1 limona 0.50 do 1.50 Din, 1 kg orehov 10 Din, luščenih 36 Din, maka 16 do 18 Dim Žito: 1 kg pšenice, rži, ječmena ali ovsa 3 Din, koruze in prosa 3.50 Din, ajde 2.50 do 3 Din, fižola 5 do 6 Din, graha in leče 14 Din. Krma: 1 q kislega sena 100 do 160 Dln, pšenične slame 55 do 60 Din. Kurivo: 1 m8 trdih drv 140 do 150 Din, mehkih drv 105 do 120 Din, 1 qpremoga trboveljskega 40 do 50 Din, velenjskega 24 do 28 Din. Maiiborsko sejmsko poročilo z dne 14. 9. 1928. Na sejmu je bilo 171 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 110—125 Din, 7—9 tednov stari 225— 250 Din, 3—4 mesece stari 360—450 Din, 5—7 mesecev 480—500 Din, 8—10 mesecev 550-650 Din, 1 leto stari 1000—1300 Din. 1 kg 2iv« teže 10—12.50 nin, 1 kg mrtve te*<- 1R do 18 Din. Prodanih je bilo 154 svinj.