PRIMORSKI DNEVNIK
j	 GLASILO
J^VI - Štev, 88 (1776)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST( sobota 14. aprila 1951
Cena 15 lir
Dvearai razgovor L maršalom Titom
Trygve Liea v Beogradu
ioiem./^90slavi*e za mir' svobodo in neodvisnost je bila vedno draga Svečanm m°iemu načinu mišljenja", je izjavil glavni tajnik OZN P snos posmrtnih ostankov padlih italijanskih partizanov v Zagrebu
lp§^verieG-aVnitaj-
sla'
ki je do-
j **Ji, KlPr Vv "	l"1	V JttgO"
ie bil	cstal	še dva
in prida"tes Sost maršala Prejejnom f?stvoval številnim $«nu na čalt S?/rbil-‘ PrireJeni * 2 njim ra®Y.Yars.al Titp_ se
dve
^stavnika wnSSTh staInesa J!- Aleša rpk,FLRJ Pri OZN
nika minist?= Ja in P°m°č-dr. Tožb? 2a zunanje zade ?do °,ta Vilfana. Maršal !ieu in	Priredil	Trygve
1)0 kosilo soprogi intim-
razgovarjal približno
,1fysve Lie
obiskal ministrstvo za
ie danes tudi
^žbeno
^Hanjp ~~~i jiuuibu's ivo SuJenHai le- ^er ga je
Pestra K^0!;n?£a zunanjega
'^enskL ar ja’ ki ie na bo-
sPrejei dopustu v Slove—= ®?nie za<if k Syeta za Bl?rstvii v?,:Pn zunanjem mi-
SJe zadlve n k Veta za 2X1 ■>«trstvu *ve,Pn zunanjerr
°b 17 ,,Y^iko Vlahovič,
t!iLleu Prh-tSn e ie Tryg' *flu ((Maiest^ sprejem v ho ®iormaci ilvJugoslovanski ?f.narodP v‘ce?ter za Združe-*ezili Pre]ema s0 se ude-EredstavnikinK vabiJeni gostje,
S®ga h,C1. beograjskega kul. Zve*. P Javnega življenja. ?tadu dr	^Yab	Pr	*	Eeo-
2v0{e
Padu rfr	--------
I^ano V^Le_* Bebler priredil
in
ki spremlja-
"emu tainn?erj? na &ast glaven Udefei; kU-OZN- Večerje so ^SOrič ® *e minister Pavle i va za ' Predstavniki ministr
ftL0aarjinoz^ ZadGVe
Or. Liea. '
ran	v	napitnici	iz-
kli,iKVOl*stvo’ da j« Trvgve ^5,	. svojemu delu naše!
kitovi6 obiskal Jugoslavijo. Jfftll r,!oJ,e. TryKve Lie po-
^ ie v.rt! 'že odnosa je, ki feM* vzdrževal s jugo-
pri
rekel Lie, je izmed največjih ET Jem ' m'®jem življenju, kiltom sestai z velikim dir-
** Ulhriin I—  mix.  2g
sim-
SfevT"1
R.V?- _ ............
čttekdai ®arsalom Titom.
za i. Sojil velike smi-lkrbQ “»»slavijo in za nje-r*m • svobodo. Zaradi Kn čredno vesel, da sem Jjfe a obiskal. Borba Jugo-Jšnost uUr' svobodo in ne-tk mn<. bila vedno draga Ik^ojem u srcu. temveč tu-bLkonrn natinu mišljenja«. M.'bra • svojega kratkega ^vij j Je Trygve Lie na-J“8oslovainskim naro-
dom in njihovim voditeljem.
V nedeljo bo Trygve Lie na tiskovni konferenci za tuje in domače novinarje opisal svoje vtise z bivanja v Jugoslaviji.
Dr. Aleš Bebler, ki je pred kratkim prišel iz New Yorka, bo 16. aprila na seji zunanjepolitičnega odbora ljudske skupščine poročal o delu jugo. slovanske delegacije v OZN. Na isti seji bodo govorili tudi o aktualnih problemih zunanje politike na osnovi vprašanj, ici so jih postavili člani odbora.
V Zagrebu je bil danes svečan prenos posmrtnih ostankov 30 italijanskih partizanov, ki so sodelovali y narodnoosvobodilni borbi v bataljonu »Garibaldi« in v brigadi «Italia», v sestavu prve proletarske divizije. Svečanosti, ki je bila v dvorani na Trgu maršala Tita, so prisostvovali generalni pol-kovnik Peko Bapčevič, ki je bil kcmandat korpusa, kateremu je pripadal bataljon «Garibaldi», italijanski opolnomočeni minister* Enrico Martino, italijanski vojaški ataše polk. Giuseppe Matteioli in italijanski generalni konzul v Zagrebu Norberto Dehman.
Minister zvezne vlade Mijal ko Todorovič, nekdanji komisar Korpusa, v katerem so se borili padli italijanski partizani je v svojem govoru poudarjal, da se je v teh borbah preko skupnega trpljenja in skupnih zmag razvijalo med jugoslovanskimi in italijanskimi partizani trdno prijateljstvo in bratski odnošaji. ki so mogoči samo med zavednimi borci za svobodo, ne glede na njihovo narodnost. «Mi nismo gledali nanje kot na tujce, je dejal Todorovič. Po vseh osvobojenih vaseh in mestih so bili italijanski partizani deležni iste ljubezni, s katero je naše ljudstvo obkrožalo vse naše borce«.
Minister Todorovič je dodal, da so italijanski partizani dokazali, da tudi na drugi strani Jadrana žive miroljubni in svobodoljubni ljudje, ki so jih njihovi lastni sovražniki s silo in prevaro vrgli v razbojniško vojno za osvajanje tujih dežel.
((Jugoslovanska vlada, je rekel na koncu Todorovič, zvesta svoji politiki miru in enakopravnega prijateljskega sodelo-
vanja z vsemi narodi, predvsem pa sosednimi, se je, v vsem povojnem času trudila in se trudi še zdaj, da bi ustvarila čim tesnejše odnošaje, ter gospodarsko, kulturno in drugačno sodelovanje med našimi narodi in italijanskim ljudstvom«.
Vseh trideset italijanskih partizanov je bilo odlikovanih z visokimi jugoslovanskimi odlikovanji, dva med njimi pa sta dobila tudi italijansko zlato medaljo za hrabrost, pokazano v partizanski vojni.
((Politika« piše danes zvečer o poročilih tujih agencij, da je radiotelegrafist Anton Novak, ki je ponoči 31. marca izginil iz jugoslovanskega veleposlaništva v Pragi, zaprosil za pribežališče pri češkoslovaški vladi. ((Politika« poudarja, da to poročilo samo potrjuje domnevo, da so Novaka nasil-
no odvedli in da poskušajo na njem znane metode ((prepariranja«, ki jih vršijo pred izjavami in priznanji, podobnim o-nim na Rajkovem procesu. List poudarja, da niti eden od čeških diplomatov, ki so sklenili, da se ne vrnejo v domovino — teh pa ni malo — ni čakal dvanajst dni, predno je prosil za zatočišče, kot zdaj govore o Novaku.
«Borba» pa pravi: «Kdo bo verjel naivni laži, da je Novak sam izginil in še na tako skrivnosten način, ko bi pa lahko čisto enostavno odšel iz veleposlaništva in takoj, ne pa po dvanajstih dneh, prosil za zatočišče«. »Borba« izraža bojazen, da je Novaka morda policija že ubila, da bi mu laže pripisala kakšne protijugoslovanske izjave.
R. R.
TRYGVE LIE IN NJEGOVA ZENA IZSTOPATA IZ LETALA.
•gliatti ponavlja ie ponudbe vladi
'taU ^ench’ se pritožuje, da eni na Italijane kot na
»3.
' ?.entu
gledajo na Južnem , nezaželene goste"
Je
V italijanskem danes Togliatti,
lUlji	uai,C3 J-ugiiaLU,
vL° &Premembah v ds dbo d dl> Ponovil svojo We.®ripra„vasiperiievi vladi, %>’ 5Le sni-BYJen z njo sodelo-
Se aeke' ie1^1 zullanjo P°U' h ?? r» da ne ver“ 1 n sPre i i?1 Viada n jegovo 'v Maj no« ?■’ da Je Pa ne CMtožniPavlJ.at‘. ker ie to IH	o?	interesu demo.
■V na»odov ^»ovarja željam 1C.	P° svetovnem
^ Kitat*. .	•
Ntoi ^žefah^e-.SuIiCeval na to, rov®.- Vbodne Evrope
th baBira‘-n Zgovorni pm Sov ?®°č iste* doktrino, da K ;k' hi se	obstoj	re-
fb«SMbljenh,VeČ kapitalistični i-1) i! 8 socaiiimU verjetno n-i-
S,‘1 '«ed
zem ni šla več z
&Mv^kapRalističnimi re'
S nit tUt3i snri iJe med nj'mi ^S?kako izvaP °iVaaje”' in iz .tudi i ’ a za^°
munisti m demo-
feje nato „
Viai?' da se	?1aj	naj*
V®'ličnih *12koristi kriza
©I bova 711 !?in in' začne
fShse s tern I? politika«,
Jfc^beni r,I,<(ne izpostav-
Tten	temveč
v svetu dvig^
i^v0joUgied ______________
? argumentacijo je »N res°pazorilom, češ če
^UitnpGriaJistY^nila’ *b‘ “P0-
-- Blene režime
<Smeh l Athu^tavi
V,b( j.1.8 Je xogi
.»S tiAfc «*•
Togliatti de-
Iah'
0dgovYriiS:tianov
<kHe M^sed^f11 P°slanec
Sv, Parlam"?;k demiokri-da ^ sknpi-^	njegovih
u so »rejeti. 5NL*^lprav’ja,i o za-ol? dim Pripore r/^rtu 26 svetovne | ^kih i^konl, 0118 ° obči-
gle.
sestala izvršna odbora PSU in PSLI. Razpravljali so o vezavi list na bližnjih upravnih volitvah. Po seji. je Saragat sporočil, da bodo ti sestanki poslali v prihodnjih dneh bolj pogosti; prihodnji sestanek bo že jutri zvečer, v torek Pa najbrž prišlo db skupne seje parlamentarmih skupin clbeh strank,
WASHINGTON, 13. — S. 1. julijem bo uvedeno nadzorstvo nad! dodelitvijo surovin vojni industriji in sploh tovarnam, ki delajo za vojaška naročila. Nadzorstvo bo veljalo predvsem za jeklo, baker in aluminij.
ANKARA. 13, — Glavni tajnik OEEC Mariolln je prišel danes v Ankaro, kjer se bo razgovarjal z vlado in gospodarskimi krogi.
Nac Arthur bo verjetno govoril na plenarni seji kongresa
Senatna komisija za oborožene sile povabila Mac Arthurja, naj poroča o politiki na Daljnem vzhodn - Nocoj Trumanov govor - Komentarji tiska - Mnenje krogov OZN
Coleman o Jugoslaviji
LONDON, 13. — Tradicionalnemu letnemu banketu «Comp»ny of Frametvork Kin-ters«, enega izmed, naistarejših angleških c-ehov, je poleg številnih angleških povabljencev prisostvoval tudi jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Jože Brilej kot edini tuji gost.
Med govorniki na banketu je bilo tudi več poslancev in pr-vaikov konzervativne stranke. Napitnico Jugoslaviji je spregovoril Cecil Coleman, ki je poudaril veliko junaštvo jugoslovanskih narodov y pretekli vojni. Govornik je izrazil prepričanje, da bodo jugoslovanski narodi uspeli v bcrbi, ki jo danes vodijo za svojo neodvisnost.
Pruslaue 1-Seinlce Of
V MAČKOVE,MH	v soboto	14.	aprila ob 20.30uri
V BOKŠLU	v nedeljo	15.	aprila nii 19 30 »i»*i
V I!IIEl!Vil	v	nedeljo	15.	aprila	ob	17. uri
V PLAVJAH	v nedeljo	15.	aprila ob 17. uri
V PADK1ČAH	v nedeljo	15.	aprila ob 16. uri
OMtev razstav narodne osvoboditve
V BAZOl/IKI
V NABREŽINI
Na stadionu „PRVi MAJ" Na PROSEKU
v nedeljo 15. aprila ob 16. uri v nedeljo 15. aprila ob 15. uri v nedeljo 15. aprila ob 15. uri v nedeljo 15. aprila ob 15. uri
WASHINGTON, 13. — Bela hiša je danes objavila Trumanovo izjavo, v kateri predsednik izjavlja: «Srečen sem., da sem od speakerja zbornice Rayburna izvedel, da namerava kongres povabiti generala Mac Arthurja, naj govori članom združenih zbornic. Mislim, da je umestno} da kongres dovoli to čast enemu naših največjih vojakova.
Rayburn je namreč prej na tiskovni konferenci izjavil, da se bo komisija za postopek v spodnji zbornici sestala v torek, da se izreče — verjetno ugodno, kakor je On zatrdil —• o republikanski resoluciji, ki predlaga, naj bi Mac Arthur govoril na skupni seji obeh zbornic.
Jutri zvečer pa bo Truman govoril na kosilu ob priliki proslave «Dneva Jefferson — Jacson». Predsednikov govor bodo oddajale vse glavne ameriške radijske postaje med četrto in peto uro zjutraj v nedeljo.
WASHINGTON, 13. — V Tokiu potrjujejo, da bo Mac Arthur odpotoval v ZDA v ponedeljek z letalom-. Z njim bo prišel tudi njegov vojaški tajnik genergi Couirtney Whitney. Med tem je glavni stan v Tokiu sporočil, dia je general Ridgway prevzel dosedanje Mac Arthurjeve posle.
Predsednik senatne komisije za oborožene siie demokratični senator Richard Russeil je danes sporočil, db je bil Mac Arthur povabljen pred to komisijo. da razpravlja o ameriški politiki na Daljnem vzhodu. Russeil je dejal; (('Ameriško ljudstvo ima pravico vedeti za vsa vprašanja, za katera gre (razen tistih, ki jih ni mogoče objaviti iz varnostnih razlogov) pri sporu glede aizijske politike1, ki jo na eni strani zagovarja Truman, na drugi pa Mac Arthur«.
Glede spora med predsednikom Trumanom in Mac Arthurjem je Russeil dejal; ((General Mac Arthur zagovarja popolen napor za uničenje komunizma v Aziji. Ce obstaja polifika Trumanove uprave v omejitvi v°jne v Aziji samo na operacije na Koreji in še na-doljnem utrjevanju evropske obrambe, ne bi bilo mogoče spora rešiti drugače nego s spremembo politike vlade ali pa z odstavitvi Jo generala Mac Arthurja«.
Bela hiša javlja danes, dla bo Truman 19. ararila govoril pred člani ameriškega ((Društva
lastnikov in glavnih urednikov listov«, ki se bodo zbrali na letnem občnem zboru y W;a-shingtonu. Republikanski voditelj Joseph Martin pa je sporočil, da :bo genera-i Mac Arthur imel svoj prvi javni govor v New Yorku, če ne bo mogel govoriti pred kongresom v sredo ali četrtek. Pripomnil je, da bi Mac Arthur, če bo povabljen, najrajši govorij v kongresu y sredo. «ker ne more odlašati z drugimi obveznostmi«.
General Courtney Whitn-ey je danes v izjavi, ki jo je podal v svojem imenu, izjavil, da je Mac Arthur prepričan, da bi pomirjevalnost (atppease-ment) dovedla dio nove svetovna v°jne. Otacjai je nato ((propagando« prot-i Mac Arthurju in je dejal, da je general vedno branil svetovni mir in da je bil naklonjen nagli rešitvi korejskega -špara. Pripomnil je, da bi politika ((appeasementa« povzročila ((mnogo bolj krvave spopade« in da Ibi verjetno nosila v sebi« klice- nove svetovne vojne«.
Napadi republikanskih senatorjev proti Trumanovi vladi se nadaljujejo. Republikanski senator Taft je sinoči izjavil, da «samo napadalna vojna proti komunistični Kitajski lahko prepreči svetovno vojno«, L j. «s kaznovanjem napadalca kakor v primeru severnih Korejcev«. Pripomnil pa je, dia nima namena postati za-govornik
Adenauerjev! s Schumanom
razgovori in Sforzo
((Splošne vojne« proti Kitajski, pač pa zagovornik pomoči Camgkajškovim četam na ozemlju celinske Kitajske in bombardiranja vojaških objektov v Mandžuriji in Kitajski.
Republikanski senator Kenneth Wherry pa je trdil, da je Trumanova vigida in, ne general Mac Arthur tista, ki povzroča za ZDA večanje nevarnosti- za novo vojno. Wherry, ki Je zagovornik strategije, ki naj temelji na letr';ki in pomorski r.admcči, - kritiziral stališče generalov Marshalla, Lavvtona Collinsa in Omara Bradieya.
Ameriški delegat v OZN Warren Austin je danes izjavil, da je namen OZN na Koreji zavrniti napad in ne začeti novo vojno. «Ni naš namen«, je pripomnil Austin, ((razširiti vojaške operacije na druge kraje ali področja. Nočemo napraviti nobenega koraka, ki bi vodil fc splošni vojni s Kitajsko. V tej politiki ni bilo nobenih sprememb ne v ZDA ne v OZN. Na koncu je Austin poudaril, da je bil Truman prav zaradi potrebe nadaljevanja te politike prisiljen odstaviti Mac Arthurja.
Republikanski list «Washing-ton Star« obžaluje, da je odstavitev Mac Arthurja povzročila v-državi tako nevihto, in označuje nekatere izjave republikanskih senatorjev za neumne. Nato poudarja, da morajo re-
predvidevajo v krogih OZN, da bodo napravili nove poizkuse za sporazumno rešitev korejskega spora. V splošnem j,e položaj pri poizkusih za pogajanja s Kitajsko in Severno Korejo ostal po odisitranitvi Mac Arthurja nespremenjen. Zadnji Trumanov govor potrjuje načela in smotre, ki jih je' že 6. aprila poudaril Trygve Lie. Zdi se. da bodo sed-a-j objasnili položaj zavezniških sil na Koreji v obliki izjave štirinajstih držav, ki sodelujejo pri vojaških operacijah na Koreji. To izjavo bo verjetno objavil predi-sedlnik glavne skupiščime OZN Entezam. V krogih OZN upajo, da bo po izročitvi te- izjave Pekingu mogoče začeti pogajanja Z druge strani pa je dvanajst azijskih držav zopet začelo posvetovanja in pričakujejo, da bodlo še povečale svoja priza-devamja-.
Mrtvilo v Parizu
PARIZ, 13. — Zdi se, da je pariška konferenca namestnikov zares nasedla na plitvino. Današr.-ja trideseta seja, ki ji je predsedoval Davies, je bila prav tako mrtva, mršava in neuspešna kot že nekaj prejšnjih. Večkrat je diskusijo prekinil dolg molk, ker so -se delegati ]e neradi priglašali k besedi, kot jim je že nerodno ponavljati vedno isto pesem. Jessup, Parodi in Gromiko so ponavljali svoja prejšnja izvajanja. Parodi je predvsem očital Gromiku, da je vedno večal nasprotja, kadar koli se je zdelo, da se stališči zbližujeta. Očital mu je tudi, da ima kaj svojevrstne pojme o tein. kaj naj bi bil dnevni red. Gromiko pa se je vnovič pritoževal, da se zahodni delegati branijo uvrstiti r.a dnevni red vprašanja kot atlantski pakt ali Trst.
Namestniki ‘bi se morali sestati spet jutri popoldne, ker pa jih je Parodi povabil na kosilo, je verjetno, da, kot je prišlo v navado, redne seje ne bo, ker se bodo namestniki pomenili kar po obedu.
Predstavnik angleške delegacije je izjavil, da bo Ernest Davies jutri odpotoval v London, kjer se bo razgovarjal z zunanjim ministrom Morrisonom o poteku konference. Da-viesov namestnik Ivor Mallet je odpotoval v London in je popoldne že poročal Morrisonu o konferenci.
LONDON, 13. — Socialistična internacionala je zahtevala od madžarske vlade, naj jo obvesti o usodi znane socialistične voditeljice Ane Kethly. ki je bila po nekaterih poročilin obsojena na 15 let prisilnega -dela. V pismu opozarja tajnik angleške laburistične stranke Morgan Philips, da je svojčas intervencija socialistov rešila Matiasa Rakosia, ko ga je Horthyjev režim obsodil na smrt.
MILAN, 13. — Pri vasi Cislia-no so našli 6 pušk, 3 pištole, 14 ročnih bomb, 600 patronov ter dele strojnic in pušk. Orožje je bilo skrito v grmovju in spravljeno -V vrečah iz jute.
yy
...e poi	si
(C
1TALO PIETRA, dopisnik
milanske luksuzne revije «L'ILLUSTRAZ10NE IT ALI A. NA» piše v njem aprilski $te. vilki, da je obiskal V. VIDA-LIJA, ki mu je na terasi Doma pristaniških delavcev go. voril o «terorju v coni B» in o «divjem antiitalijanskem. nacionalizmit». Nato ga je Pie. tra vprašal: sKako to, da ste o teh stvareh molčali vse do junija 1948?» — Vida'1i je takoj in odločno odgovord, da ne, da ni molčal; da je «na-padel titovsko politiko tudi v avgustu 1947 na sestankih tržaškega komunističnega od. bora«.
No, vsi vem-c, da je tisti eteror» in tisti divji «antiita-lijanski nacionalizem» Vidah sam pomagal izvajati. Zakaj se nače spomniti, kaj je n. pr. govoril na prvem kongresu KP STO? Pietrova reportaža bi bila vsekakor bolj zanimi. va. če bi prelistal takratne številke «11 Lavoratore»...
Pa to ni važno! Važnejše je mogoče tisto, kar je Viiali do. Pisniku Piepri odgovoril na vprašanje:
«Zakaj vaša stranka ne zahteva vrnitve Tržaškega ozemlja Italiji?»
Odgovor:
«Zahtevuti preveč pomen i obdržati sedanje stanje. Bolje je deblokirati situacijo in nato se bo videlo«. (Meglio bloc-care la situazione e poi si ve-drd).
Razlika med n. pr. Bartoli, jem et. comp. in Vidalijem je torej v tem, da hočejo prvi rešiti zadevo takoj, V idoli pa se drži ngčela: počasi pa «gvišno»...
Pa ne morda zaradi usedanj ega stanja», temveč zaradi odpora njegovih lastnih pristašev, ki so mu že leta 1948 obljubili, da ga bedo obesili, takoj ko bo začel Trst Poriva, ti zopet v Italijo.
O ostalih modrovanjih dopisnika Pietre Pa je škoda iz. gubljati papir in barvo.
Kaj. Ob bi „Vita nuova"...
((EbbPne r- mi zahtevamo od vas samo — za začetek pogovorov o sporazumu, da daste takoj našim bratom Italijanom tam doli (v Istri op ur.) e-nake pogoje, ki jih imajo vaši bratje, ki so v republiki Italiji in coni A. Ne zahtevamo ne več ne manj. Potem se bo zaključil dokončni sporazum».
«Na naši tehtnici je tisoče in
.Britanski protest r Iranu zaradi dogodkoi? v Abadann
Morrison izjavil v spodn ji zbornici, da si vlada pridržuje pravico nastopiti, da zavaruje britanske državljane - Znižan izvoz jekla in surovega železa
LONDON, 13. Zunanji mi- | angleška mornarja ubita, da' so
nister Herbert Morrison je da-
publikanci »zopet najti hladno 1 nes v spodnji zbornici izjavil,
Kanclerjeve izjave o odnosih med Nemčijo in Francijo ter o drugih vprašanjih Nobenega poročila o seji ministrov držav, ki sodelujejo pri Schumanovem načrtu
Tholskp^
»nezaželen
na
znova
PARIZ, 13. — Zunanji ministri šestih držatP Schumanove-ga načrta so danes nadaljevali razgovore o sporazumu za skupno, upravo premogovne in jeklarske industrije. Pred začetkom razgovorov se je Adenauer sestal s francoskim zunanjim ministrom Schumanom. Zunanji ministri so se sestali tudi popoldne.
Kancler Adenauer je danes na kosilu, ki so ga priredili njemu r.a čast, izjavil, da so narodi Evrope po zadnji vojni spoznali da je potrebno ustanoviti nove naddržavne. ustanove, in je pripomnil, da ustanovitev nove države izrecno predvideva prenos nemških suverenih pravic na evropske ustanove. O Schumanovem načrtu je Adenauer izjavil, da bo ta načrt materialno onemogočil novo vojno med Francijo in Nemčijo. Sporazum o skupni upravi premoga in jekla pa
kem bodo proučili podobne načrte za poljedelstvo in prevozništvo. Izrazil je tudi upanje, da evropska skupnost pri upravi premoga in jekla ne bo ostala omejena na šest držav in da se ji bodo končno vse evropske države pridružile. Vztrajal je na tem, da bo ta skupnost spremenila ne samo gospodarske pogoje pač pa tudi duševnost Evropejcev.
Na vprašanje novinarjev naj obrazloži, kakšna bi bila njegova osebna reakcija in reakcija nemškega ljudstva, če bi zahodne države v zameno za svobodne in nadzorovane volitve, ki naj bi dovedle do združitve Nemčije, odpovedale svoje načrte o zopetni oborožitvi Zahodne Nemčije, je Adenauer izjavil, da are za povsem retorično vprašanje. Dejal je, da Nemčija noče enotnosti za vsako ceno, pač pa enotoost v svobodi; r.-evtrah-
na na papirju, ne bi jamčila nobene svobode.
Glede možnosti popustitve mednarodne napetosti, ki naj bi jo omogočila sedanja konferenca namestnikov zunanjih ministrov, je Adenauer dejal, da so te možnosti zelo majhne.
Obveščeni krogi izjavljajo, da se bo Adenauer v Pt.rizu razgovarjal s Schumanom in Sforzo o vprašanju tesnejših odnosov med Francijo, Nemčijo in Italijo. S Sforzo pa se bo razgovarjal o možnosti svojega potovanja v Rim in sestankom z De Gasperijem.
Komisija za transporte v Evropskem. svetu, v kat*; so delegati Francije, Velike Britanije, Belgije. Italije, Švedske, Zahodne Nemčije in Grčije je sporočila, da je izdelala 'načrt za ustanovitev skupne uprave evropskih transportov. Ta načrt bodo v maju predložili v Strassbourgu na evropski po-
je samo prvi korak in v krat-1 zacija, čeprav bi bila zajamče- (svetovalni skupščini.
kri in občutek stvarnosti«. To pa bodo napravili, če bodo zavzeli resno in dostojanstveno stališče, ko bo Mac Arthur pričal pred senatno komisijo za oborožene sile.
Dva največja nevvjorska lista posvečata diane,s uvodnik: Mac Arthurjevi odstavitvi, s posebnim ozirom na Trumanov govor, mirovno pogodbo z Japonsko ter notranjepolitični polo-žhj v ZDA. Tak-o «New York Times« kakor «New York He-rald Tribune« z zadovoljstvom pozdravljata Trumanov ukrep. «New York Herald Tribune« poudarja, da je predsednik »svečarno in uspešno« označil politiko ZDA na Daljnem vzhodu«. List obžaluje, da je vlada toliko čakala z opredelitvijo Svoje politike na Koreji in pripominja, da bo ameriško ljudi-stvo izbralo to politiko rajši kakor Mac Arthurjevo politiko, ker celo najbolj vroči zagovor-' niki generala zanikujejo, d-a je ta kdaj predlagal, naj bi povečali ameriške obveznosti v Aziji. Na koncu poziva list ameriško ljudstvo, naj podpre politiko vlade.
«New Yonk Times« poudarja, da je v Trumanovem govoru važna njegova izjava, da ZDA nočejo splošne vojne. List poudarja dalje, da je treba operacije na Koreji voditi vzporedno na vojaškem im diplomatskem- področju; «zavmiti napad je naloga vojakov, združiti’ Korejo pod svobodnim režimom Pa je naloga diplomatov in politikov«. Glede japonskega vprašanja pa predlaga list, naj bi generalu Ridgwayu do-zeli vrhovno poveljstvo zavezniških sil na JaPonskem, ker ne pozna Daljnega vzhoda in nima izkušnje o Japonski kakor Mac Arthur. List predlaga, naj se ustanovi visoki civilni’ komisariat kakor v Nemčiji, ki naj Ba vodi oseba, ki pozna japonska vprašanja- in ki bo imela čas posvetiti jim vso pozornost.
Po odstavitvi Mac Arthurja
da je vlada dobila do sedaj sa. mo prva poročila o neredih na petrolejskih področjih v Južnem Iranu. Dejal je, da je iranski vojaški oddelek skušal razgnati zborovanje stavkajočih v Abadanu in da so vojaki streljali na množico, ko je ta razbila vojaške kordone.
Nato je sporočil, da sta bila pri neredih ubita dva angleška mornarja; osem angleških civilistov, od katerih dva dečka, pa je bilo lahko ranjenih. Ubit je bil tudi en italijanski mornar. Med Perzijci je bilo ubitih devet oseb in ranjenih enajst. Baje se oklepni avtomobili približujejo Abadanu. Vojaška ojače-nja so že prišla na mesto.
«Ti dogodki nam povzročajo globok nemir«, je nadaljeval Morrison, in to tem bolj, ko se je upalo, da se bo o vprašanju iranskega petroleja razpravljalo v mirnem in prijateljskem ozračju. Britanska vlada nadzoruje od blizu položaj in si pridržuje pravico postopati ter varovati življenje in premoženje svojih državljanov. Mnenja smo, da je iranska vlada odgovorna za izgubo tolikih življenj in za toliko ranjenih britanskih državljanov.
Opozicijski poslanec Eden je zahteval od vlade, naj napravi vse mogoče, da opozori iransko vlado, da je njena dolžnost varovati Irance ali Angleže, ki delajo za «Anglo-Iranian Oil Company», in to na podlagi mednarodnega dogovora. Nato je vprašal Morrisona, ali so britanske vojne ladje na razpolago v vodah Perzijskega zaliva, ali pa če plovejo na to področje.
Morrison je odgovoril, da se glede prve točke strinja z Ede-nom. Glede pošiljatve vojnih ladij pa .ie dejal, da ne more nič izjaviti, ker da to vprašanje proučujejo. «Ne bi se obotavljal«, je pripomnil Morrison, «podvzeti potrebne ukrepe«. Na vprašanje nekega poslanca, ali pomeni dejstvo, da sta bila dva
se angleški mornarji že iskrca-li, je Morrison izjavil; »Ne«.
V zunanjem ministrstvu javljajo, da se je britanski poslanik v Iranu sir Sheperd danes razgovarjal z iranskim ministrskim predsednikom Huseinom Ala. Domnevajo, da je britanski predstavnik zahteval pojasnila, kakšne ukrepe bodo podvzeli, da varujejo britanske državljane in njihovo premoženje na področju Abadana. Baje je iranski ministrski predsednik dal Sheperdu zadovoljiva zagotovila.
Kakor javljajo iz Teherana, se je vlada sestala na izredni seji ob postelji šaha, ki je bolan zaradi .vnetja slepiča. Na tej seji so baje sklenili, da bodo zamenjali guvernerja pokrajine Kuzistana. Razen tega so baje odstavili številne funkcionarje področja Abadan.
Angleški pooblaščeni krogi izjavljajo, da niso podvzeli še nobenega ukrepa za morebitno izselitev družin britanskih državljanov iz Južnega Irana. Na admiraliteti izjavljajo, da sedaj ni nobene britanske vojne ladje pred Abadanom. Vendar pa se je zvedelo, da sta dve korveti oddaljeni manj kakor 24 ur plovbe od tega pristanišča. V Perzijskem zalivu pa je še ena križarka. V angleških pristojnih krogih izjavljajo da Velika Britanija ne more enostransko odločati o pošiljanju čet na petrolejska področja. Ta sklep bi londonska vlada lahko sprejela, samo če bi iranska vlada priznala, da ne more zadušiti neredov in se bi odločila poklicati angleške čete.
Britanski minister za preskrbo Georges Strauss je danes v spodnji zbornici sporočil da je britanska^ vlada sklenila' znižati izvoz in dobave notranjemu trgu jekla, surovega železa in zlitin jekla. Od 16. aprila dalje bodo uvedli nadzorstvo nad izvozom surovega železa in jekla, nadzorstvo nad izvozom zlitin jekla pa bodo uvedli od 14. maja.
Minister je poudaril potrebo na j več jih naporov za zbiranje železnih odpadkov, da se prepreči zmanjšanje proizvodnje jekla. Pripomnil je. da bo prihodnji teden podal izjavo o tež-kočah železne industrije pri preskrbi's surovinami.
Aretacija
predstavnika ČSR
DUNAJ, 13. — Dunajski večerni listi pišejo, da so češkoslovaške oblasti aretirale Oldri-ka Krostofa, voditelja vojaške misije CSR na Dunaju, takoj ko je prestopil mejo. Krostofa so pred kratkim poklicali domov.
tisoče infoibiranih, deportiranih brez povratka, desetine mest, od vedno stoodstotno na. ših, izročenih v vaše roke, e-dinstveno dejstvo v tej povojni dobi, in še nenehna preganjanja, ropanje.... In s tem sistemom nadaljujete tudi medtem, ko nas pozivate in vabite k pomiritvi in sporazumu«.
Tako piše glasilo tržaškega škofa Santina «Vita nuova« v svoji zadnji številki, t. j. v tistem «katoliškem glasilu«, ki ga pobožne častne sestre n. pr. v tržaški veliki bolnišnici vsako soboto položijo po en izvod na posteljo slehernega bolnika (teh bolnikov pač ni malo...) in pridejo nato čez pol ure pobrat za vsak izvod 20 lir. katere pač vsak bolnik ali bolnica rajši plača ket da bi prenašala morebitne posledice ozlovoljene častne sestre....
Ali ne bi bilo pravično in pa predvsem v skladu s Kristusovim naukom, če bi uredništvo «Vita nuova« dalo pobudo častnim sestram, da bi razdelile vsaj enkrat na leto dokumentarne fotografije vseh grozodejstev. ki jih je Italijan, ska vojska (fašistična in «kra-Ijeva«) počenjala ne samo po Julijski, krajini, temveč tudi po Sloveniji, Hrvatski, Dalmaciji Bosni, Hercegovini, Crni gori. Bogu ugodno delo bi sto. rila »Vita nuova« če bi tem dokumentarnim si kam dodala vsaj malo statistike o tistih 300.000 mrtvih Jugoslovanih, ki jih je zakrivil italijanski napad na Jugoslavijo, dcs'tti-soče od gladu in bolezni ter muk v nad 300 po vsej Italiji raztresenih zaporih, (tabori. ščih itd. umrlih deportirancev in jetnikov, stotine požga. nih vaši jn v goreče plamene zmetanih otrok, starcev in že. na... Nad četrtstoletnega suženj stva, nasilnega raznaredo-vajanja, pljuvanja tuberkuloznih slin otrokom v usta itd. itd, pa naj rajši niti ne naštevamo ....
Vemo, dg bi človekoljubni «katoIiki» od »Vita nuomn’ od srcu radi oicie-ti da bi ljudska oblast Istrskega okrožja in Jugoslavije postopala z Italijani tako kot postopa Italija in ZV(J s Slovenci. Toda njihovi želji ne bo ugodeno ker ljudska oblast ne bi bila ljudska, če bi otrokom italijanskega prebivalstva v Istri kratila vzgojo v njihovem ■materinskem jeziku kot krati Db Ca-sperijeva Italija slovenskim otrokom 150 slovenskih vasi v Italiji. če bi prepovedala italijanskemu gledališču na Reki nastopati v občinskem re-škem gledališču kot prepoveduje občinska in itojaška oblast slovenskemu gledališču dvorani «Verdija», če bi ljudska oblast začela delati isto tudi v drugih krajih in mestih Istre, če bi začela na javnih ulicah zažigati grmade italijanskih knjig kakor je De Ge. sperijeva vlada omogočila zažiganje grmade slovenskih knjig na javni ulici v Gorici; če bi ljudska oblast onemogočila, izvolitev italijanskega zastopnika v oblastnem ljudskem odboru na Reki, italijanskih poslancev v saboru v Za-gredu in v Zvezni skupščini v Beogradu, kakor onemogoča De Gasperijeva Italija izvolitev slovenskih zastopnikov « rimski parlament in v pokrajinske svete goriške in videmske pokrajine; če bi ljudska oblast....
Pa kaj bi naštevali, s®f vemo da «Vita nuova« ni napisala včerajšnjega uvodnika «Dedicato agli Slavi« zato, da bi vsaj mrvico doprinesla k sporazumu med obema, narodoma. temveč zato, da bi v strojih fašistično ’ vzgojenih bralcih mržnkr do Slovencev še bolj poglobila.
General Tan Fleet prispel na Japonsko
Fred novo kitajsko ofenzivo? - Letalstvo ZDA zgubilo pet veletrdnjav
TOKIO, 13. — Danes je prispel na japonskd letališče Ha-neda novi poveljnik 8 armade na Koreji, general James A. Van Fleet. Dejal je. da bo odšel takoj na Korejo in se nima namena sestati z generalom Mac Arthurjem. Dodal je. da smatra za veliko čast njegovo imenovanje za poveljnika 8 armade.	'
Na samem korejskem boji. sču je y kratkem pričakovati nove kitajske ofenzive V trikotniku Humhvva . Chonvon . rjongjang so zbrane tri kitaj-ske armade, kj groze zavezni-skim silam. Danes so zavezniki s topovi, letali in lahkim nrož. jem napadli nek severnolcorej-&ki oddelek na južnem delu področja hidrocentrat pr; Hwa. chonu. Pozneje se je severnokorejski oddelek umaknil. Kitajci pa so trdno branili gorske prelaze, preko katerih
pelje na zahodnem delu tega področja pot v Kumhvvo ia Pjongjang.
V W ashingtonu je izjavil predstavnik ameriškega ministrstva za letalstvo, da so severnokorejska letala zbila pet veletrdnjav. Od teh so zbila tri že v prejšnjih bojih, pri tem pa rzi povedal, kdaj se je to dogodilo.
Predstavnik je izjavil, da je včeraj 32 veletrdnjav, ki so imele nalogo, da razrušijo največji most preko reke Jalu, zbile 4 lovce sovjetskega tipa »Mig 15». Tri «Mig-15» so razrušili ameriški lovci «F-84», štiri pa «F-86» tipa «Sabre«. V zračni bitki do katere je pri. šlo včeraj na meji med Severno Korejo in Mandžurijo, je sodelovalo 225 letal, od katerih je bilo 80 severnokorejskih ali kitajskih.
za
glasniki bratskega sožitja med narodi, borimo se za resnični enakopravnost in neodvisnost narodov ter napredek človeštva!
PRIMORSKI DNEVNIK
— 8 —
14. aprila
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Sobota 14. aprila
Justin, Jelača Sonce vzide ob 5.23:. zatone od 18.49. Dolžina dneva 13.26. Lima vzide ob 10.15; zatone op Jutri, nedelja 15. aprila Helena, Gestirad
Sl/ojo grellO ~-c*-OVOR DR’ DEKLEVE ŠOVINISTIČNIM svetovalcem
ičilajn Ml V COHIB RUŠIJO ZHPORE
namesto niih gradijo šole
Nekateri moji znanci so me opozorili, da piše kominformi-stično «Delo» o našem prosvetnem. društvu. Prebral sem in se nisem čudil niti jezil, ker kominformisti ne znajo druge, ga kot lagati in zmerjati, pa najsi bedo to kaminf^rmisti iz centra _ Moskve, ali Pa iz njihove pritlikave podružnice v Trstu.
Pod člankom je podpisan vaščan im če je res pisal vaščan, bi pač moral dobro vedeti, da slonjerski titofašisth niso izzvali napada in poklicali policije, ker niso nikakl «faš>sti», ker se nikoli p svojih dejanjih ne poslužujejo fašističnih me-tod, kakor se jih kominformi. sti, ki so dejansko napad izzva. li tudi v Lonjerju.
«DeIo» piše dalje o 125 tisoč lirah, ki da so bile ob resoluciji IU v društveni blagajni. Toliko denarja lortiersko prosvetno društvo nikoli ni imelo, kar lahko potrdi Uidi prejšnja blagajničarka, in da vsakemu poštenemu Lonjercu Uidi na vpogled blagajniško knjigo in vsa potrdila, da Se lahico 'prepriča, kakšno je bilo ves čas stanje blagame. Vaščani tudi dobro vedo in to blagajničarka tudi lahko potrdi, da je tri dni pred objavo članka prišel k njej komintormist (ki je zdaj vnet keminformist, rrej je bil našemu gibanju nasproten!) ter zahteval od nje, da mu iz. roči blagajno in ji celo grozil. *Delort pa podtika to podlo de. janje seveda članom našega prosvetnega društva, poleg te. ga po tudi očita, da smo zaprn. vili inventar, ki je o"tai ohranjen in nepoškodovan prav po zaslugi našega prosvetnega društva.
«Vaščanu)) povemo še to. da je naše prosvetno društvo ostalo neokrnjeno, izločilo se le le . tistih 20 struren-h kominformi, stov, ki jim ni mar prosveta naše basi, temveč so to ljudje, ki hočejo razb:ti en'tnos* vaš-vasi, hočejo naše zavedne Lo-njerce spet potisniti tja, kjer so bili pred 10 leti.
Povemo jim. to, njim. in vs m ostnUm kominformistov na Tržaškem, da bomo v Lonjerju brez težav delali brez odpadnikov naorei. saj oni prej n-so nikoli delali na ’ pro^vetn-m pedročiu, še manj so bili aktiv, ni v narodnoosvobodilni vojv’. To vsi Lonjerci vedo, prav pn je. da to jrovemo tudi drugsm!
Na včerajšnji občinski seji se je nadaljevalo razpravljanje o proračunu za leto 1951; sicer ne vemo, če bi se lahko vse včerajšnje diskusije, ki so jih imeli upravičeno imenovale diskusije o načrtu proračuna za leto 1951.
Svetovalec Gombacci je imel včeraj zopet enega svojih zelo «zanimivih» govorov, b katerim je «zabaval» svetovalce skoraj celo uro. O letošnjem proračunu je sicer povedal bolj malo. zato je pa bolj na dolgo in široko pel hva|o sebi. Zelo ga je jezilo, da niso nobenega njegovega predlog v proračunu upoštevali, oziroma še bolj. da se bili nekateri njegovi predlogi sicer sprejeti, toda ne kot njegovi, temveč kot predlogi, ki naj bi jih predložil občinski odbor. Med drugim je Gombacci povedal še eno pametno. Ko je govoril namreč o tržaškem I akvariju (ki mora biti res zanimivo vprašanje, če so se ga skorajda vsi dotaknili), je pred. lagal naj bi se v akvariju povečalo število rib, med katerimi bj morale biti zastopane vse ribe Jadranskega, Sredozemskega in celo Atlantskega morja.
Za njim je spregovoril demokristjan adv. Harabaglia, Ko je v svojem govoru omenil med drugim tudi trošarinskj davek, je izjavil, da se mu zdi kriterij, Po katerem se ta računa in plačuje, popolnoma pravičen. Bogati, ki več pojedo, je izjavil, plačajo višji trošarinski davek, reveži, ki jedo manj, pa seveda nižji. Boljšega dokaza svoje mentalitete res ni mogel dati.
V nekak odgovor na poročilo, ki ga je' imel na pretekli občinski seji predstavnik Ljudske fronte tov. Dekleva, se je adv. Harabaglia dotaknil tudi vprašanja slovenskih šol. Priznal je, la imajo Slovenci sicer pravico do slovenskih šol, da pa morajo spoštovati zakon sorazmerja ter ne smejo zahtevati več šol, kot bi jim po tem sorazmerju pripadale. Po njegovem je najbrž pravilen in tudi pravičen kriterij ta, da se ustanavljajo italijanske šole tudi za sama dva učenca, medtem ko 50 in še več slovenskih otrok zaman čaka, da bi jim odgovor-
ne šolske oblasti odprle zahte-lžaj, v katerem je danes itali-vano solo. Prav tako bi po nje- janska šola in šele potem bi govem slovenske šole ne smele lahko videli, da je položaj te sluziti nacionalistični prppa* še mnogo bolj kritičen«. Na gandi — m to je poudaril prav I dolgo in široko je našteval ka-
, Ne t .v, ,‘t.	y	i	j.	.	....
ko stisnjeni morajo biti neka-
on — predstavnik tistih potitič-nih strank, ki dopuščajo, da so se spremenile italijanske šole v leglo šovinizma in najhujšega nacionalizma. Ob koncu je poudaril, da je odločno proti zahtevi Slovencev, da bi imela slovenska šola svojo samostojno upravo. Ko je omenil ob koncu tudi cono «B», kjer naj bi bile italijanskemu prebivalstvu odvzete vse nacionalne pravice, ga je tov. Dekleva z vso odločnostjo zavrnil: «V coni «B» rušijo zapore, da gradijo namesto njih italijanske šole».
Vprašanja slovenske šole se je nato dotaknil tudi demokristjan Gregoretti, ki je poudaril, <ja priznavajo pravico Slovencem do slovenskih šol, vendar bi morali Slovenci, preden «bi se po krivičnem pritoževali nad postopanjem s slovenskimi šolami, proučiti polo-
teri razredi italijanskih šol, ki ne razpolagajo z dovoljnim številom primernih prostorov, pri tem pa je seveda popolnoma »pozabil«, da se nekaterim našim slovenskim otrokom še stiskati ni treba, ker sploh šole nimajo (Primeri; slovenski o-trcci iz Zgornje Kolonje, Ul. sv. Frančiška, Ul. Donadoni itd.). Ves čas njegovega govora, ki je bilo v glavnem napad na slovensko šolo, se sicer tako ši-rokoustni keminformisti, še z besedico niso oglasili v obrambo njenih pravic, o katerih v drugih prilikah tako radi govorijo. Skoda, da niso bili navzoči na tej seji tisti slovenski prebivalci, ki so nasedli lepim obljubam kominformistov, da bi se na lastne očj prepričali, kako ti zagovarjajo njih nacionalne pravice in interese.
f
GLASBENA MATICA
v Trstu
priredi v torek 17. aprila 1951
OPERNI VEČER
OB lO-IiETJIICI or
illllllllllilllillllllllillllllllllllllllllllilll
na katerem bodo sodelovali člani ljubljanske opere
VANDA GERLOVIČ,
sopran
ELZA KARLOVAC,
mezzosopran RUDOLF FRANCL,
tenor
VLADO KOROŠEC,
bas
dr. DANILO ŠVARA
spremlja na klavirju v 1. delu sporeda.
Sodeloval bo tudi
orkester in Komorni zbor
pod vodstvom UBALDA VRABCA.
Vabila se dobe v. VI. sv. Frančiška 22 in pri Adria Express, Ul. F. Severa 5.
I Ukaz ZFV o ustanovitvi
«Svela za delo
»
Zadnje priprave v pristanišču
za vrsto proslav in razstav
Predavanje o Trubarju
Narodna in študijska knjižni-
IZPRED SODIŠČA
Tržaški Legi se ne posreči oprati nečednega perila
Ze ker smo odgovoril’ na vse ca vabi svoje člane in prijate-
klevete «vaščanny>, odgovorim še na zadnjo. Tn n-'k n'-'ega prosvetnega društva j-> isti ta j. mik., kot je bil prej in vi sp nam treba zatekati med nedo-tnačine.
Za zaključek le šp neka' vprašavv kje je d-n^r iz p-o nilske blagajne, kje denar OF AS1ZZ in partijk’ denar, kje 37 000 Ur. ki so bile nabrane v voM. in namenjene Za ograjo spomenika ng pokopališču?
lje na predavanje, ki bo danes 14. aprila ob 20. uri v dvorani SNG v Ul. San Vito 17.
Predaval bo prof. dr. Mirko Rupel, upravnik Narodne in
Bržkone se zdi ta trditev nespametna, potem ko ie znano, kako si njeni zagovorniki prizadevajo nesnago prikriti in se naravnost zgrozijo ob misli, da bi moglo priti do podrobnega razčiščeoja nepoštenih manipulacij, postavimo s sladkorjem, in nizkotnih izrabljanj organizacije v politično atentatorske namene. In to je povsem naravno. dokler gre za bivše ali sedanje funkcionarje, ki se na vse kriplje trudijo, prikriti javnosti svoje grehe in se ogniti morebitni sodlbi in obsodbi. Z gledišča organizacije same pa prikrivanje nikakor ni pripo-ločljivo, ker s tem očitno prevzema nase odgovornost za a-fere in aferiee, ki ji bo ostala tudi potem, ko -se trenutni grešniki morebiti ne bodo več udejstvovali v Legi, Potem ko je o njenem imenu že padla grda beseda in dvignila škandalozen prah bi Lega lahko izkoristila priliko ter z gostim glavnikom očedila svoje vrste. Ko bi se prah polegel, bi z razči-ščenjem afer in novim vodstvom morebiti le še rešila ne-
univerzitetne knjižnice v Ljub-	kredita pri	svojem razred-
  .	„	- .	,,, MiuMruSrvni
ljam o temi: Primož Trubar in
njegove zveze s Trstom ter prc:e?iantsko gibanje v Trstu.
Vabimo še prav posebno dijake riovenskih višjih srednjih šol.
čenern članstvu Odgovor n.a vprašanoe, zaka do tega ni prišlo, je zelo enostaven. Lega bi brez predsodkov in pomišljanj žrtvovala nekaj svojih pristašev, nemara celo vse tržaške funkcionarje,
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
{Sestanek odbora
Združenja Italijanov
Včeraj je imel novoizvoljeni I Koper pa samo 10 rdst. KLO v izvršilni oc.bor Združenja Ita- Strunjanu pa je dosegel plan lijanov za Istrsko okrožje prvo ' setve krompirja za 75 odst.
sejo, na kateri je izvoli) iz svoje srede predsedstvo 15 članov. Za predsednika je bil izvoljen tov. Nazario Agarinis. za tajnika pa Clemenle Sabatti. Na seji so odobrili načrt dela za tekoče leto.
Utrdili bodo organizacijsko strukturo volilnih organov Združuija, ki naj bi bili res delavni {n dosledni pri izvrševanju bodočih nalog. Med drugim je bilo določeno, da bo Združenje navezalo stike z Združenjem Italijanov na Reki z namenom, da se organizira tečaj za vodje dramskih skup n in pevskih zborov. Jako bodo manjšim prosvetnim društvom kot so pri Sv. Luciji, v Portorožu, Momjanu, Grož-njanu in Novem gradu preskrbeli sposobne vaditelje, ki bodo zmožni organizirati dobre kulturne in umelniške prireditve v svojih ki a jih.
Združenje bo poživilo in o-jačilo italijansko folklorno delavnost s tem, da bo že obstoječim pomag: lo do večjega razvoja, nove folklorne skupine pa bodo ustanovljene v Momjanu, Kopru in Ankaranu.
Za odpravo nepismenosti se bo Združenje borilo z vso odločnostjo. Kjer še obstaja popolna ali delna nepismenost bodo ustanovljene posebne komisije, ki bodo pomagale odpravljati to rakavo rano.
Na tej seji so obravnavali tudi čas, ko naj bi bil drugi festival italijanske kulture. Pričakujejo, da bo ta kulturna manifestacija v septembru.
Potek setve
Splošni plan seitve je bil do 1. aprila dosežen pri pšenici 92 odst-, fži 30 odst., ječmenu 70 odst., grahu 78 odst., čebuli 59 odst., česnu 63 odst. in krompirja 30 odst. Te številke doka. zujejo, da nekateri KLO temu tako važnemu vprašanju niso posvetili dovolj pažnje. Tako je KLO Vanganel dosegel plan Setve krompirja le 12 odst., Dekani 30 odst., Semedela 29 odst,,
Nekateri KLO se izgovarjajo, da ni bilo zadosti umetnega gnojila, ki je potrebno za sa. ditev krompirja. Res je, da nismo mogli dati zadostne količine umetnih gnojil, kar pa bi bili posamezniki lahko nadomestili s hlevskim gnoj-m in drugimi organskimi odpadki.
Isti izgovor navajajo nekate. ri KLO za plan setve graha. Tudi to ne drži, ker bi se bili morali KLO bolj pobrigati in datj kmetom več pomoči, voditi evidenco, kako so izkoristili prejšnjo živino in traktor, je, ki so v njihovem območju.
Sedaj, ko se ie vreme u^felilo, bo treba napeti vse sile in priskočiti na pomoč' vsem tistim, ki so s setvijo in saditvi, jo pomladanskih kultur zaostali
Tečaj za člane
delavskih svetov
V kratkem se bodo začeli v Ko-pru, Izoli, Piranu in Bujah iz. popolnjevalni tečaji za člane delavskih svetov, ki so bili izvoljeni med kolektivi tovarn in podjetij po Istrskem okrožju. Tečaje organizirata okrajna odbora Enotnih razrednih sindikatov. Obiskovalo jih bo več sto delavcev, ki Lodo proučevali razna gospodarska in finančna vprašanja ter sestavo proizvajalnih načrtov.
Piranski šahisti
Šahovsko društvo Piran ima svoje društvene prostore skup no s slovenskim prosvetnim društvom «Simon Gregorčič® Dantejeva obala 5, I, Igralne ure so vsak torek in petek od 20 - 22 ure. Vabimo prijavljen-ce za kvalifikacijski turnir, da nadaljujejo z igrami.
V ponedeljek 16. anrila t- I. ob 20. uri igramo dvoboj na 16 deskah s Šahovskim društvom iz Portoroža. Dvoboj bo v hotelu «Metropol» v Piranu. Prijavite se takoj podpredsedniku društva. Dvoboj je v počastitev 10. obletnice ustanovitve OF.
S. B. ®.
Gostovanje
reških umetnikov
Italijansko kulturnoumetni-ško društvo delavcev ((Bratstvo)) z Reke bo jutri, v nedeljo, prišlo v naše okrožje in bo nastopilo na raznih krajih z revijo «Tutta Fiume». Društvo ki ima okoli 50 igralcev, bo gostovalo v Izoli, Piranu, Kopru in Bujah. Društvo ima na sporedu tudi humoristična dela, satirične prizore, zborovske in solo pesmi, balete in krajšo igro v enem dejanju v istrskem narečju «Le ciacole delle babe«.
Reški umetniki bodo gostje Kopra v dneh 17. in 21. t. m.
izboljšanje prometnih zvez v Bujščini
Okrajno avtoprevozno podjetje v Bujah je sklenilo, da bo razširilo prevozne proge na vse večje vasi v okraju. Prejšnje stare proge bodo deloma spremenjene tako, da bodo vključene tudi tiste vasi, ki do sedaj niso imele nobene zveze. Tako bosta dobili avtobusno zvezo z Bujami vasi Kučibreg in Brda, ki sta v bližini jugoslovanske meje.
Poleg tega bo podjetje v kratkem vpeljalo posebno novo progo za prevoz tistih delavcev, kj so zaposleni v podjetij ih in obratih daleč op svojih vasi.
Do 1. maja bo pričela redno obratovati nova proga Buje-Pula.
Za večji pridelek
Na Kmetijski šoli v Škocjanu pri Kopru so te dni končali z oranjem površine treh hektarov zemljišča, ki so ga preorali v globino enega metra. Na to zemljišče bodo nasadili več tisoč trt ameriške najboljše vrste. Od te površine je bilo 2090 kvadratnih metrov določenih za poizkusno vzgajanje trt, ki so bile cepljene na ameriško podlago.
NamPn teh poizkusov je, da bodo str- )kovniakj hže sledili razvoju in primerjali 7 rastjo trt, ki se sedaj gojijo v okrožju. Ob trgatvi bodo izvršili poizkuse na raznih vrstah grozdja.
zapletene v to in ono očitano ji nečednost. Teda kdo naj se, zlomka, upa potegniti v umazani ples politične in bržčas tudi vojaške italijanske vrhove, do česar bi prav gotovo prišlo, ako bi se s trdo in neusmiljeno roko lotili te ali one manjše Legine ribe.
Najprepnčijivejši dokaz o tem nam nudi pač proces proti bivšemu Leginemu funkcionarju Monacu, ki so mu očitali poneverbo težkih milijonov na škodo organizacije. Toda njegov primer je bil brez utemeljenega pojasnila obravnavan pred beneškim sodiščem, pač zato. da se je razprava oddaljila od tržaške javnosti in so v prazni dvorani beneškega j sodišča laže- prikrili kup nedo- ’ dednosti, proti katerim — vrag vedi zakaj — ni protestiral niti sam obtoženec. Sprijaznil se je z obsodbo, ne da bi bil pre-čitan njegov memorandum, ki ga je poslal visoki osebnosti v Rim in ki bi v docela drugačni luči prikazal njegov položaj; ne da bj bila zaslišana le ena izmed prič, ki jih je navajaj v svojo razbremenitev, zakaj imena so prizadevala visoke uradnike rimskih ministrstev in visoke oficirje italijanske vojske;	0
Nekaj podobnega se je odigralo včeraj pred tukajšnjim okrožnim sediščem1. Clan Lege Giamni Mohor, ki je s številnimi članki in celo ciklostili zi-rano brošuro nastopil z očitki proti imenovanju bivšega Le-ginega predsednika Szomfoa-thelyja, je pred sodiščem kapituliral s klavrno izjavo:
»Podpisani izjavljeni, da v pismih, naslovljenih raznim o-sebarr. in v ponatisnjenih 7. aprila letos v «Corriere di Trie-rie» nisem čutil kakršnekoli žalitve spoštovanega in uglednega imena profesorja M. Szom-bathelyja. Do njega imam veliko spoštovanje in ml je žal, da se je mogla razširjenim pismom pripisati žaljiva namera. Izjavljam nadalje, da smatram s tem zadevo kot dokončno zaključeno«.
Zadeva pa s tem niti najmanj ni zaključena in se mora človek čuditi, kako >c j megel z ležerno izjavo zadovoljiti tožitelj Szombathely. Zalraj v izjavi ni preklicana niti ena izmed obtožb na račun Szoin-tdthelyja. ki jih najdemo v objavljenih pismih, po čemer bj se dalo soditi, da navedenih dejstev tožnik ne šteje med žaljivke. Ali morda zato, ker so resnična?
Tega ne moremo reči. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da se je tudi na včerajšnji razpravi pokazala nujnost prikriti in utajiti za vsako sebo Legino nesnago, nagrmadeno za tribarvno kuliso. V ta namen sta se morala žrtvovati tožitelj in toženec, profesor Szombathely in «il grande mu.ti.la.to di guer-ra» Gianoi Mohor, v nemajhni meri pa celo predsednik sodišča.
do v vrednosti 200.000 lir, če štejejo tudi škodo, ki so jo tatovi naredili pri razbijanju zidu. Policija bo imela pač težko delo, kajti na mestu niso tatovi pustili nikakega sledu.
Iz lekarne in mlekarne odnesli 168.000 lir
Včeraj sta torej prišla na vrsto mlekarna in sosedna lekarna »a Trgu delVOspedale 8.
Tatovi so najbrž s ponarejenimi ključi vdrli najprej v mlekarno, last 55-letne Olge Grappilin, stanujoča v prvem nadstropju iste hiše. Ko je lastnica mirno spala, so se zli-kavci zaprli v notranjosti mlekarne in pričeli vrtati zid, dokler si niso pripravili primerno veliko odprtino, skozi katero so prešli v lekarno, od koder so pobrali kar 152.000 lir, ki jih je neprevidni lastnik 37-letni Leone Postogna z Lonjer-ske ceste št. 1 pusti] v nekem predalu. Po končanem delu so mimogrede pogledali tudi v predale Grappilinine mlekarne in odnesli kar so našli, to je 16.000 lir.
Policija, ki je zjutraj na poziv Grappilinijeve prišla na , kraj, je dognala, da sta nesreč-i na lastnika utrpela skupno ško-
Prenagljena prijava
V včerajšnji številki smo javili, da so neznanci odnesli iz spalnice uslužbencu ACEGAT Cosoliju kar 96.000 lir. Cosoli, ki je stvar prijavil policiji, si ni dal miru in je začel sam brskati po spalnici, obrni! vse narobe ter končno naspi denar, ki je padel za omaro.
Suknjič z 11.000 lirami izginil
Stiriinosemdesetletni Podbr-šček Anton iz ulice S. Cilino 81 je bil včeraj zjutraj ves predan delu na neki njivi v ulici Baiarronti, ko so mu neznani zlikovci odnesli iz bližnjega grma, kamor ga je položil, suknjič, v katerem je imel denarnico z 11.000 lirami, psetono izkaznico in razne stike.
Presenečen nad izginotjem se je takoj odpravil na pot do policijske stanice, kjer je stvar prijavil Mož, ki je utrpel 16.000 lir škode upa, da bodo zlikovce prijeli.
V Mačkovljah pripravljajo za nocoj, v Borštu, Dolini, Pla-vjah in Padričah pa za nedeljo proslave, ki so tako močno občutene med našimi ljudmi. V Bazovici, Nabrežini, na stadionu in na Proseku pa hite z zadnjimi pripravami za razstave, na katerih hočejo zajeti čim več dokumentarnega, gradiva, ki foi prikazalo borbo posameznih krajev, ne le na-rodmoosvcbcdiilno borbo, temveč tudi gibanje, ki se je razvijalo pod fašizmom, in ki je pravzaprav pripravilo tla revolucionarni osvobodilni vojni.
Večina razstav bo zajela dobo od 1918. leta dalje. Na Proseku bodo n. pr. lahko pokazali delovanje Narodne straže, dalje gradivo o terorju arditov, ki so našim ljudem prizadejali toliko trpljenja. Na proseški razstavi bomo videli tudi slikan kraj, kjer je bil prvi širši sestanek Primorcev in kjer je bila osnovana podlaga za cr-ganizacijo ((Tigra. Prikazano bo delovanje te organizacije, seveda v lokalnem merilu, od osnov pa do aretacije članov.
Seveda je glavni poudarek razstave na Proseku na narodnoosvobodilni borbi, ki je doživela svoj končni zmagoviti dan 130. aprila, ko so Nemci predali še zadnie postojanke.
Bazovica ima svojo posebno j zgodovino, ki so ji dali pečat j štirje junaki, ki so bili za mu-j Senikom Gortanpm prve fcrva-i ve fašistične žrtve. Bazovica je j bila pozneje središče ir ladin-! skegi gibanja in tudi v narod-! noosvobodilni borbi ni zaosta-i jala za dirugimi kraji. Za raz-j stavo pripravljajo bogato gradivo iz borbe, sliko partizanske šole, ki so jo na pobudo partizanov ustanovili 1. 1944; skozi Bazovico pa ao vodile tudi številne zveze in ranjeni partizani so v vasi vedno našli varno zatočišče. Borba za Bazovico je bila težka. V zadnjih dneh je padlo 34 partizanov, v bitki, ko so potiskali nemške čete in tanke proti Trstu. Bazovica je veliko delala, veliko žrtvovala, zato bo .imela na razstavi tudi veliko pokazali.
Za II. okraj bo razstava na stadionu «Prvi maj«. Ta okraj je zelo obsežen, saj zajema Lo-njer in vse do tovarne strojev v mestu. Zato bo tudi razstava obsežna. Poseben poudarek ji bo dala vas Lenjer, ki je z zlatimi črkami zapisana v borbi za osvoboditev. Posebnost pa bodo tudi razni dokumenti o akcijah Delavskih enot, ki so bile v tovarni strojev.
Vse tri razstave z ono v Nabrežini, ki bo tudi odprta v ne-
zbor, ki ga vodi tov. Milan Per-tot, bo zapel naslednje pesmi:
Ivan Matetič-Ronjgov: «Pjes. ma svobodi« - Matija Tomc: »Vlahi« - Ivan Grbec: »Pa da bi znal« - Benjamin Ipavec: «Ej, tedaj« - Emil Adamič: «V gozr zdu», «V snegu«, «Pismo», »Da sem jaz ptičica«, «Noccj se mi je sanjalo« - Matej Hubad: »Skrjanček« - Oskar Dev: «Poj. dem v rute in Soči«.
Sopranistki Vida Jagodičeva in Pina Dolesova bosta zapeli Mendelssohnov duet «Pesem ptic selilk«, duet Frana Gerbiča »Pomladni klic« in duet, Antona Lajovica «Pesem nagajivka«.' Pri klavirju bo spremljal tov. Rudi Jagodic. Mala Tatjana Ur-šičeva bo zapela tri Venturini-jeve mladinske samospeve in, sicer Anica in piščeta, Kadar prosim mamico jn Kuharica. Otroška baletna skupina, ki jo vodi tovarišica Olga Gorjupova bo nastopila z baletom: Rajanje na cvetoči trati. Dramski odsek bo nastopil s šaljivo Nušičevo enodejanko «Nahod».
ZVU je izdala ukaz, s katerim se ustanavlja «Svet za delo v pristanišču«. V uvodu pravi med drugim, da je to storila «z namenom, da spravi v sklad koristi različnih skupin, ki so zainteresirane na tem, da bi bil delovni učinek tržaškega pristanišča čim večji«. Svet bo sestavljen iz enakega števila predstavnikov delodajalcev in delojemalcev, vštevši zastopnike sin. dikalnih organizacij. Deloval bo pod vodstvom »Tržaškega urada za delo«.
Besedilo ukaza pravi med drugim: Svetu predseduje ravnatelj urada za delo v Trstu. Sestavljajo ga predsednik, šest predstavnikov delojemalcev v pristanišču, od katerih moraio biti trije stalni pristaniški delavci, in sicer po eden za vsako izmed treh delavskih sindikalnih zvez, ki so registrirane pri uradu za delo.
sli sjs
Ze ukaz št. 21 je pomenil vmešavan je ZVU. v notranjo organizacijo pristaniških delavcev. Včerajšnji ukaz je korak naprej v tej smeri. Določbe o sodelovanju med delojemalci in delo dajalci nekam čudno <(dišijo» po bivšem korporativizmu, saj sc ukaz tud’ sklicuje na ministrski odlok z dne 12. marca 1931, to je na čase, ko je bila prepovedana in zatrta vsaka razredna borba. K stvari se še povrnemo.
Openskim kmetom hočejo odvzeti zemljo
Linhartova
«ŽUPANOVA MICKA))
na KontoVela
Dramski odsek pros?^. nega društva ((Simon J ko» priredi v nedeljo u-J; m. ob 17. uri v dvorani b spodarske zadruge na n tovelu komedijo Linharta »županovo ko«. Ta živahna in sko razgibana komed J nam prikazuje značaje tipe iz ljudstva. NjiW£ modrosti, njihovo nje, njihovo z ostro z« ,
no besedo izražene duno tosti, njihov prvotno, P prosti zdrav razum, zd" čustvovanje, pravi _lju®. humor. Pri tej sodeluje tudi pevski zw» Tržaški zvon.
„R A ZGLEDI
Izšla je tretja številka ga letnika. Kdor revije se n ^ roči!, naj to stori ali Paevil|!(,
li pa
nabavi vsaj posametne
OF
Seja izvršilnega odbora bodilne fronte bo danes f*
b
uri na sedežu v UL «• -
PROSVETNA DRUŠTVA
Ze nekaj časa hodijo k našim kmetom, ki- imajo svoja zemljišča v bližini «Villaggio del fanciullo«, nekateri gospodje ter jih nagovarjajo, naj prodajo zemljišča za razširitev omenjene ustanove. Toda ne nagovarjajo jih sarrib, tudi grozijo, ji-ro, naj oddajo zemljišča po smešno nizkih cenah, sicer da bodo razlastili zemljišča in jih plačali, kakor bodo sami hoteli.
Pred kratkem pa smo čitali v Uradnem listu ZVU od 1. a-prila obvestilo, da je predsednik upravnega odbora ustanove «11 VUlaggio del fanciullo« don Mario Shirza (Sirca) vložil prošnjo na tržaško občino, naj se proglasijo gradnje za razširitev ustanove «11 villaggio del fanciullo« kat obče koristne (di pubblica utilita) z vsemi zakonskimi posledicami. V ufadnem listu je tudi opomba, da so vsi načrti na vpogled vsakomur na občinskem uradu ter da vsakdo lahko v določenem roku vloži
. svoje opazike ali ugovore proti deljo, bodo nove manifestacije ■ navedeni prošnji, ob 10 obletnici OF.	-»n	;*• ,	-
Ni težko ugotoviti, da je omenjena ustanova zasebnega značaja in da ne predstavlja obče koristi za naše kraje. O njenem pomenu in namenu smo že pisali. Dejstvo je, da vabijo sem mladino iz najbolj oddaljenih krajev in hočejo na ta način potujčevati naše kraje in jim vtisniti tuj pečat. Domačini nimajo qd vsega tega no-
Barkovliani gostujejo
v Nabrežini
Kakcr je že bilo javljeno, bo v nedeljo 15. aprila ob 16. uri v kinodvorani v Nabrežini kul. turna prireditev Prosvetnega društva iz Barkovelj. Pevski
bene koristi, pač pa samo škodo. Predvsem so na vrsti naši kmetje, ki bi morali oddati ali zgubiti svoja zemljišča skoraj brezplačno ter podpreti potujčevanje svoje zemlje. Za naše kraiške kmete so že itak hudi časi, na Krasu je dragocen vsak pedenj zemlje, ker je je malo in je zelo skopa. Odvzeti kmetu še to kar ima. pomeni uničiti ga gospodarsko in politično podjarmiti. Vsem takim poskusom se je naš človek vedno uprl. Vsem nakanam ali grožnjam se -bo uprl tudi zdaj, ker čuii, da je v nevarnosti njegov obstoj. Višje oblasti, ki morajo, razumeti potrebe našega kraškega kmeta in njegove težave, pa ga morajo podpreti, sicer bo naš narod obsodil vsako krivico in si jo dobro zapomnil.
«11 villaggio del fanciullo« ni potreben na našem Krasu, ustanavlja in širi naj se kje drugje. Na neben način ne moremo dovoliti. da bi kdor koli grozil našim kmetom in jim odvzemal njih zemljo. To so delali le fašisti, pa so se slabo obnesli.
Prizadeti kmetje so zelo razburjeni zaradi teh dogodkov. Zvedeli smo tudi, da je Kmečka zveza vložila ugovor proti prošnji m protestirala .proti nedemokratičnemu in nepoštenemu ravnanju onih, lfi grozijo kmetom, ter proti smešnim cenam, ki jih ofojubljajo za zem- • ljišča.
GORIŠKEGA
Beneška Slovenija se narodno prebuja
V Beneški Sloveniji so te dni poklicali pod nabor mlade,niče rojene leta 1931. Kot vsako leto tako so naborniki in Brda tudi letos proslavljali dan svojega odhoda k vojakom z velikim slavjem. Po zidovih so nalepili lepake, v katerih so vzklikali svojemu letniku. Da je odhod k vojakem za mladeniče važen dogodek, je popolnoma naravno. S tem da oblečejo vojaško suknjo, so nekako prenehali biti golobradi mla-dT.ci. katerim so življenjske peripetije španska vas, in se spremenili v zrele ljudi ki imajo svoj pogled na življenje.
Čeprav se ta običaj ponavlja že desetletja v skoraj neizpre-menjenih oblikah pa moramo povedati, da letos ni bilo tako. Naborniki leta 1931 so bili prvi Benečani, ki so na lepakih pisali v svojbm zahedn ©beneškem narečju slovenskega jezika. Na videz nepomemben in vendar zelo važen dogodek!
Naborniki leta 1931 s tem 6<vojim dejanjem niso samo dokazali, da so dozoreli v samo stojne može, ampak je to tudi dokaz, da je tudi slovensko prebivalstvo, v tamkajšnjih kra-jih dozorela: iz naroda, ki je skozi stoletno zatiranje v precejšnji meri izgubil svojo narodno fizicnomijo, je to prebivalstvo postalo zavesten del slovenskega naroda, ki je odločno pripravljeno svoje pravice uveljaviti.
Priprave za pokrajinske volitveGratibere fnačilnosii Flajbane
 *	■	J	i	Za	vas	Flaibann
PROSVETNO DRUŠTVO VAN CANKAR prhe*
14. aprila ob 20.30 večer v društvenih P1 pri Magdaleni.	.j
Vabljeni vsi člani in pf telji.
SINDIKALNE VESTI
V ponedeljek 16. aprila sf uri bo y Ul. Machiavelli J sestanek izvršilnega odbora ze enotnih razrednih sl z naslednjim dnevnim xe r^3
1. Organizacijska vpraS in medsindikalni odnosi. ^
2. Proslava prvega
3. Razno.
Gledališče
Danes začnejo pri gledaH^^n-gajni sprejemati naročila » ge maje za giasbene prire*11 j^ir mlad 1951». Na sporedu » m cert za proslavo 150-letri .^i dališča, Requiem ob jfS1 smrti Giuseppeja Verdija ■, simfoničnih koncertov. ti
Lfliha'1 Qm0 {
v galeriji «ScorpioJ
Le še nekaj dni bo ? «Scorpione» razstavljal
slikar Bogdan Grom.
ZaW
ec
tite z ogledom- razstave, ™ ^ ste poleg olj in risb vi® e narpdne motive, uporabUe notranjo opremo stanovanj3-
NOČNA SLUŽBA LE
kaKn
4;
Cipolla, ui. Belpoggto „ dina Enea, Ul. Ginna®'L.jtilJ Alla Maddalena, Ul- de	]t
43; Pizzul-Cignola, K*2 jft
Zanetti, Ul. CommercialLjc0li, Ilarabaglia, Barkovljei Skedenj.
 iK*
RbjSTVA, SMRTI IN
Triurna stavka v delovnih centrih
Skoraj po vseh delovnih cen triih goriške pokrajine se je v četrtek vršila triurna stavka. Delavci, ki so zaposleni po delovnih centrih, zahtevajo, da se jim dnevni prejemki zvišajo za 200 lir in da se tako vsaj nekoliko približajo plači, k s katero si lahko nabavijo najpotrebnejše za življenje.
Po podatkih ie v delovnih centrih v Gradiški, Prevalu,
Za bližnje pokrajinske volitve so po sedežih reakcionarnih tako imenovanih italijanskih strank vršijo obširne priprave. Zdi se. da bodo stranke vladne koalicije, med katere moramo prišteti PRI, PSU in PSLI, prišle do nekega skupnega pro. grama, v katerem bodo obrazložile svoje najosnovnejše in glavne misli. Popolnoma drugačnega mnenja pa so v krščanski demokraciji, katera bo po vsej verjetnosti, zaupa, joč v svoje moči, odšla na v o. litve s samostojnim programom. Zelo velike možnosti so, da se ji bodo priključili tudi elementi okoli »Katoliškega glasa«.
Med govorniki velikega kalibra bo 13. maja popoldne govoril notranji minister Mario Scelba.
Za bližnje volitve lahko Slovenci upravičeno pričakujemo,
IZPRED SODIŠČU
a vas Flajbano v Zahodni Beneški Sloveniji je značilno,
da bodo reakcionarne stranke | j° sestavljajo hiše, na kate-kakor tudi kominformisti spro. rl“ se poznajo stari beneški mo-
Obsodba ameriškega odvetnika
Svojčas je moral Čehovin Bogdan iz Svetogorske ulice pred sodišče zaradi obtožbe, da je maja 1945 leta odvzel osebno svobodo fašističnemu miličniku Prencisu. Čehovina je sodni postopek proti njemu tako zaskrbel, da je še pred razpravo poročal o tem sestri v ZDA in jo vprašal za nasvet, pismo je pa prebral sestrin mož 26-letni odvetnik Schlessinger Ma-nes iz New Yorka in v tej zvezi takoj spisal dolgo pismo in ga naslovil goriškemu javnemu tožilcu. V tem pismu je državnemu pravdniku sivetoval, naj ukine postopek proti svaku m ga z žaljivimi besedami opozoril, da postopanje proti bivšim partizanom ne bo v čast demokratični Italiji. Zaradi tega pisma je sodišče sklenilo Schlessingerja soditi zaradi razžalenja časti državnega
Zagraju in Doberdobu stavka-	državnega
lu visok od riotek delavcev. Koti ^t^vah)	BC<‘
so pred pričetkom stavke vodi- 1 zahle,val°,	Ja	Schlessingerja
telji delovnih centrov zavzeli odklonilno stališče do delavskih zahtev, tako so tudi med samo stavko z različnimi nači ni pokazali svoje izdajalsko stališče, saj so skušali marsikje, stavko prekinitii
obsodijo v New Yorku, Ker pa so ameriški sodniki odgovorili, da ga ne morejo soditi so včeraj proti njemu postopali v Gorici in ga y odzornosti obsodili na 1 leto zapora ter ne plačilo sodnih stroškov.
žili nov val protislovenske gonje. To naše pričakovanje nam potrjujejo dogodki, ki so se pripetili pri zadnjih občinskih kakor tudi državnozborskih volitvah. ko so protislovenske stranke odkrito pozivale na kri. žar sko vojno proti Slovencem. Pri tem pa niso pozabljali pogrevati svojih ((upravičenih zahtev« po Istri, Dalmaciji itd.
Slovenski volivci se na vse te napade ne bodo ozirali, am-pak bodo volili za listo tiste organizacije, katera se (p tako v času narodne osvobodilne borbe kakor tudi po vojni po. kazala kot resnična predstavnica interesov slovenskega ljudstva.	------
Stavka profesorjev
Včeraj so goriški profesorji skupno z vsemi profesorji treh Benečij stopili v enodnevno stavko. Stavkajoči zahtevajo, da pri izpitih izprašujejo zunanje izpitne komisije, prav tako pa zahtevajo izboljšanje nekaterih denarnih prejemkov. Upamo, da bo pooblaščeno ministrstvo ter utemljeni zahtevi ugodilo.
Vesli za Irgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem f.bdbžu v Ul. IX. avgusta 11 lahko ogledajo sledeče o krožnice; podaljšanje dovoljenja za uvozg iz Francije; preimenovanje dkžavnega zastopstva v Trstu; uvoz blaga in plačila s štarlingi.
tivi kako tudi stara tradicionalna arhitektura. Vas jg razdeljena na manjše naselke. po številu so štirje. Hiše sp zidane tesno druga ob drugi in med njimi se vijejo ozke poti. Na-selki so med seboj povezani s prav tako ozkimi potmi, česito pa tudi z dolgimi stopnišči. O-koli vsakega naselka je polje, ki ga obdelujejo prebivalci, ki tamkaj prebivajo; kostanjev gozd pa se razprostira bolj ali manj oddaljen okoli vasi.
Majhne hišice (velike so zelo redke) so zidane predvsem iz granita, ki leži v neposredni bližini v velikih količinah. Zidovje je neobihttano in nepre-pleskano. Skoraj vse hiše so zidane po istem beneškem stilu. Fasada je obrnjena proti sončni strani. Od tu vodi v zgornji del hiše stopnišče, v katerem so nameščeni oporni stebri za del strehe, ki stopnišče pokriva. Po tem stopnišču se pride v gornje nadstroje, kjer je daljši hodnik. Vse sobe imajo s tem hodnikom neposredno zvezo. Ta hodnik, ki je navadno jz lesa in je podoben dolgemu balko-nu. je odprt in služi obdelovalcem zemlje, da na njem obesijo koruzne storže, ki jih nameravajo posušiti.
Modernejši način gradnje odklanja taka poslopja. Zlasti se nove hiše razlikujejo po tem, da so večje in da je stopnišče pokrito in na tak način zarova-no pred vremenskimi neprili-kami.
po*0*;
j‘i*
Trstu rodilo 7 otrok, uir;r.10 oseb, porok pa je bilo ji) Cerkvene poroke: uf2^1 ^
--............
Rovatti in sanitetna P? neil0 ’
Dne 13. aprila 1951 ^ jt1 11.
'a1
vano Martini in uradb^jLgrfd nietta Milocco uradnik
P° nell" ’
Zigante, šofer Emilio gospodinja Amelia Bia51’-ndsJa„3 Arcangelo Gentile in VT gr3”’ Silvia Prete, pomorščak	t
Rigotti in uradnica Mn* giptH doniš, železničar Osvald0 p.^id ni in gospodinja Franca wj lo, Strojnik Silvio Gia°°"V3' gospodinja Anita	J	m
Attilio Speinič in g°sP°f'
ria Coloni, elektrotehm ( n gospodinja Stabiic, trgovski pot.
-a..--,
na De Vecchi, zidar iron in gospodinja Umrli so: 64-letna
Zulian in gospodinja -j{Iser i po1-. , UL. Cacciapaglia in gospoHjhJ^ l idar A*'1V' caron in gospodinja
j	ri«
sič, pcr. Kolavčič; 62-1 rina Coretti; 74-letni Vidari; 66-letni Giuseppe . f 76-letna Maria Schiavu Pinzan; 45-!etna Anita,	-
por. Godina; 70-letni A° jS'1. boi; 66-letni Carlo Solaz^;, V na Cornelia Luzzatto, y gctR, zatto; 67-Ietni Giovann . 62-letni Silvio Marcbio'1'ir.es«cl na Spazzapan, stara 4 jtii’ Giovanni Matassi, star ^
 ’ .c\&
SPREJEM NOVIH 'P°\e(.š) ff
Policija je razpisa13 1 prii3^ vih mest za policistke- . v .v se lahko vsa dekleta	^
brez o'rok iofene eli P' &> r Trstu dne 10.6.194°, °^nrsjoA leta starosti imeU ve. rr.alo maturo ter b*1	39.	"
nje .lahko vlagajo d ^ v sodni palači seba ■	^
iiininimiiiiiiiiiiini|liml,lll|l!ll
MALlOgj^
inf J d
VAJENCA ISCE
v Ul. Udine 12, z nekaj prakse.
Izšla je nova Številka
JUGOSLAVIJE.
Revija je umetniško, razkošno oprem
in stane 750 lir
d*l'!
V TRSTU Je v pr°
V važnejših prodajalnicah časopisov	p
V slovenskih knjigarnah
Na upravi Primorskega dnevnika, Ul. sv.	^
W. aprila 1951
^IfRAVE ZA LETOŠNJI 1. MAJ V CONI A TRŽAŠKEGA OZEMLJA IN V ISTRSKEM OKROŽJU
B »F 211 MO BUB MM mn l IM!
vPra°4aikak Srežam°’ vsakdo k»i ” “ Je z letošnjo te-Kaknv Prv°majSki nastop.
kaŽe’ b0 Se
f ?a Ieta- Tov- Mi-
ruh nrim-	VBeh telovad-
cenit aV'£TT'i’ da ne srne" * pella telovadnega
55£ T1 sami
t6r feX Celo^a programu Let«, vseh nastopajočih, to,Zrt na PTi,r-e” že *bro k> bodo * v?llko Pionirjev, *ičai v Pastopali. kot je že Pina 7 ^“Pinah. Sku-™ najmiajših, katerih ko-
»inL ikor tolik0 ^d-
iD ™ajo ob2utek za ritem
*®a Diwr*ZVlt in P°tem sk"-S te|™irjKev od 10 do 14 let,
*> že «	• lahko rekli- da
številu f?JaVl telcvadci- pri
kjer	8,1110 stdai tam>
Hj,	lani. le pri čla-
kater,- - mal° zaostajamo. Ne-se izgovar-trav; , . se čas. Tov. Miloš treLa'nntv^ .h*- Za va-i° se ie »»mo 1 ^ vaditi, zato ne i. Prav nič več odlašati, nje Va. cer- da je včasih uče-fec £k Waj' v začetku neko-
W^?--Toda ves trud
dobr0 n*v?^acan k° izvajamo *"	vajo ob sprem-
je oskrbel Tržačan Duša® Š tula r, ki je sedaj direktor Glasbene Matice v Novem Sadu. Vaje pa je sestavila Olga Gor-jupova.
Vaje članov so v nasprotju ; vajami članic bolj plastične in statične. Njih lepota je v različnih skupinah in prehodih v razne pozicije Sestavil jih je Marijan Žerjal.
To je sporedi letošnjega množičnega nastopa. Poleg tega pa bomo videli še štiri posebne točke. Prva bo posebna točka pionirjev, katere posebnost je v tem, da je sestavljena po originalnih, starih tržaških napevih. Vaja bo živahna in gledalci jo bodb prav gotovo z zadovoljstvom sprejeli.
Tudi izbrane članice bodo imele svojo vajo, ki jo bodo i-zvajale na venček slovenskih narodnih pesmi (Po jezeru, Venček na glavi in Potrkan ples). Vaja je zelo lepa in jo telovadke silno rade izvajajo.
Poleg masovnega nastopa
y zvezi so nam zdi fafe p dru?a izjava tov. Mi-da že vsa 1
oa.ze VRa leta' kar ”ase rctadioce na tesjR _* nastop., naleti pri češ, ifl na pomisleke;
^tetT
tolo že mimo 20. ali
tij . lR nismo več «soosob-jl |a nastop. Tov Miioš tr-bke n-Se. mladinci, ki imajo Sjo, pj_tn!s*eke, temeljite mo-človeka V*' dla ne ovhajo bje , v telovadbi (to doka-R ^s aatastikami). Prepričan
1	On -. r
rejši «wo 7110 nasmrotno. sta-sradmc i» dosti boljši-te-
!ev, j‘ UQv »mlajših« mladin-bt st? .^šljenje tov. Miloša, k že « ega ((mladinca«, ki ša ^ eštetokrat pokazal, kaj ^ ^a^ramo pač vzeti kot
lote:
^ih ~~ Velia ~ nie nepo’
tihpremišljevain:j starej-
oseijp .™neev». tov. Miloš jim k Po-Jatt^i. da se bodo do-^•ba]	*’	ko	se	lbodo	malo
, 'e bodo je
letošnje vaje, & tol Je Program letošnje-Va<t®eg'a nastopa?
moramo navesti ^ so 'drokovnjakov. Pi-epri-\a ' da b° letošnji nastop, 'e fco dobro izveden, W&r.bodo marali pripo-Jh, nastopajoči, it-ajh-p-\ yn° Uh nid&ii doslej v \ :°> Pravijo, ni pretira-T' ‘dnjveč dejstvo,
Kfcj ga ^'ega lstešnjega te-' ^ lft»a na,sb3pa bodo tudi ^ 2,-^Sa leta množične ^e. Te so letos; kakor 5 obrane prav s sreč-
®>ih ^'bnirjev so bogate v
jfca ^drlajši bodo imeli v ■
Nar
‘tce v raznih bar-y.r Predstavljajmo si % jj^^adišče, ko bodo po t	nekam merod-
kfef^enikali svoje ročice. Nilu v'dei njihov nastofp v0 Lieta’ čutil je v sebi v°ljstvo. Vaditelji te’ ^ f...................-	'
^4 so ti najmlajši leže temeljito pri-uče v glav-
k,' Sam'
h čj, j? ^kte, ki so šele zad-vNf Fl6eli telovaditi.
3t. vJ?®a točka bo zani-? 1(1^,/'topil; bodo pionirji v^le v ^ Ptenirke bodo S	obroče,	okraše-
CV tak Canii’ Ptonirji pa e^eliii ° okrašene palice. J* Jl,h jih bodo nekaj k.nastopom. Pionirji
0kmtOhTO<* in Palice ■
LkK bo do 1. maja že te>-jt s travo, katere ze-kSio . 'Podlaga, na njem C* Ih F^pbtrji s cvetličnimi - • ^ovadišče bo kot en . vrt, na katerem
šopki iipogi-^t. 6t)e ob rahlem ve-
8h^*l ri^ni? so ze^° bogate
? li6teho>*.K " n sib,ih in mno“ KizVs.v,.. b. Prj tem so ze-
So Pa zato nekaj
vaditelji trudi-V^Ovti’ izdelali v vseh
SSg- To zlasti,
da bo .HUP Znlh gibih. Značilno 5f) '4 je ojibova kom-V »it,- preV«jena. Ni meds Presledkiov; posa-]^io i7 ^Je S(> spojeni in % v ? W- ?neSa dela v dru-l^S^ prehodi. Ce bo-
ker
pevskih aborov bo ob zaključku nastopa izvedena tudi .stilizirana folklorna točka. Pravijo, da bo ta žela najmanj tak uspeh, kot ga je žela tista, ki so jo izvajali .na lanskem nastopu. Izvajalcev bo več kot lani — majhna ovira je samo v tem, da je na razpolago omejeno število narodnih ncš, ki jih je težko nabaviti in so zelo drage. Letošc n ja točfea je popolnoma nova. Izvajali, jo bodo zato v dru-
gih formacijah kot lani in; seveda tudi drugem, plesnem ritmu (mazurka, valček).
Prav gotovo je, dy bo s to zadnjo točko, polno pisanih narodnih naš in mladosti zaključek naše prvomajske pri-i-editve res tak. kot mora biti.
H koncu pa še nekaj majhnih opcmb, ki se nam' pa sicer zdijo precej važne.
Naši vaditelji, ki vadijo na terenu so sposobni in zelo požrtvovalni in Se mnogo trudijo, da bi nastop uspel. Vendar vaditelji ne morejo narediti vsega, če ne bede telovadci pomagali s svojo vnemo in pridino telovadili.
Ponavljamo; še vedno je čas, vendar zadnji čas. Vsi tisti, ki so doslej odlašali, morajo pričeti, takoj z vajami, brez predsodkov na starost ’— potem je uspeh zagotovljen in bo za vse, prav gotovo tudi letošnji nastop nepozaben dogodek'
Število telovadcev, ki že danes telovadijo, že omogoča sam nastop1. Jasno pa je, d'a bodo efekti posameznih točk dosti večji, če bo nastopilo več telovadcev.
Zlato n-.ladinci in mladinke — pridno na delo!
TUDI V ISTRSKEM OKROŽJU PRIDNO VADIJO
Letošnji prvi ‘maj bo prinesel polno novega in bo vsak imel dovolj prvomajskih prizorov, ki mu bodo ostali še dolgo vtisnjeni v spominu. Da zvem vsaj nekaj tistega, kar po navadi držijo vaditelji rajši zase, dokler niso svojega uspeha gotovi, sem obiskal koprsko telovadnico, kjer je že nekaj večerov sem precej živahno. Tu vadijo za posebne točke mladinke od 17 do 20 let.
Kar pri vratih sem se ustavil, da ne bi motil vaj v teku. Tu je bilo okoli 20 mladink, ki so pod vodstvom vaditelja Marijana v skupinah po pet in v ritmičnem taktu pograbile več metrov dolge bradlje... Ojej! Toliko, da mi rd padlo srce v hlače ob tem prizoru. Hitro sem se ozrl P° vratih in kljuki — za vsak slučaj. Saj sem bil vendar sam, proti meni pa štiri skupine po pet mladink z dolgimi bradljami v rokah m še njihov vaditelj, ki me je zelo neprijazno gledal. Nič kaj prijetno bi ne bilo, če bi vseh teh dvajset mladink s tistimi
dolgimi drogovi začelo izganjati iz mene tisti nadležni partizanski revmatizem...
Vendar je bil moj «strah» neupravičen. Videl sem, da vsa skupina zelo pozorno sledi vaditelju Marijanu, ki mi je pokazal na visoki sedež — na steni sredi telovadnice kamor sem «hitro» zlezel s pravo atletsko nerodnostjo. Mladinke so se mi zato celo nasmejale. Nagajiva Noelija se je hitro znašla in je bila pripravljena, da me ujame, če bi «slučajno» padel. No, sem si mislil, vendar ne bo tako trda, kot je kazalo v začetku.
Da bi boljše vadil vaje, je tudi tovariš Marijan zleze] po lestvi na drugi strani skoro pod strop.
Ostal sem na vzvišenem sedežu do zaključka vaj in moram priznati, da so mladinke vložile vanje vso dobro voljo. S posebno pozornostjo izvajajo vaje tov. Zorka in Gilda iz krojačnice «Omnia», Marija od Mestnega komiteja, Ju-
stina od «Odpada», Marija iz gospodarske šole, Noelija od notranjih zadev in druge od okrajnega in mestnega ljudskega odbora. Tov. Marijan se res trudi, da bi mladinke kar najboljše naučil vaje, ki jih je sam sestavil in bodo na dan 1. maja posebna točka.
Splošni spored proslav prvega maja bo letos drugačen kot prejšnja leta. V koprskem okraju bodo praznovali v Kopru, Izoli in Piranu. Na predvečer bodo bakljade in nato svečane akademije po vaseh in mestih. Ljudska tehnika bo 29. aprila priredila regate po morju. Na dan 2. maja bodo na r.ovem stadionu letalsko modelarske tekme. Delovni kolektivi se pripravljajo, da bodo prikazali svoj glavni izdelek v obliki slavolokov in podobno. V Piranu bo otvor-jena fotografski razstava foto-amaterskega društva.
Nastopili bodo tudi člani NZ s puškami s posebno vajo, ki jo je sestavil tov. Ja-
novsky. Prav tako bodo s posebno točko nastopili vojaki JA. Ce povem še to, da je za množično točko za člane sestavil vaje tov. Marijan, za članice pa tov. Janovsky, sem v glavnem povedal vse. Ne, še nekaj je, kar bo zanimalo tudi čitatelje. Letos ne bo nastopa folklornih skupin. In še to. Vaditelju Marijanu sem zastavil še zadnje vprašanje:
«Ali naj napišem, da bo letošnji nastop učinkovitejši in boljši od lanskega?«
Dobil sem tale odgovor.*
((Vaje so sestavljene tako, da bo telovadni nastop kvalitetno veliko boljši od lanskega Seveda bo odvisno od tega, če se bodo redno in v polnem številu udeleževali vaj vsi; mladinke in mladinci«.
Samo še 16 dni je do prvega maja. Mladinci in mladinke, bodite redni in točni pri obiskovanju vaj, da boste na največji praznik delavcev pokazali vso moč in svežost mladosti in zdravja.
TOPOVI IN VOJAŠTVO OKOLI NAFTNIH VRELCEV
2EM FD MED UITI
Ni še dolgo, ko so sovjeti ustavili pošiljanje žitaric Cehoslovaško, ker so jim ti, za njihove pojme, prepočasi pošiljali stroje. Ta kazen je povzročila v češki prehran; velike nerede. Lakoti po čeških strojih, bolgarskih cigaretah in rožnem olju se je pridružila nepotešljL va žeja po albanski in rotnun ski nafti.
Vsi vemo, da je najvažnejša industrijska panoga v Romunij prav proizvodnja nafte. Zarad: ((modrega« sodelovanja (milo rečeno ropanja.) ruskih strokovnjakov je začela tako občutno pešati, da sta morala izdali CK romunske delavske partije in vlada zadevno resolucijo. Na-I padla sta ministra za rudarstvo | jn proizvodnjo nafte Georga Va-- silika, češ da birokratsko vodi svoj e. posle, da premalo kontrolira delavce itd. Ker se stanje rri izboljšalo, so Vasilika zamenjali. Romunsko časopisje, posebno pa partijski organ «Skan-teja» ni moglo mimo dejstev, da se ne dosegajo proizvodni plani v petrolejski industriji, da delavci izostajajo z dela in vrše namerne sabotaže pri strojih in čipalnih napravah: časopisje je hote ali nehote moralo pri znati hud odpor delavcev proti
ZANIMIVE STATISTIKE V 'BELI KNJIGI'
3075 nr ali 4 mesece 9 dni in tri ure
radijske propagande proti FLRJ
Iz «Bele knjige«, kii jo je izdalo Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ o agresivnih postopkih vlade Sovjetske zveze in ostalih satelitskih držav, povze. mamo nekaj zanimivih statistik, kj so same po sebi dovolj jasne in ne potrebujejo nobenega komentarja;
Iz prve priloge je videti, da so informbirojevske države do priprave, oziroma izdaje ((Bele knjige« odpovedale in prekinile 46 dogovorov, sporazumov, kom vehcij ali protokolov, ki jih je Jugoslavija imela s temi državami. Od 24- junija 1948 pa do julija 1950 leta je bilo iz in-formbirojevskih držav izgnanih 145 diplomatskih in drugih uslužbencev poslaništev FLRJ. Od 1. julija 1948 do 15. oktobra 1950 je bilo ria mejah med Jugoslavijo in Bolgarijo, Madžarsko, Romunijo in Albanijo 1067 obmejnih' incidentov, ki so jih povzročili informbirojevski pro-
Vsak sedmi Slovenec in vsak deseti Italijan
k upuj e J n o v 11. i časo pi s
V FLRJ bi bile naklade časopisov večje, če ne bi primanjkovalo papirja
to n Va-*° d°hro izva-«r Sn, p^Pša množična Ta ® P** n»s sploh 'V T, ^4 že v viš-telovadbe. Glasbo
#La vita cattolica« je 21. januarja t. 1, objavila članek pod naslovom: «Vsak deseti Italijan kupi dnevni časopis«. Clankar pravi med drugim tudi tole: ((...Italija je danes uvrščena med tiste civilizirane države, ki uporabijo najmanj papirja na osebo: samo en in pol kilograma na leto, medtem ko porabijo v ZDA 33 kg, 22 kg v Kanadi, 18 kg na Sve4-skeirc, 9 kg v Švici, 5 kg v Franciji itd.» Dalje ugotavlja, da se dnevni časopisi v Italiji prodajajo predvsem v velikih mestih, medtem ko obstajajo določeni predeli ki nimajo svojega lokalnega časopisa. «Ce bi upoštevali optimistično povprečje in število izvodov tiskanih časopisov, ne glede na to, koliko je prodanih, tedaj ugotovimo, da se v Italiji tiska do 5 milijonov časopisov, ki so zapopaden! v 92 dnevnikih: to pomeni, da odpade pri 46 milijonih prebivalcev na vsakega desetega Italijana po en časopis.« To je po mnenju člankarja najhujši vzrok nevednosti italijanskih množic.
Primerjajmo te številke s številkami, ki nam jih nudi uradna statistika ((Informativnega priročnika c Jugoslaviji« od leta 1948 do 1950 o stanju in nakladi dnevnikov v Sloveniji. Iz njih se vidi, da imajo ((Slovenski poročevalec«, ((Ljudska pravica« in ((Vestnik« skupno okoli 175 tisoč izvodov dnevne naklade, kar pomeni, da odpade pri 1,400.000 prebivalcih na vsakega osmega Slovenca po en dnevni časopis. Vendar se je stanje v lanskem letu neprimerno zboljšalo, naklada se je dvignila, tako da lahko rečemo, da danes vsak sedmi Slovenec kupi dnevni časopis.
V Sloveniji je povpraševanje po dnevnih časopisih izredno veliko in je samo pomanjkanju papirja pripisati, da niso naklade večje.
f
na Predlanskem nastopu
Vsakomur, kdor je bil n. pr. v Ljubljani, je dobro znano, da ljudje v nekaj pol urah pokupijo dnevne časopise; marsikakšen mesečnik ali tednik, revije itd. pa izhajajo izključno za naročnike in sploh niso v prodaji.
V Jugoslaviji je do decembra 1949 izhajalo 18 dnevpikov z nad en in pol milijona izvodov dnevne naklade. Največjo je imelo seveda zvezno glasilo «Borba» — 665 tisoč izvodov dnevne naklade, sledijd ((Politika«, ((Slovenski poročevalec« itd.
V letu 1949 je 18 dnevnih listov imelo skupno mesečno na-
junij 1948 povečalo za 1, medtem
13 listov je izhajalo večkrat te-10.063.688 izvodov.
13 listov je izhajalo večkrat tedensko s skupno mesečno naklado 2,530.490 izvodov; 126 tednikov je imelo skupno mesečno naklado 7,785.642 izvodov in se je število listov od junija 1948 do decembra 1949 povečalo za dvajset, naklada pa za 1,240.028 izvodov.
Poleg teh je decembra 1949 leta izhajalo 88 petnajstdnevnikov, 65 mesečnikov in 50 periodičnih listov.
Narodne manjšine v Jugoslaviji so do takrat imele 17 časopisov s
klado 38,484.669 izvodov, in se je | skupno mesečno naklado 43 tisoč število dnevnih listov v odnosu na | izvodov.
vokatorji. V tem času je jugoslovansko zunanjo ministrstvo poslalo tem. državam 97 protestnih not, vse zaradi obmejnih incidentov. Informbirojev-sfee radijske oddajno postaje so v času od I. januarja do 1. julija 1950 oddale 6732 emisij v srbohrvaškem, slovenskem' Ih' makedonskem jeziku v skupnem času 3075 ur, kar pomeni 4 mesece. 8 dni in, 3 ure.
Prav tako zanimiva je statistika v prilogi št 22, ki navaja število člankov, vesti in karikatur s protijugoslovansko vsebino, ki so bili objavljeni v vladnih glasilih Sovjetske zveze in ostalih satelitskih držav v času od avgusta do oktobra 1949 leta: «Pravda» (SZ) je v tem času objavila 130 protijugoslovanskih člankov ali karikatur, za kar je porabila 8,9 odst. skupnega prostora v listu. «Rude Pravo« (CSR) je v istem času objavilo 86 člankov in porabilo 3.6 odst. prrvtera. Madžarski ((Szabad Nep« je imel 147 člankov in1 karikatur, za katere je porabil 9.1 odst. svojega prostora. «Scanteia», glasilo romunske vlade je objavilo 124 člankov in porabilo 5.6 odst. prostora. «Rabotničesfco Delo« (Bolgarija) je objavilo 132 član. kov in porabila 6,5 odst. prostora. Poljski ((Tribuna Ludu« je objavil 117 člankov, za kar je porabit 4,3 odst. prostora, medtem, ko je albanski «Zeri i Populit« objavil 98 člankov in karikatur s 7,8 odst. prostora. Skupno je bilo v teh listih objavljenih 834 člankov, vesti in karikatur proti Jugoslaviji, ki so zavzele 6,5 odst. skupnega časopisnega prostora.
Poglejmo še obmejne Incidente, ki so jih povzročili inforra-birojevci na mejah z Jugoslavijo. Na jugoslovansko-albanski meji je bilo v letih 1948-1949’ in 1950 skupno 128 obmejnih incidentov, 56 prestopov ozemlja in 26 kršenj zračnega prostora. Skupno torej 210 prekrškov.
Bolgari so v istem času po vzročili 192 obmejnih incidentov, 102 prestopa ozemlja in tokrat preleteli zračni prostor. Skupino 310 prekrškov.
Obmejni incidenti, kršitve dogovorov,
Na romunsko-jugoslavanskj	/ • l ,
meji je bilo 183 obmejnih in- lZQ0m CliplOmCltOV m cidentov, en prestop' ozemlja in JU	-,	• / /	;
6 kršenj zračnega prostora. pOClOOnO V Številkah Skupno 190 prekrškov.
Mnri„ ■ i	1 I *sti radio je 2. decembra
Madtean so v istem ^ ! 1949 takole poročal v svojih od-
povzročiii 204 obmejne incidente, 9 kraji prestopili ozemlje, 17 krat preleteli zračni prostor, poleg tega so pa še 104 krat osvetljevali z reflektorji ozemlje FRLJ. Skupno torej 334 prestopkov.
Brez ostalih, t. j. posebej spe-cifiziranih incidentov, je bilo torej v tem času 1044 prekrškov.
Zanimivo je tudi, kolikšno pažnjo polaga Sovjetska zveza in seveda vse ostale satelitske države radijski propagandi. Take) so radijske postaje Moskve. Prage, Budimpešte, Bukarešte, Sofije, Varšave in Tirane oddajale v septembru 1948 dnevno (24 ur) 11 emisij, v oktobru 15, v januarju 1949 16, v marcu 17, v septembru 30, medtem ko so v juliju 1950 oddajale že 37 emisij za Jugoslavijo, v jezikih jugoslovanskih narodov. Pri tem niso vštete posebne oddaje, niti tiste, ki jih imajo omenjene postaje v nedeljskih sporedih.
Kakšna je radijska propaganda Sovjetske zveze in ostalih informbirojevskih držav se lepo vidi iz posameznih citatov, ki jih navaja «Bela knjiga«. yi. maja 1949 je radio Moskva pozival: «Vsi pošteni komunisti Jugoslavije, vsi tisti, ki se iskre, no borijo za mir, so že zdavnaj razumeli, da je borba za mir na sektorju Jugoslavije, neločljivo povezana z borbo proti agenturi podpihovalcev nove vojne, proti Titu in. njegovi bandi«.
6. julija 1949 je radio Moskva zopet pozival jugoslovanske ko-muniste k uporu: «Borbena naloga jugoslovanskih komunistov sestoji v tem, da povedejo borbo za čimprejšnje kaznovanje izdajalcev Titove bande, kajti kolikor prej bo ta naloga izpolnjena, toliko prej bodo narodi Jugoslavije ustvarili davne težnje po izgradnji socializma«.
dajah za Jugoslavijo: «Odpor proti vohunom, jn fašistom. Tita-Rankoviča raste in se širi. Marksizmu-Ieninizmu verni komunisti stojijo na čelu odpora protj izdajalcem. Titova klika ne bo mogla s terorjem prestrašiti herojske narode Jugoslavije. Ni več daleč dan, ko bo val ljudskega gneva pogoltnil peščico izdajalcev, ki so s prevaro prišli na oblast«.
V začetku leta 1950 je radio Moskva že poročal o tisočih padlih v borbi proti ((izdajalcem«, Ce naj verjamemo radiu Moskvi, tedaj v Jugoslaviji ni več narodov, kajti vsi so že padli v borbi proti ((Titovi kliki«.	'
oolikam ((socialističnega« trgovanja ter odvajanjem presežkov dela v deželo osvoboditeljev. Partijske in sindikalne organizacije so debile zaradi tega toliko opominov in graj. da je vsaka nova okrožnica popolnoma brez haska.
Tako je razpoloženje delavcev v najvažnejši iomunski proizvodni panogi, medtem ko si prizadeva Sovjetska zveza, da za vsako ceno poveča proizvodnjo, dragocenega kuriva. Ne zastonj! V Romuniji ostaja le toliko pro-izvedene nafte, kolikor je res nujno potrebujejo za svoje potrebe, ostala nafta pa se odteka od vrelcev do pristanišča Ga-lac, kjer jo črpajo na sovjetske naftoncsilce in odvažajo v ((domovino socializma«. To neusmi. ljeno ropanje je privedlo Romunijo v tako protislovje, da sam proizvajalec nima dovolj nafte ter da se cene petroleju in bencinu, stalno dvigajo. Tako je poskočila cena petroleju od 5 na 10 lejev,za liter, bencinu pa od 26.5 na 70 lejev.
Bukareštanska vlada je bila pod pritiskom Sovjetske zveze prisiljena, da je začela z novim vrtanjem naftinih polj v moldavski oblasti. Na videz ja to ukrep vlade, ki si prizadeva dvigniti proizvodnjo, za, njim pa stoje vedno žejni ruski strokovnjaki, ki si prizadevajo, da bi romunska naftna žrela čim bolj približali sovjetski meji. V Moldavijo so pripeljali delavce iz osrednje Romunije, ki morajo delatj za sovjetske gospodarje izredno težkih življenjskih pogojih, medtem ko se za njihova stanovanja in hrano nihče np briga. Seveda so delavci nezadovoljni in «Skanteja» biča v člankih izostajanje z dela. primere kvarjenja strojev itd. Na nekaterih vrtinah so morali kratkomalo kar prenehati z delom. ker so bil; nekateri stroji zaradi tehničnih okvar, ki so nastale po ((nepazljivosti vodje vrtalcev«, neuporabni.
Ko so odpovedali vsi administrativni in ostal; prisiljevalni ukrepi, se je vlada poslužila še vojske. V Ploeštiju so največji romunski naftrji center proglasili za vojno cono ter tja navlekli vojaške enote s topovi. Ljudi so sicer prepričevali da bodo topovi varovali naftna polja pred letalskimi napad; (le kdo jim grozi z napadi, najbrž Jugoslavija?), vendar je ta laž tako prozorna, da ji nihče ne verjame.
Vsi propagandni ukrepi ko-minformovcev. razni apeli in celo obljuba žena romunskih delavcev. da se bodo berile za to, da bodo njihovi možje čim manj izostajal; od dela. niso prinesli praktičnih rezultatov. Proizvodnja nafte pada nezadovoljstvo delavcev pa je čedalje večje. Topovi in vojaštvo okrog naftnih vrtin so zadnji obupni poizkus, da se prebrodi naftna kriza. Kako bodo bukaveštanski
hlapci potolažili jezo moskovskih gospodarjev, ki jih vedno bolj žeja po romunski nafti? Ali ne bedo čutili posledic jeze prav tako, kot so jih čutili Ce; hoslcvaki? To vprašanje leži kot črn oblak nad satelitsko vlado, ki v skrb; za svoj ugled in stolčke neusmiljeno tira romunske delavce k ropanju lastne dežele, da vsaj deloma zadovolji nenasitni pohlep, da plačajo davek za ((osvoboditev« ;n za kost, ki jo glodajo.
V torek v Avditoriju
koncert Glasbene Malice
Glasbena Matica v Trstu nam za torek pripravlja zopet lep in zelp zanimiv koncert. Na koncertu bodo nastopili gostje iz Ljubljane in pa naš domači Komorni zbor. Poleg altistke Elze Karlovčeve in dr. Danila Švare, ki bo pevce spremljal pri klavirju, bomo imeli to pot priložnost slišati še mlado sopranistko Vando Gerlovičevo in pa baritonista Vladka Korošca, ki ju v Trstu še ne poznamo. Kljub mladim letom že predstavlja Korošec pevca velikega formata; zlasti ga odlikuje njegov krasno barvani glas, v operi pa še poleg tega tudi odlična igra. Prav v novejšem času je dosegel zopet krasen uspeh kot Krjavelj v operi »Deseti brat«, ki jo je skora-ponirai tržaški rojak Mirko Polič. (Kot Krjavlja vidimo Korošca na sliki).
Poleg solistov bo izpolnil program tržaški Komorni zbor pod vodstvom našega neutrudnega pevovodje in komponista Ubalda Vrabca.
Z razstave R Groma
V-v,
■
»Težko se je skozi neizogibne stilne zapletenosti sodobne umetnosti dokopati do ljudskih okrasnih motivov. In tudi v tem primeru Grom neutrudno išče take umetniške elemente in pri tem odkriva vrednote vsakomur, kdor se poglablja v praumetnost, iz katere so zrastle poznejše kompleksne oblike. Taka je Gromova umetnost: brez umetničenja, skrbn0 podane umetnine, ki nimajo zgolj estetske vrednosti, ampak tudi znanstveno, narodopisno«.
DARIO DE T;UONI
(gospodarski razvoj Istre po osvoboditvi
ITALIJA JE UNlClLA NJENO KMETIJSTVO, INDUSTRIJO IN PROMET - IZKORIŠČANJE KOLONOV IN P0L0VINARJEV 1078 NEPRAVIČNIH DRAŽB. - LJUDSKA OBLAST JE DALA ZEMLJO 4276 DRUŽINAM. - 89 ZADRUG V LANSKEM LETU
Istra, polotok trikotne oblike je bila v svoji zgodlovini izrazito prehodno ozemlje, ka je silužilo za odskočno desko številnim invazijam z vzhoda na zahod in z zahoda na vzhod: Preiko nje so se premikale meje dlržav, neusmiljeno so delile posamezne koščke se*aj eni sedaj drugi strani. Tudi danes je ostal delček te izmučene zemlje, ena cena, kot z nožem odtrezana odi živega telesa.
Ko je bila priključena k Italiji je, odtrgana od svojega naravnega zaledja, nazadovala. Italija ni nič investirala v Istri. Pristanišča -o propadala. Poleg tega so interesi italijanskega finančnega kapitala zahtevali, da se uničijo mnoge gospodarske panoge, a imperialistična politika in konkurenčna borba privilegiranega italijanskega kmetijstva, je prizadejala ogromno škodo istrskim kmetom.
Druga svetovna vojna ni dokončno popravila nesrečnih posledic prve, ker je ostal št vedno del ozemlja nepriklju-čen. Spremenil se je pa gospodarski položaj na osvobojenem ozemlju.
Petletni gospodarski načrt za Istro in Reko predvideva povečanje letne proizvode od 1,411.000.000 dinarjev 1847. le-
ta na 2,840.000.000 dinarjev 1951 leta. V istem času se bo tudi povečal odinos industrijske proizvodnje proti kmetijski od 37,8 odst, na 48,4.
Revolucionarno leto 1948 je sicer osvobodilo istrskega kmeta od fevdalnih vezi. Vendar je bil primoran plačevati odškodnino za zemljo, ki jo je dobil, Zaraidi istočasnega preboda z naturalnega na denarno gospodarstvo so bivši tlačani težko izplačevati odškodnino za dobljeno zemljo in druge dajatve. Pomanjkanje denarja so izkoristili trgovci, banke, advokati, cerkev, pri katerih se je kmet vedno bolj za. dolževal jn se polagoma pretvarjal v kolona, polovinarja, in najemnika.
Fašistični režim ni reševal agrarnih odnosov, temveč je ko-lonatski in polovinarski sistem še pojačil. Kmetje so trpeli pod visokimi davki, ki so bili y Istri trikrat večji kot v ostalih krajih Italije. Slično je bilo s trošarino, ki je v Istri znašala povprečno 123.32 lir na prebivalca, medtem ko je v Italiji vsega 79,52 lir. Fašizem je bil neusmiljen do kmečkih dolgov. Od 1924. drj 1940. leta so prodali na dražbi preko 7.000 kmetij. Tako so tia pr. prodali nekemu kmetu iz Poreča eelo premoženje za dolg, ki je zna-šai 32 lir. To je bal eden izmed
načinov, ne samo socialnega izkoriščanja, ampak tudt narodnega zatiranja.
Zemljo so kupovali trgovci, advokati, lekarnarji, italijanske banke, razni eksponenti fašistične oblasti. Po izvršeni dražbi je novi lastnik pognal starega z zemlje in iz hiše, ali pa ga je spremenit v kolona, ki mu je mora! seveda sedaj dajati 50 odst. vseh pridelkov.
Zaradi takega stanja je bila prva naloga ljudske oblasti ureditev agrarnih odnosov in osvoboditev istrskega kmeta od težkih bremen.
Se pred podpisom mirovne pogodbe z Italijo je oblastna ljudska skupščina za Istro sprejela adiločbo o urejanju agrarnih odnosov'in uničenju dražb. Po priključitvi je bil raztegnjen zakon o izvajanju agrarne reforme in kolonizacije.
Odtok oblastne skupščine 1946. leta j« ukinil vse kolo-natske odnose, pa tudi one pc-lovinarske in zakupne, ki so bili starejši od 15 let. Obenem je ukinil vise prisilne dražbe, ki so bile napravljene Po 1919. letu. Za izvajanje teh sklepov so sestavili mestne in okrajne komisije, v katere so izbrali poštene prebivalce italijanske in hrvatske narodnosti. Agrarne oblasti so uradovale v obeh jezikih. Ljudska oblast je da-
la zemljo 1748 družinam kolonom, 1450 polovinarjfcrn in 1078, ki so bili žrtve prisilnih nepravičnih dražb. Povprečno je ena družina, ki je bila v kolo n a tu dobila 4,5 ha zemlje a polovi-narji p;o 1,5 ha. Prj uničevanju dražb so dodelili povprečno vsaki družini 5 ha. Vsem agrarnim interesentom so dodelili 11.272 ha, višek 12,055 je bil spremenjen v agrarni fond.
Bivši lastniki, so bili po večini Italijam, nekaj Nemcev in poitalijančenih Hrvatov. Največ jih je bilo veleposestnikov, trgovcev, bank in cer.kev. Pozneje je bila izvedena agrarna reforma P° republiškem, zakonu ljudfke republike Hrvatske. Takrat so razlastili 11.278 ha zemlje.
Vzporedno z razvojem agrarne reforme se je razvijalo tudi zadružništvo. Začetki zadružništva datirajo še iz Avstrije. Prva zadruga je bila ustanovljena že 1890. leta v Pulju. To je bila ((Istrska posojilnica«, ki se je zelo uspešno razvijala. Neposredno pred prvo svetovno vojno so osnovali vrsto proizvajalnih zadrug in to vinarskih, mlekarskih, ribiških, ki s® vse zelo lepo napredovale. Takrat je bilo v Istri vse ga skupaj 67 kreditnih zadrug, 56 navadno prodajnih, 1 zadružni mlin 4 mlekarske, 3 vinarske, 2 ribiški in 1 oljarska ,
Te zadruge so ščitile kmete od pretiranega izkoriščanja kapitalističnih elementov, širile nacionalno zavest in organizirale hrvaško vaško prebivalstvo.
Italija je z brutalnimi sredstvi zadružništvo popolnoma uničila. Davčni sistem je bil isti, kot so ga imele kapitalistične delniške družbe. Mnoge vodilne ljudi so deportirali In internirali, a v zadruge postavili komisarje Italijane, ki so jih prisilili v likvidacijo. Italijanski kapital je organizira! svoje ustanove za eksploatacijo vasi.
Ob osvoboditvi je bil v Istri položaj zelo težak. Ni bilo niti najnujnejših sredstev, potrebnih za življenje. Vse to so z ogromnimi težavami pripeljali iz drugih krajev Jugoslavije. Ni bilo prevoznih sredstev, po morju se je vozila hrana ob stalni življenjski nevarnosti' ker še niso bila očiščena minska polja.
Obenem pa tudi ni bilo potrebnega aparata, ki bi uspešno razdeljeval dobavljeno hrano, predvsem zato, ker so bivši trgovci, po večini priseljenci iz Italije, zbežali.
Edini izhod je bil hitro organizirati zadruge.
Zato so bile prve zadruge na-
bavno prodajnega tipa, ki so hitro uspele in skoro v celoti zajele trgovino n-a drobno, nato pa postopoma prehajale na odkup kmečkih proizvodov. Raz voj novega zadružništva je zaviralo pomanjkanje strokovnih kadrov, čemur se je pomagalo z vzpostavljanjem tečajev,
Vzporedno so se ustanavljale tudi proizvajalne zadruge. Prva taka zadruga je bila ustanovljena že 1946. leta. To je bila zadruga «Udamik» v pazin-skern okraju. Pozneje je zadružno < gibanje vse bolj naraščalo. 1947. leta jih je bilo 15, 1948. 29, 1949, 83, a 1950, 89. zadrug.
Glavne težave pri delu kmečkih delovnih zadrug so pomanjkanje delovne sile in strokovno usposobljenih ljudi, poleg tega Pa velika razdrobljenost zemljišč. Zadružna irr.ovina se je večala hitreje, kot se veča število ustanovljenih zadrug, to tudi zato, ker se je vrsta zadrug med seboj združila. Tako je na pr. 1947 leta na vsako obstoječo zadrugo odpadlo 155 ha površine medtem ko 1950. že preko 280 ha. S tečaji, kjer vzgajajo najpotrebnejše strokovnjake in z združevanjem malih zadrug vedno bolj premagujejo začetne težave.
n
i galeriji II Cen’
Kolikor sem megel razbrati iz seznama, prihaja slikar For-nari, ki je bil rojen leta 1K92 v Cirmtavecchii in iti živi in dela v Milanu, iz rastavrator- . ske in cerkveno slikarske stroke, v kateri je izvršil po raznih naročilih številna dela. Pozna se mu zanesljivo strokovno znanje, obvladanje oblike in barvne intonacije.
Dejal bi, da ga moderne slikarske šole, kj so se začele n drugi polovici prejšnjega stoletja z nastopom, francoskih impresionistov, niso mdlone niti obliznile. «Malone» sem dejal zato, ker kažejo zlasti nekatere manjše slike pokrajin rahel nadih impresionističnega polaganja bdrv na platno. V celoti je Fornan klasicističen v eri st, ali — posebno v tihožitjih — naturalist, ki s podrobno natančnostjo oblikuje predmet in njegove obrise. V dveh tihožitjih je celo tako natančen, da lahko razbereš na papirnatem škrniclju, iz katerega se kotalijo razni sadeži (jabolka, paradižniki, papriko in čebula), celo naslov časopi-(Corriere detla Sera). C e upoštevaš, da sega Fornari kot slikar ven iz naše dobe, mu moraš vendarle priznati naravnost minuciozno obvladanje. metjija. Ta jabolka, te čebule, te paprike in ti paradižniki so tako veristično podani, da te naravnost silijo, da bi jih * roko otipal.
Cela vrsta slik predstavlja razne vtise iz Vidma, njegovih ulic in trgov, njegovih cerkva in mestnih kotičkov. Rahel nadih impresionističnega gledanja se kaže v njegovi ljubezni do slikanja razsvetljenih in zasenčenih objektov, do živih barv, za kar mu nudijo zlasti tržišča (cvetlični ;n ptičji trg v Vidmu), jesenske barve dre-ves itd. obilo priložnosti, Te slike so dekorativno lepe, vendar nekam klasicistično nerazgibane, razen manjših slik pokrajin, mestnih predelov in trgov, kj pričajo tudi o močnejšem slikarjevem čustvenem odnosu do predmeta.
Forndri ljubi kontraste barv, živost sončne svetlobe v mestu, sivino planinskih pokrajin, oker razora lip zemlje, a ostaja, pri tem vendarle nekje predvsem hladen opazomilec. Njegova moč je o njegovem izrednem tehničnem mojstrstvu. To e dokazal tudi z obema portretorna, od katerih je zlasti deklica z mandolino izdelana 8 pfavo bravuro.
Fornari nam ni prinesel nič novega <Ui presenetljivega V slikarstvu. Toda njegova velika tehnična izurjenost in njegov močno razviti estetični okus zaslužita vse priznanje.
Vladimir Bartol
1 IF\ f" l i	Včeraj ob 19. uri je bil zračni
V K r AA I	prltisk 758-8- toplota 13.0 (naj-
T |\L/T1L	viija med dnevom 17.2, najniž-
ja 10.0), vlaga 68 odst., veter 6 km, nebo pokrito 2/10, morje skoraj mirno, vidljivost 15 km, toplota morja 11.0. Za danes vremenska
napoved ne napoveduje sprememb. Imeli bomo sončno vreme, v presledkih pa nekaj oblačnosti.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
14 APRILA 1951
i
emmmmm
11,3 f"
iii
	
| M	
ii	
H!i!ii!l '	
	
1111
tittinTntttiinininimwnniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniinininimiimTtniTWiiiinn"mmmiiiiinnnmrtnminiiiiinwiiiniMiiiiiiiiiiiiiiimiiiniTiiimnniminnnii
RADIO
Najvažnejše današnje oddaje:
Radio Slovenija:	Zenski an-
sambli in zbori; 20.30 Prenos veselega	večera iz.	unionske
dvorane.	Radio jug.	cone Trsta:	13.15 Kor.cer
sopranistke' Anice Ščuka; 21.00 Veder sobotni v čer. Trst II.: 18.15 Čajkovski - Simfonija št. j. 18.45 Harmonika vas	zabava. Trst	I.:	13.15	i
mi in	pesmi;	23.35 Plesna	glas
ZDA nočejo LR Kitajske
pri sklepanju Japonske mirovne pogodbe
Danes je MacDermott odbil ta angleški predlog-VLondonu pa pravijo, da bi le težko pristali na to pogodbo brez sodelovanja Pekinga
LONDON, 13. — Pred približno desetimi dnevi je Velika Britanija predlagala ZDA. r.*aj bi povabili tudi LR Kitajsko na pogajanja 0 načrtu japonske mirovne pogodbe. Danes so v Washingtonu uradno odbili ta angleški predlog. Mac Dermott, glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil: «Ameriška vlada priznava kitajsko nacionalistično vlado in ni nikoli mislila razpravljati s predstavniki Pekinga o japonski mirovni pogodbi. O tej
pogodbi smo razpravljali z republike Kitajsko in smo po-
slali nacionalistični vladi kopijo načrta pogodbe. ZDA so se odločno uprle, da bi bila LR Kitajska sprejeta v OZN in bodo nadaljevale s to svojo politikom
Glede Formoze pa je izjavil Mae Dermott. da stališče glede Formoze, ZDA niso izpremer.l-le, kar pomeni, da hočejo obdržati Formozo kot nevtralno med sedanjimi operacijami na Koreji in pustiti za enkrat to vprašanje nerešeno. Spomnil je še. da se je Japonska ob svoji kapitulaciji odrekla vsem svojim pravicam do Forrr.oze.
Medtem pa je danes zvečer ob 22. uri dopotoval iz Wa-shintona v Tokio John Fo3ter Dulles, ki se bo sestal z novim poveljnikom sil OZN. generalom Ridgwayem in z japonskimi predstavniki. Z njimi bo razpravljal o tej mirovni pogodbi. Dar.es so na ameriškem zunanjem ministrstvu še poudarili, da ni smatrati sedanjih sprememb na ameriškem poveljstvu za Daljni vzhod tudi za spremembo ameriške politike do Japonske, ki teži k hitremu zaključenju mirovne pogodbe. Poudarjajo, da bodo generalu Ridgwayu prepustili skrb za nadzorstvo r.ad izvajanjem okupacijskega statuta, dokler ne bo stopila v veljavo mirovna pogodba. Z njo bo do. bila Japonska popolno neodvisnost in ZDA bo v Tokiu predstavila! samo njen poslar.ik. Dejali so še. da so neresnične vesti, po katerih bi posta) John Foster Dulles ameriški visoki komisar na Japonskem. Ta ne bo ostal na Japonskem dalj kot 10 dni.
Na te komentarje Mac Der-motta v Londonu danes zvečer niso hoteli dali nobenega komentarja. Predstavniki angleškega zunanjega ministrstva se izgovarjajo, da še r.-iso sprejeli ameriškega uradnega sporočila. V angleških političnih krogih ni vest iz Washir.gtona — po kateri ZDA ne sprejmejo angleškega predloga, da bi LR Ki-
japonske mirovne pogodbe — povzročila prevelikega presenečenja. V Londonu se namreč zavedajo, da bi ta angleški nasvet naletel na veliko opozicijo pri republikancih, zlasti ker je minilo le malo časa odkar so odstavili Mac . Arthurja, Cangkajškovega velikega prijatelja. Prepričani ,so, da bo a-meriška vlada, z namenom da pomiri sedanjo republikansko nevihto v ZDA, še najmanj nekaj tednov kazala nespravljivo stališče glede vlade v Pekingu.
Glede Koreje so angleški politični krogi bili danes zvečer mnenja, da morejo o tem izreči svojo sodbo edino Združeni narodi in ne samo Združene države Amerike. Pri tem pravijo, da bi bila zelo zanimiva poteza, če bt zaupali Nasrollu-hu Enttzamiu, predsedniku Glavne skupščine OZN, nalogo objaviti Izjavo o miroljubnih namenih OZN r.-a Koreji in to iz dveh razlogov: 1. Tako izjavo bi bilo mogoče objaviti dosti prej, kot pa če bi jo dal Truman, ki ima sedaj, predvsem zaradi svojega prestiža v samih ZDA, precejšnje težave; 2. Odgovornost za tako izjavo bi padla na Združene narode tn ne na Trumana.
Dar.es zvečer so v Londonu še izjavili, da je razumljivo se. danje stališče ameriškega zunanjega ministrstva glede LR Kitajske v zvezi z japonsko mi. rovno pogodbo. Vendar bo to imelo za posledico, da se bodo zakasnila pogajanja za pod. pis pogodbe. Angleški predstavniki so dali razumeti, da bi le s težkim srcem in šele po zrelem premisleku angleška vlada pristala na nadaljevanje pogajanj glede te mirovne pogodbe — brez LR Kitajske.
riarji na dvoru, čer da je v nasprotju s protokolom!, da cesar obišče človeka, ki nima nobene oblasti. Hirohito se je doslej že enajstkrat potrudil k Mac Arthurju. Prvič ga je obiskal 20. septembra 1945. zadnjič pa 18. aprila 1950. Mac Arthur se doslej še ni potrudil s svoje strani, da bi obiskal Hirohita. Jutri bo poslal Hirohito Mac Arthurju svoj dar.
Zarota v KaŠmiru
NOVI DELHI, 13. — Kašmir-ski ministrski predsednik šejk Abdullah je danes javil, da so odkrili zaroto proti sedanji vladi. Obsodil je bivšega ministrskega predsednika Pandi-ta Ramšiandro Kakaa, da je dopisoval s pakistanskimi oblastmi in z njimi delal proti kašmirski vladi.
NAPETOST V IRANU
Danes je iranski parlament razpravljal o ukrepih, s katerimi bi prepiečili sedanje nerede
TEHERAN, 13. — Danes ponoči se je sestal iranski parlament in je odklonil zahtevo vlade, da bi glasoval o zaupnici zaradi sedanjih dogodkov v južnem Iranu. Parlament je sprejel resolucijo, ki izjavlja, da epoložaj na petrolejskem področju nima takega pomena, da bi morali prekiniti razpravljanje o vladnem načrtu in bi bilo zato prezgodnje glasovanje o zaupniciv. Člani parlamenta so priporočili predsedniku vlade, naj z največjo odločnostjo prepreči delo povzročiteljev teh neredov.
TEHERAN, 13. — Perzijski | Danes je prišlo na trg pred ministrski svet se je zbral da-1 teheranskih parlamentom samo nes na izredno sejo ob prisot-1 približno 2.000 oseb. Demonstra-nosti perzijskega šaha, ki je 1 cijo je včeraj napovedala stran-imel zadnje dni težave s slepi-; ka «Tudeh», ki je kot znano pod čem. Zaradi včerajšnjih nere- 1 moskovskim vplivom. Avtomo-dov v Abadanu je ministrski bili te stranke so z zvočniki va. svet odločil odstaviti guvernerja j bilj prebivalstvo prestolnice na pokrajine Khuzistan, kjer so demonstracijo. Na njej so spre-
Neobičajna poroka
v egipčanski prestolnici
Montgomery
o Mac Arthurju
LONDON, 13. — Ko je danes prispel iz Pariza angieški maršal M-ntgomery so ga vprašali kaj misli o Mac Arthurju. Smejoč st: je odgovoril; »Mi-slim da se je o tem že preveč govorilo — stvar se me ne tiče. Imam veliko dela tn se zanimam za svoje primere«.
Hirohito bo obiskal
Mac Arthurja
TOKIO, 13. — Japonski gesar Hirohito je danes prosil Mac Arthurja da bi ga sprejel pred
 ^____________=_,____... __ svojim odhodom. Temu so bili
tajska sodelovala pri pripravi | nekaj nasprotni visoki funkcio.
Železniška postaja v bližini Mtmchona v Severni Koreji. Letala B-2H so vrgla bencinske bombe na vojaški vlak.
KAIRO, 13. — Dr. Zaki Hus-sem, se je pred časom hotel poročiti z Narriman Sadek, ki mu jo je potem nasilno speljal kralj Faruk. Danes se je Hussem vseeno poročil, vendar z Amal Kakrl, hčerko poddi-rektorja egiptovske državne banke.
V hotelu «Semiramid» je na banketu pomagal 19-letni nevesti razrezati torto egipčanski zunanji minister Mohamed Šalah El Rin bei. Bila je visoka 1.20 m.
velika ležišča nafte. Prav tako so se odločili odstaviti tudi druge važne vojaške osebnosti in civilne funkcionarje, ki so službovali ob Perzijskem zalivu.
V Abadanu je vedno več čet in tankov. Številne osebe so aretirali po včerajšnjih krvavih incidentih. Policija je streljala v množico, ki je kričala «Smrt Angležem«. Prva poročila so javljala, da ie pri tem bilo ubitih 9 oseb, 12 pa ranjenih.. Med njimi naj bi bffli ubiti tudi trije mornarji in nek uradnik «An-glo-Iranian Oil Co». Današnje uradno poročilo pa zar.ika, da bi bilo pri tem ubitih toliko oseb in pravi, da so bile samo 4 smrtne žrtve.
Do neredov in demonstracij je prišlo, ko so pričeli delavci področja nafte stavkati v znak solidarnosti z drugimi delavci, ki stavkajo v drugih iranskih mestih.
Po vesteh iz Abadana, tam ni prišlo danes do večjih incidentov, vendar je položaj še vedno napet. Tanki, ki so prispel; iz Ahwaza so pomagali danes popoldne razpršiti demonstrante. Potrjujejo, da sta bila včeraj ubita dva Angleža in ert Italijan. Angleža so preje mučili. Bila sta nastavlienca «Anglo-Iranian Oil Company».
jeli resolucijo, ki zahteva sprejetje delavskih zahtev.
Do današnje demonstracije v Teheranu je prišlo kljub temu, da jo je predsednik vlade Hus-sein Ala prepovedal. Pred parlamentom je bilo zbrane veliko policije.
Na mrtvi točki
aaglo - egipčanska pogajanja
KAIRO, 13. — Neodvisni list «A1 Ahram«. piše danes, da so angleško-egipčanska pogajanja na mrtvi točki in da so se s tem zelo zmanjšale možnosti za uspeh teh pogajanj. List ne piše o podrobnostih. Zdi se, da na egipčanski strani zahtevajo ukinitev pogodbe iz leta 1936 in evakvacijo angleških čet iz Egipta.
Sevietski manevri v Nemčiji letos nrei kot okičaino
Se bo v času, ko Gromiko zahteva razorožitev Nemčije, manevrov udeležilo iudi oiOO.OOO mož vzhodnonemške ((policije« s topovi tanki in letali?
Napetost v Nepalu
NOVI DELHI. 13. — Položaj v nepalski prestolnici je bil danes zelo napet. Včeraj so a-retirali glavnega tajnika stranke «Gorksa Dal«, danes pa ga je osvobodila iz zapora množica. Policija je streljala in pri tem ubila dve osebi, tri pa ranila.
BERLIN, 13. — Manevri sovjetskih okupacijskih čet v Nemčiji se bodo vršili letos prej kot običajno in bodo, kot vse kaže, večji kot prejšnja leta. Agencijska poročila pravijo, da je v sovjetski coni Nemčije že pripravljenih šest sovjetskih armad; iz jugozahodnega dela Turingije in iz severnega dela Meoklenburga poročajo o velikih premikih čet in oklopnih enot.
Na letališča v sovjetski coni Berlina so prispele številne eskadrile reakcijskih letal. Nekaterim fotografom se je posrečilo fotografirati vzletanje letal MIG-15 z letališča . Staaken. ki je tik o-b meji britanskega sektorja. Doslej so bile letalske sile sovjetske okupacijske armade razmeščene na letališčih v notranjosti vzhodnonemške cone, ki iih Rusi zdaj razširjajo in modernizirajo.
Vsi znaki kažejo, da so se manevri že začeli — nekako mesec dni prej kot leta 1949 in 1950 — in da bodo dosegli višek nekje sredi poletja, ko bo skupno sodelovalo vseh šest armad ki jih ima ZSSR v Nemčiji.
Na drugi strani demarkacijske linije je danes general Ei-senhovver nadaljeval s pregledovanjem oddelkov obeh ameriških divizij, ki sta razmeščeni v Nemčiji.
Nekateri opazovalci menijo, da je namen teh manevrov dati večjo težo nastopom Gro-mika na konferenci namestnikov v Parizu, kjer se glavna diskusija vrti prav okoli Nem-čije. Zaradi tega z veliko na-1
petostjo pričakujejo, ali bodo na manevrih sodelovale tudi e-note vzhodnonemške policije («Volkspolizei» ali okrajšano «Vo-Po», ki so organizirane popolnoma po vojaškem vzorcu v »komandose« in oborožene z vsem lahkim in težkim orožjem. Poleg približno 170.0Q0 članov policije, ki so razmeščeni Po raznih mestih in opravljajo v glavnem, kljub sVoji številnosti, večinoma res policijske posle, pod vodstvom mestnih uprav ali deželnih vlad, ima «Vo-Po» še nekako 125.000 mož, ki so podrejene, direktno centralni vladi in preko nje sovjetskim okupacijskim oblastem, ki izvajajo na te e-note tudi neposreden vpliv preko svojih komisarjev. Ta posebna policijska sila. motorizirana in dobro oborožena, je sestavljena po večini iz nekdanjih nacističnih vojakov in oficirjev, ki so jih že v ujertništvu v ZSSR ločili od ostalih ujetnikov in «prevzgojili».
Prve enote so predstavljali «komandosi» (1200 mož), ki so jih najprej učili za poulične borbe, nato pa so jih med zadnjih zimskimi manevri uporabili za okrepitev zaledne poli-cije. Ob koncu manevrov so se ((komandosi« spojili s sovjetsko pehoto in skupno nadaljevali manevre.
((Komandosi« so oboroženi z nemškim, ruskim in češkim orožjem ' iz pretekle vojne. Vsak policaj je oborožen s pištolo in avtomatsko puško, enote pa imajo tudi lahke mitraljeze ruskega ali češkega izvora. Težke strojnice so večino-
1 M lil
i p ■.11 n »  .....................
ijii::
ijjifi.f..........
liilhii
iiiT.iitdim
IplBiili
II! II	iffiii!!!
m
Kaj pravijo drugi?
nOJIHTHKR
MB -
(Iz intervjuja Ljubomirja Vu-kadinoviča z evropskim reprezentantom Sovljanskim, ki se je
vrnil iz Amerike).
Vprašamo Sovljanskega, kako to, da so ga izbrali za kapitana evropske reprezentance.
... Tretji dan po prihodu v Chicago je bil sestanek med
sekretarjem, predsednikom AIB ter predsednikom lista «Chicago
Tribune«, ki je organiziral match Evropa - Amerika. Ta trojica me je soglasno izbrala za kapitana, ker so me imeli za tehnično najboljšega boksarja Evrope.
... Sovi jenski nato pripoveduje, kako je težko boksati v dvorani pod petdesetimi ali cela šestdesetimi izredmo močnim) reflektorji, ki razvijajo neznosno toploto.
.., Sovljanski je dobil cel kup krasnih daril: zlato uro, nalitmo pero ter krasen kipec. dar slavnega bdksača Tonija
Seela. Bil je med drugim tudi gost Dempseya v njegovem baru.
O svojem prvem matchu proti dolgemu črncu Williamsu,
katerega je izgubil na točke zaradi nepravičnosti sodnikov pravi Sovljanski takole;
Vsi, kar jih je bilo v dvorani, torej okoli dvajset tisoč, so skočili s svojih mest in kričali, kar so le mogli. Navijali so za mene. Vedel sem za to in napade/ še hujše...
...Pogodil sem ga z levim krošejem in padel je na kolena. Stat sem nedaleč, da bi ga lahko napadel, čim bi se dvignil. Sodnik je štel... Črnec je tokrat bil «grogi». To je bilo jasno. Tresel je z glavo in poskušal vstati, vendar je ponovno
klecnil... in nenadoma se je po dvorani razlegel glas gonga: Bilo je konec macha.
Sovljanski zatem pripoveduje, kako je publika sprejela sodnikovo odločitev. Skoraj 10 minut so gledalci kričali in protestirali, ker so dodelili zmago Amerikancu. Ko se je potem Sovljanski prebijal skozi dvorano v slačilnice, so ga od vseh strani čakali z razširjenimi rokami in mu toplo čestitali.
cnont
(Z razgovora dopisnika ((Našega športa« z ing. Klopferjem, konstrukterjem največje smučarske skakalnice na svetu v Gberstdorfu).
«V ing, Bloudku imate enega najboljših konkstrukterjev sveta. Nikjer ne boste našli človeka, ki bi se tako zavzemal, da se skakalnica usposobi, kot to dela ing. Bloudek. Moram pripomniti. da je on edinstven primer požrtvovalnosti».
Ing. Klopfer nam je zatem z glasom, polnim ljubezni, govoril o Bloudku, katerega nenavadno ceni in spoštuje.
Nemška reprezentanca
za tekmo s Švico
MUENCHEN, 13. — Nemška nogometna zveza je objavila seznam svojih igralcev, ki bodo nastopili v telpni s Svlco, ki bo 15. aprila, Igralci, ki so jih izbrali, so po večini iz južne Nemčije. Nemška nogometna reprezentanca bo sestavljena takole:! Turek; Bourdenski, Štreitle; Me. bus, Baumann, Baruika; Ger. ritzen, Roehring, O. Walter, F. Walter jn Klodt.
lijH
ii
Po nenavadnih dogodivščinah prejšnje nedelje, ki so prinesle Dinamu prvo mesto v lestvici, je postala tekma med zagrebško ekipo in Partizanom še mnogo zanimivejša; ako Dinamo zmaga, je trdno na vrhu, dočim bi ga poraz v Beogradu izravnal v točkah z zasledovalci, ki imajo vsi veliko upanje na zmago: Hajduk igra v Splitu proti BSK, ki v letošnjem prvenstvu ni imel posebne sreče in niti nima rad, da bi jo imel, ker je proti slabšim nasprotnikom neopravičljivo zapravil preveč dragocenih ločk. Napredek bo igral doma s Crveno zvezdo, ki bo za vsako ceno skušala zabrisati sramoto, v katero jo je spravila zadnja enaj?tbrica na lestvici. Borac gre v Šabac, kjer odslej naprej gostom ne bo pri.
TENIS
Favoriti zmagali
tudi danes
(Egipt): Clark (ZDA) 6:0, 2:6, 6:3, 6:2. Cucelli' (It.); Von Cramn (Nemčija) 6:4, 6:3, 6:4.
Zenske posamezno: Brough (ZDA): Seghers (Fr.) 6:1, 3-6, 6:0. Hart (ZDA); Curry 4:6, 6:3, 6:4. Fry (ZDA: Ward (Angli. ja) 6:2, 6:2. Long (Avstrija): Baker (ZDA) brez borbe.
Mešani peri: Hermsen (Ho. lanska) - Brichant (Belgija): Migliori - Gardini (It.) 6:3, 5:7, 7:5. Bologna - Sada (Italija): Zehden - Goedfert (Nemčija) 7:5, 8:6, Lazzarino Guercilena: Baker Burrows (ZDA) brez borbe.
Curry - Branovic (Angl. -Jug.) ; Fischer - Brotz . Weiss (Avstrija) 6:2, 2:6, 6:4. Lazzari. no Guercilena : Baker - Bur-rous (ZDA) brez borbe.
Moški pari: Davidsson . Ber-gelin (Švedska) : Washer .
5:6, Gori Cemik (It.EC) 6:0, 6:2, 6:3. 5:7, 6:3.
jetno. Domačini so namreč s svojo Zmago proti Zvezdi do- j Brichant (Belgija) 3:6, “6:4, bili večtonsko injekcijo pogu- j 5:7, 6:3. Drobny_^ Savitt : ma, da se niti vraga ne boje Več (Sabčani se ga sicer niti poprej niso preveč bali). Lokomotiva in Vojvodina bosta prekrižala meče v Zagrebu, Želez, ničarji so favoriti, saj so odnesli prejšnjo nedeljo proti BSK iz Beograda obe točki, kar je najprepričljivejši dokaz njih dobre forme. Sarajevo bo igralo v Subotici proti Spartaku, Borba bo verjetno na moč izenačena, vendar se naše prognoze nagibajo rahlo na stran domačinov.
Al Brown
zares mrtev
NEW YORK, 13. — Po dolgi bolezni je umrl v srftdo .bivši svetovni prvak petelinje teže, Panamec Al Brown. Izredni črnj boksar, čigar pravo ime je bilo Alphonso Teapilo Brown je dalj časa bolehal za tuberkolozo. Umrl je v popolni revščini, ne da bi ga v zadnjem času kdorkoli od sorodnikov ali znancev obiskoval. Svojčas je zaslužil bajne svote, računa se, da je dobil v svoji karieri 300.000 dolarjev. Bil je svetovni prvak od 1929. do 1935. Govorilo in pisalo se je že pred nekaj meseci, da Browna ni več med živimi, a se je vest iz. kazala za preuranjeno. Tedaj se je javnost začela zanimati za bivšega prvaka, priredili so celo nekaj plesov 2 namenom, da bi šel dobiček v Al Brownov sklad. Vendar je bilo prepozno.
Jugoslovanski plavalci v Genovi
Rezultati rimskega turnirja: Moški posamezno, četrtfinale: Savitt (ZDA):	Davidsson
(Svedbka) 6:2, 6:4, 2:6, 9:7. Pat. ty (ZDA); Del Bello (It.) 6:2, 0:6,	6:2,	3:6,	6:2. Drobnv
BEOGRAD, 13. — Najboljši jugoslovanski -lavalci bodo nastopili 28. aprila na velikih mednarodnih tekmah v Genovi.
Tekmovanja bodo nenavadnn kvalitetna, saj bodo nastopili tekmovalci kot so Jany. Boite, Klein, Lucien, Pederzoli, Mas-saria. Jugoslovani bodo nastopili v naslednjih disciplinah: 100 metrov prosto (Marijan Stipetič), 200 metrov prosto (Mislav Stipetič), 200 metrov prsno (Barbieri), 110 metrov hrbtno (Finzi). Plavala bo tudi mešana štafeta 3x100 metrov.
Zenske: Loparičeva bo tekmo-100
Korpesova pa na, 200 metrov prsno.
Po tekmah v Genovi so ju. goslovanski plavalci povabljeni 2. maja v Turin. Na tem tekmovanju bo nastopil tudi Skana-ta, ki se bo vrnil s Holandske.
V zimskem bazenu Severa v Beogradu bodo 21. in 22. aprila tekme, ki bodo služile pripravi za gostovanje v Italiji. * * •*
CASERTA, 13.	—	Švicar
Kubier je zmagal na prvi etapi dirke Rim - Neapelj Rim Za njim _sta se plasirala de
vala na 100 metrov prosto, j Santi in Bartali.
ma ruski ((Maximi» na kolesih, imajo pa tudi nemške in češke brzostrelne strojnice, ki oddajo do 1200 strelov na minuto.
Bataljoni imajo tudi lahke in težke minomete do kalibra 120 mm. po dva pehotna topa po (sovjetskem.ustroju vojske), pet težkih in pet lahkih oklepnih avtomobilov, motorna kolesa in kamione.
V zadnjem času se ((komandosi« spreminjajo v hitre enote. tako imenovane «Bereit. schaft«. Po ruskem ustroju vojske so te enote razdeljene v pehotne, strojniške, minometalske, artiljerijske in druge oddelke in odgovarjajo nemške, mu pojmu ((Verstaerktes Regiment« (ojačani polk).
Leta 1950 so v «Vo-Po» uved. li službo za zveze, srednja in težka oklepna vozila, preskrbovalne in druge zaledne službe in saniteto. Po nekaterih podatkih je njihova oborožitev prešla potrebe, ki jih ima enota z enakim številom ljudi v vojnem stanju, kar vzbuja domnevo, da gre za «okvirne enote«, ki imajo že vso oborožitev za večjo enoto in ki se v slučaju potrebe izpopolnjujejo z mobiliziranimi vojaki. Te enote imajo tudi ((Stalinove orgije« (Katjuše), težke minomete do 15Q mm, topove raznih kalibrov in protiletalske topove kalibra 88 in 125 mm.
Poleg tega obsega «VO-Po» tud) oklepne enote z nemškimi tanki «Goliath» in Tiger« in so. vjetskimi «T-34». Letalstvo je zaenkrat še v začetkih: organizirana sta bila dva letalska polka in ustanovljene vojaške letalske šole.
Medtem ko na Zahodu razpravljajo o načrtih za oborožitev Zahodne Nemčije, in zganja Gromiko okol; tega toliko hrupa v Parizu, je danski vojni minister , Rasmus Hansen 13. februarja' navedel podatke o vzhodnonemški armadi, ki jo dejansko predstavlja «Volkspd-lizei«; 300.000 ljudi stalno pod orožjem, 1200 težkih in 1800 lahkih mitraljezov. 720 topov, 560 protiletalskih topov. 480 tankov, 12 torpedovk in 12 no silcev min. Hansen ni navedel številk o vzhodnonemškem letalstvu.
Pomanjkanje surovin
na sovjetskem področju Nemčije
BERLIN, 13. — Zaradi pomanjkanje surovin na sovjetskem področju Nemčije so v železni in grafični industriji Saksonije odpustili nekaj tisoč delavcev. Ti bedo moral; odslej na delo v rudnike. Ce se ne bodo javili na svojem novem
delovnem mestu, ne bodo prejeli
mali podpore za brezposelne.
Upor v policijski mornariški šoli
BERLIN, 13. — List «Neue Zeitung«, organ ameriške visoke komisije, poroča danes, da so se mornarji vzhodnonemške ((ljudske policije« uprli sovjetskim inštruktorjem v mornariški šoli Kuehlingsborn v Me-cklenburgu.
V poročilu iz Rostocka zatrjuje list, da so sovjetski inštruktorji zatrli upor z orožjem. En nemški gojenec je bil težko ra-r'jen. deset pa so jih sovjetske oblasti aretirale.
Smrčanje in sodišče
Hannover, 13. — Pred sodiščem v Hannoveru je bila neka 53-letna žer.ska, ki ji je sodišče svetovalo, naj si poišče novo stanovanje ali pa naj svo. jo spalnico tako uredi, da ne bo iz nje slišati glasov. Sosedje te ženske so se r.amreč pritožili, da močno smrči.
* * *
Kamen usode
zopel v weslminstrski stolnici
zve-
LONDON. 13. — Danes čer ob 21.30 so hamen -ki je bij v kroni škotskihA ljev, zopet položih p°d P ieSe na katerem kronajo a
westminstrski sto®
kralje v	”1««	os
ci. List «Sunday Exp>e“» ^ nedeljo dan*, *
bo objavil v neucij^ katerem bo človek, ki je sel ta kamen podrobno
dal, kako je
trikrat posK
ukrasti ta kamen; Kar -rj je šele zadnjič posrečil •	^
tem je pel 23. psalm v W in patriotični ekstazi.
KIN
v TBST®
RcsseUi. 21.00:	Revija «5
družba Dapporto.
Excelsior. 15.30: ((Male zenen, Allison, P. Lavvford. 6Ujt Nazioaale. 16.00: «Bog PO-jj#}.
ljudi«, P. Fresnay, M. Arcobsleno. 15.00: «Smrt je . la Hiroshimo«. _____________,	jjarj
Fenke. 16.30: ((Kupčevalo *JJ.j
mi« R. Montalban, G. M-.-hiI
16.00:
'uZaP"
Filodrammatico.
oknice«.	..
Alabarda. 15.30: ((Trije ji«, Lana Turner	noi«
Armcnia. 15.30: «To mOie srce«, D. Andrevvs, S. rw „tk Garibaldi. 14.30:	«BenešK>
M. Montez, P. Christian. t Ideale. 15.30: «Dye usmilje™1
Young, C. Holm-	sped;
  ((Pomladni st.,.n
«Pepelka»,
15.10: Sod1 na®* 0
Imperc. 16.30:
Italia. 16.00:
Disneya.
Kino ob morju.
dokumentarni filmi. . Savona. 15.00:	((Glavni
nik«.	no'
Viale. 14.00: «Stric Tomove sti», W. Disney.	d
Vittorio Veneto. 16.00: «0to gori« V. Johnson. .j-kovt Azzurro. 16.00: «Hrast °G ujlt Belvedere. 15.30: «Dolgo P‘
Marconi’.’ 15.30: »Rdeče sUSj5| Massimo. 15.00: »Tarzan in s , L. Barker, V. Brown.
Novo Cine. 14.00: ((Stric povesti«, VV. Disney. .,,ieji)» Odeon. 16.00: »Tajfun v p Radio. 15.30:	«Fri z!ate
n.ličku«.
Vittoria. 16.00: »Kapitan »f®,
,,c; t-,,. ri i »v morild
Venezia. «Sinbad in morn
V (lORlCl J Verdi. 17.00: «Otok zaklad8*-Driscol.	_	j,
17.00: «Harvey»,
Vittoria
wart.
Centrale. 17.00: «Zaseda», Moderno. 17.00: «Seherezad8*'
pj
de Carlo.
Eden. 17.00: «Gung -chum.
Ho»,
RADIO'
JUUOSbOVAM**1' CONE TRS** Sobota 14. aprila 1***' j)S
Porociia v slovenščini^oi $
slovenščini JjU 13.00, 19.30, 23.05; v hrV»»£p'
18.45; v italijanščini ob '
mja
19.15 in 23.00.
6.30: Jutranja glasba ^ 12-00: Operna glasba. l2r?n A& bena medigra. 13.15: 50PL- IEl Ščuka, nato lahka gla.s“,' «0* Polke, valčki in narodne . 14.30: Pregled tiska <y, of*S,l slov.) 17.30: Gospodarski (ital.) 17.45:	Ritmična^
19.45;
rl
18.30: Dve znani uvertur.-
Rapsodije za orkester. •'rni r> bene pesmi. 20.00: Ku‘H-siteu g ledi (hrv.) 2C-.30: Dalm»“r(jl« - —	-........ —«ie»
sml. 20.45: Politični pregie" (SlA 21.00: Veder sobotni večer 21.30: Plesna glasba. 22.1^^
ni koncert. 23.15: Plesne do 23.30.
TU ST »•
Poročila ob 7.15, l2-45-in 23,15.
7_.30: _Jutranja glas^gi^VJr
w	<	*
11.30: Za vsakega” n|k8J'|,Ki Ljudje in nazori. 12-15:
kestri. 13.00: Slovenski “gvljlj kvarteti. 13.20:	Šramel	«
13.40:	Mozart:	Koncert	»-p*,
in orkester. 17.30: PleSjA 18.15: Čajkovski: SimfomJ jat»j 18.45:	Harmonika vas veje
in nv Pestra glasba. 20.)
. 20.45: Dunajska var^r
19.05
glasba.	wun«j—-.	v„- «.
glasba. 21.00: Sobotni ^ V nato valčki ln polke; %-m
morni zbor Skrjanček. —	-.
ka glasba. 22.45: Glasb8, J>-
tov. 23.00: Plesna g18^3' Polnočna glasba do 24 « •
T It S T I-
Poročila ob 7.30, l2" lil 23.10.
7.45 ao 8.30:
12.00: Vesela glasba. ln
-hitra*,: _
VATIKAN, 13. — Princesa Elizabeta in edinburški princ sta danes obiskala papeža.
na glasba, 13.25: Ritmi i 14.10:	Kovvbojske
Stari motivi. 19.00: Mel . jy| C. kester. 19.20: Plesna glP?:K(fT
kester. 19.20:   ---------
Poje duet Fasano. 20.JJ- yj la cik-cak. 21.15:	Brahms^U
mezzi. 21.30: Angelinlje';, jj,-'
T) 1)7■ »nnn Pnsmiale«. ‘
22.07: «Don Pasquale». na glasba do 24 00.	jM
  ..................................      ■■■■■■....................................................................................................................................................................................................................                  n.iii..in_i..nnnii.l|i.n.iimli.lull„,i	m	„„„„„„................................................................................................
TkpAoldbdiiM v & d dueUMU udi ni
9SW/
III. DEL
19fl P B E V K D E I
ItJU. I E 41 H T K I It
E P B o r.
A I. I* B.
BB. JČBAN
K O B E B T
RBADit
H E A V A T ¥
Na divanu ni bilo dovolj prostora, ker sta bila oba debela, zato sta se ljubkovala na preprogi kakor mladi mački. In preproga je bila vsa pohojena, zaprašena in po nji so se valjali čdkl cigaret. In ko sem vstopil, sta oba skotila pokonci, on je stal pred menoj ln roko sl Je držal kakor figov list. Ona pa mi je obrnila hrbet ln na koži je bilo videti, da Je na njej odtisnjen ves vzorec prepoge, na plečih pa Je bila prilepljena cigareta. «Oprostite,» pravim, «gospod Zemek, sem zasebni detektiv Stendler od Chodounskega in ml je uradna dolžnost, da vas najdem in flagrantl, na osnovi ovadbe vaše gospe soproge. Tale dama, s katero imate nedovoljeno razmerje, je gospa Grotova.* Nikoli v življenju nisem videl tako mirnega človeka. «Dovoilte,» je rekel, ko da se to samo po sebi razume, «oblekel se bom. Kriva Je edinole moja žena, ki me z neutemeljeno ljubosumnostjo zavaja v nedovoljeno razmerje.« «Kje imam spodnje hlače?« je mirno vprašal. «Na postelji.« Medtem ko si je oblačil spodnje hlače, ml je razlagal dalje: «Ce se sramota ne da utajiti, se reče: «Razporoka.» Ampak s tem se
madež ne opere. — Sploh je razporoka nekaj kočljivega,« je govoril dalje, ko se je oblačil, »najbolje je, če žena potrpi in ne daje vzroka, za javno pohujšanje. Sicer pa delajte, kakor hočete, jaz vas tukaj pustim z milostljivo gospo na samem.« Gospa Grotova je medtem zlezla v posteljo, gospod Zemek mi je segel v roko in odšel. Ne spominjam se več, kako nam Je gospod Stendler razlagal dalje, kaj je vse govoril, ker se je s tisto gospo zabaval v postelji zelo inteligentno, fieS da zakon ni ustanovljen zato, da bi vsakogar vodil naravnost v srečo in da je vsakogar dolžnost, da v zakonu kroti svoj nagon. «In pri tem,« je pravil gospod Stendler, «sem se začel počasi slačiti in, ko sem bil slečen in ves omamljen, je stopil v sobo moj dobri znanec Stach, tudi zasebni detektiv iz našega konkurenčnega zavoda gospoda Sterna, kamor se je gospod Grot obrnil za pomoč v zadevi njegove žene, ki ima baje neko razmerje, in ni rekel nič drugega kakor: «Aha, gospod Stendler je in flagranti z gospo Grotovo, čestitam!« Spet je tiho zaprl vrata in odšel. «Zdaj Je že vseeno.« je rekla gospa Grotova, «ni se vam treba tako hitro oblačiti, saj imate zraven mene dovolj prostora.« «Meni gre. milostljiva, ravno za prostor,« je rekel on in ni že več vedel, kaj govori, samo spominjal se je, da je nekaj govoril o tem, da so med zakonci prepiri in da zategadelj trpi tudi vzgoja otrok. Potem nam je še pripovedoval, kako se je naglo oblačil in jo je odkuril ta kako je sklenil, da bo to takoj povedal svojemu sefu gospodu Chodounskemu, da pa se je Sel prej okrepčati: Medtem — Je rekel — Je bil tam že Stach po naročilu svojega Sefa gospoda Sterna, da bi pokazal gospodu Chodounskemu, kakšne uslužbence ima v svojem zasebnem detektivskem zavodu, in ta spet ni vedel nič boljšega kakor brž poslati po ženo gospoda Stendlerja, da bi sama z njim obraču-
nala, če je kam poslan po uradni dolžnosti in ga najdejo ljudje iz konkurenčnega zavoda in flagranti. «Odsihdob,» je vedno pravil gospod Stendler. «imam še bolj podolgovato bučo.«
»Torej igramo pet — deset?« Igrali so. Večer je že bil in nikogar niso puSčali iz vagonov.
Ko so se premaknili, se je zaslišal iz nekega vagona močan glas, kakor da bi hotel preglušiti ropot vlaka. Neki vojak iz Kašperskih Gor je v pobožnem večernem nastrojenju opeval z groznim rjovenjem tiho noč, ki se je bližala ogrskim ravninam:
«Gute Nacht! Gute Nacht!
Allen Miiden sei gebracht.
Neigt der Tag stille zu Ende', ruhen alle fleiss’gen Hclnde, bis der Morgen ist ermacht.
Gute Nacht! Gute Nacht!»*
»Halt Maul, du Elender,«** je nekdo prekinil sentimentalnega pevca, ki je utihnil.
Potegnili so ga od okna.
Toda marljive roke niso počivale do jutra. Enako, kakor povsod v vlaku pod lučjo, sveč, tako so tudi tukaj pri luči majhne petrolejke, ki je visela na steni. Se naprej kvartali.
Na vseh obrazih je bila videti takšna zadovoljnost, kakor da ni vojne in oni niso v vlaku, ki jih pelje v velike krvave bitke, ampak v praški kavarni za igralnimi mizami.
V štabnem vagonu, kjer so sedeli častniki, je bila sP°L,
- mBm . .	..jj
čudna tišina. Večina častnikov je bila poglobljena v,_, v'
i
knjižico s platneno vezavo in z napisom: «Dle Stinden der J Novelle von Ludwig Ganghofer.«*** Vsi so istočasno bralisV r inšestdeseto stran. Stotnik Sagner. bataljonski povelJ11^ stal pri oknu', imel v roki isto knjižico in tudi odprto ha sto enainšestdeseti.	p
Gledal je na pokrajino in premišljeval, kako bi v®e fc najbolj razumljivo pojasnil, kaj naj s to 'knjigo storč-
* Lahko noči — Vsem utrujenim lahko noč! — Ko se dan tiho nagiblje h koncu, — počivajo vse pridne roke, — dokler se jutro ne prebudi. — Lahko noč — Lahko noč!
** Molči (drži gobec), ti reva!
bilo pravzaprav najstrožje zaupno.
Častniki so medtem premišljevali o tem, da je P^o)^ Schroder popolnoma znorel. Bil je sicer že zdavnaj p,n>d(^J a vendar se ni dalo pričakovati, da ga bo to tako he te( i*, prijelo. Pred odhodom vlaka si je dal častnike poklica11 sporočil, da dobi vsak po eno knjigo «Dle Siinden der knjige je dal odnesti v bataljonsko pisarno.
«Gospodje.» je rekel s strašno skrivnostnim izraZ°,I!1e’iii v ne pozabite na 161. strani!« Častniki so bili pogk>bIJ ,e r stran, a niso mogli tam ničesar takega najti.
Marta — na tej strani — stopila k pisalni mizi ter P° o^A miznice nekakšno vlogo ta glasno preudarjala, da 111 j stvo imeti sočutje z junakom vloge. Potem se J® na g\ j*-pojavii še neki Albert, ki si Je nenehoma prizadeval. d° ^ govoril; to Je bilo iztrgano iz neznanega dejanja, ki s ^{0 jalo pred tem, ta se je zdela takšna oslarija, da Je Lukas iz jeze pregTiznll cigareto.
Grehi očetov. Spisal L. Ganghofer.
(Nadalje'
UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCH1, St. 6, III. nad. — Teleloo štev. 93-S08 id 94-6J8. — Poštni predal 592 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA 3q _ Telefonska št. 79-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 16-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strini 1 stolpca: trgovski 60. flnanCno-
upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine l stolpca ra vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 • Koper Ul. Battlst' 301 a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. Četrtletna 790, polletna 1400, celoletna 2800 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ; izvod 4.90, ine»'
Poštni tekoči raCun za STO-ZVU- ZaložmSt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega možen'58**3
Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči raCuv pri Komunah/l banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska
O-lP3* .