Sfev. 65*
V Ljubljani, torek, 22/marca 192|.
PoStnina plačana v getovinb
•'»Vvn
Leto I.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
V.& celo leto K 144*-— za pol leta K 72'—
V UPRAVI STANE MESEČNO K1®*—
Uradništvo m tiprsvnltao v Kr pltari*vi ulici Ste«. 0 — Tstefor ursdništia Stev. 50 — TeJofap = aprsmStra 5ts». 328 eas
GENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*— vsi en mesec K 12'—
DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA ©@ VIK.
SeciaMemiilrAI Škandal.
Socialdemokraški škandal še ni končan. Gospod Anton Kristan nam je poslal danes naslednji popravek, ki ga priobčujemo, da na podlagi njega ugotovimo nekaj novih dejstev jz sociaidemokrašketfa škandala.
% Kristan nam piše;
»1. Ni res, da sem podpisani Anton Kristan postal »kot voditelj socialnodem. gospodarskih organizacij« večkratni milijonar — res je, da nisem milijonar. — 2. Res ni, da sem pusta! socialistične gospodarske organizacije na cedilu — res je, da do na-nes še nisem odložil nobenega mesta. —
3.	Ni res, da sem ustanovil v Trstu z gg. Ferfolji trgovsko družbo in res ni, da bi kaka taka družba oddajala blago »Nakupovalni zadrugi«. — 4. Ni res, da bi bil jaz deležnik Žaler et Co., in res ni, da bi bil jaz kdaj v kaki sodni preiskavi. — 5. Ni res, da sem si pri Spl. kred. društvu odprl sam svoj kredit za 8 milijonov kron, in res ni. da me je kak odbor prisilil za kako jamstvo — res je, da me je po vsem tem, kar So »Novi Čas« in drugi listi pisaili o meni, občni zbor »Splošnega kreditnega društva« dne 19. marca tv 1. zopet izvolil v upravni svet »Spl. kred. društva«, ki me je soglasno *2volil za svojega predsednika.
iV Ljubljani dne 20. marca 1921.
■ -V7 Anton Kristan, poslanec.
Tako govori gospod Anton Kristan. Oglejmo si te točke po vrsti!
1. Gospod Anton Kristan ima lepo vi-
lo	z obširnim in lepim vrtom, kar pomei danes toliko vrednost, da je že zaradi tega gospod Kristan milijonar. Toda g. Kristan ima tudi še nekaj drobiža. 100.000 kron ima vloženih pri svoji novi banki, kar bi «e ne zgodilo, če bi gospod Anton bil proletarski revež. Kakor pa zatrjujejo pozna-
Kristanove kase, ima ta gospod v zagrebških bankah naloženih več milijonov kron.
2. Res jC) g_ Kristan se ni odložil Nobenega mesta pri kakem gospodarskem zavodu, Te navade pa nima, da bi take
va,ri sam odlagal, dokler ga ne odloži za-
Razmere c Rusiji.
Ljeninov govor.
LDTJ Moskva, 21. marca. (Brezžično) >Pravda« priobčuje vsebino Ljeninovega govora od 16. t. m. na zaključni seji komunističnega kongresa. Ljenin je med drugim dejal: ^Ne da bi zapirali oči pred nevarnostjo in se udajali optimizmu, imamo pravico, graditi na potrebnost avantgarde proletariata in upati na prekoračenje vseh zapruek, ki se nam postavijo na pot. Videli smo, da ni druge poti, da svarimo milijone malih kmetov v gospodarsko in politično silo. Kongres je rešil vprašanje odnošajev med delavci in kmetskim prebivalstvom.
l Ko so naši sovražniki izgubili upanje na intervencijo, računajo na uporo. Njih neuspehi so pokazali, kako zelo smo obkoljeni od sovražnikov, toda tudi, kako malo moči imajo naši nasprotniki. Komunistična stranka in sovjetska vlada sta izšlj iz te preskušnje složnejši in krepkejši.c
LDU Baranoviči, 21. marca. (Wolff) Beloruski uporniki so 16. t. m. zasedli Minsk. Osma boljševiška divizija je prestopila k beloruskim revolucionarjem. Uporniki so proglasili belorusko ljudsko republiko.
Humanistični voditelji in Trbooelfska družba.
Trbovlje, 22. marca. Rudarska zveza fe sklicala za včeraj dogovorno z nekaterimi komunističnimi voditelji protestni shod radi premestitve trboveljske družbe v Belgrad in ne v Ljubljano. Shod je bil mnogoštevilno obiskan. Ko je govoril zastopnik JSZ tov. Sušnik iz Ljubljane, mu je delavstvo z zanimanjem sledilo. Protestiramo proti^ premestitvi v Belgrad, ker vemo, da družba s tem izbegava delavstvo, da se mu umika, ker se boji njegove kontrole. Družba gre v Belgrad, kjer bo stala pod zaščito raznih ministrov, ki bodo čuvali nad njo, da ne bi radi delavskih zahtev iškode trpelac. —- Delavstvo pa protestira tudi v zavesti, da zastopa voljo svoje :>žje slovenske domovine sploh. V" domači
SPORI MED DEMOKRATI.
Bdgrad, 22. marca. (Izv.) Rekonstrukcija kabineta je med opozicijo v demokratskem klubu izzvala veliko nezadovoljnost, ker se o njej ni preje sklepalo v klubu in ker so demokrati v tem slučaju zopet veliko izgubili. Vesti o razpadu kluba postajajo vedno bolj živahne. Smatra se za gotovo, da bo dr. Rojc z večjim številom Poslancev izstopil iz demokratskega kluba.
vod sam. Pri svojem Kreditnem društeu je bil celo iznova izvoljen za predsednika, da uredi neurejeno gospodarstvo.
3. V Trstu obstoja trgovska družba, obstoječa iz gg. dveh Ferioljev in Ivana Podlesnika. Pri tej družbi pa je Anton Kristan tihi družabnik z večino deležev. Tako je bilo tudi v slučaju družbe Žaler et Co. Tam je Žaler nosil firmo, Kristan pa kot tihi kotr.panjon je nosil denar. V tem oziru i obstoje akti na ljubljanskem sodišču.
4. Tudi zadeva 8 milijonov pri Kreditnem društvu ni tako nedolžna; saj je podpredsednik dr. Majaron v znak protesta nad Kristanovim ravnanjem odložil svojo čast.
Toliko na izjavo g. Kristana.
Naša odkritja so v socialdemokraškem taboru učinkovala kakor bomba. Vse je bilo zbegano, ker so te stvari, ki so bile sicer že znane, prišle navdan. »Naprej«, gla- ■ silo g. Antona Kristana, sam nam potrjuje, 1 da so se socialdemokrati skušali Kristana otresti. Sam »Naprej« ga je nazival za gospoda Kristana«, poročal o njem, da je postal upravni svetnik »Jadranske banke« in »Trbovelj, družbe«. Glasilo kapitalistov-bankirjev »Jutro« je branilo Kristana. Med tem pa so se v četrtek zbrali voditelji soc. demokracije, dr. Korun, Podlesnik, Ferfo-ija, ki so sklenili izjavo za javnost, da se saj nekaj reče, Nato pa je prigrmel v Ljubljano g. Anton sam, udaril krepko in drugi dan smo brali v »Napreju«, da je g. Kristan zopet sodrug in nič več gospod.
Tako bo voditelj socialdemokracije še vedno gospod Kristan, ki bo obenem upravni svetnik dveh največjih kapitalističnih družb ter ravnatelj milijonskih veleposestev nadvojvode Friderika, Kakor nam poročajo, je Kristan že imenoval za svojega tajnika znanega svobodomisleca dr, Lotriča, ki bo ž njim skupaj upravljal Friderikovo premoženje. Socialdemokracija pa je prevzela s tem popolno odgovor, no st za vse čine svojega voditelja.
Delavstvo to ve in ji v masah obrača hrbet. Politična nemoralnost se gnusi vsem!
Haskok ceiiMslse cdblt.
PcsisRcS Lludsfce stranice y boiu.
zemlji so zakladi trboveljske družbe, domači slovenski delavci garajo — zakaj bi milijonske davke ne dobivala slovenska zemlja s tim, da je družba v Ljubljani?! — Za govorom tov. Sušnika se je vnela živahna debata; ki so se je udeležili nekateri komunisti, tov. Sušnik in on socialpa-triot. Medtem ko je delavstvo odobravalo protest proti trboveljski družbi, sta pa komunista Rinaldo in posl. Koren zavzela nasprotno stališče, vsled česar je solidarnost delavstva šla rakom žvižgat po zaslugi komunističnih vodij. Trboveljska družba se lehko smeje, da ima take zagovornike med delavstvom. Toda delavstvo tudi v Trbovljah izpregloduje in bo izpregledalo jasno, kam ga vodijo njegovi voditelji.
PLAČILO ZA DR. VOšNJAKA.
Belgrad, 22. marca. (Izv.) Definitivno je sedaj odločeno, da dobi dr. Vošnjak mesto poslanika v Kopenhagenu, Naša vlada je tozadevno že podvzela potrebne korake.
tuna .mm £as“
Belgrad, 21, marca. Danes je vlada izvršila v ustavnem odseku nepričakovan naskok s čl. 62, ki govori o razdelitvi države, Po sklenjenem dogovoru bi se morala najprej dovršiti razprava o socialnogo-spodarskem delu, toda vlada je nenadoma postavila na dnevni red čl. 62, ki naj bi končno zagotovil centralistično ureditev. Opozicija je ta vladni naskok složno odbila. Imenitno je pobijal centralistično misel dr. Š i m r a k in za njim dr. D u 1 i b i č.
Potem je govoril dr. G o s a r , ki je rekel, da izvira centralizem iz liberalnega pojmovanja države, ki se smatra kot čisto politična organizacija, ki ima edini namen, vzdrževati javni red. Medtem pa je dolžnost države, da vrši tudi socialno-gospo-darske naloge, ki so danes najvažnejše, in ravno radi teh nalog ne sme biti država centralistično urejena. Potrebno je, da bo težišče uprave v socialno-dospodarsko zaokroženih enotah, ker more edino tako država izvrševati socialno - gospodarske naloge. Omenjal je, da naglasa vladni predlog na eni strani razdelitev pokraiin na socialno-gospodarski podlagi, čemur pa
nasprotuje na drugi strani predlog vlade, ki pravi, da ne smejo pokrajine imeti nad
700.000	prebivalcev. Pokrajine hoče vladni načrt omejiti ne samo v socialno-gospo-darskih pogojih, temveč tudi številčno. Hr-vatskr, Slavonija, Slovenija ter drtige naše pokrajine naj bi bile zaokrožene kot socialno-gospodarske enote po svojih po* sebnih razmerah, vlada pa hoče razbiti to, kar spada skupaj. To pomeni, da ji ni za socialno-gospodarske interese.
Za dr, Gosarjem so se oglasili tudi za-; stopniki ostale opozicije, ki so krepko pobij? !i vladne centralistične nakane. Seja se je morala zaključiti, ne da bi bila vlad« dosegla svoj namen.
Za prihodnjo sejo je oglašenih pet govornikov. Tako vladi ni nič pomagalo, da je bila prejšnji dan v ustavnem pododboru izšifcala sporazum, glasom katerega naj se država razdeli na oblasti (pokrajine), okraje in občine, toda tako, da nobena pokrajina ne sme obsegati več nego kvečemu 700 tisoč prebivalcev. Tako bi se tudi Slovenija razkosala na dvoje. Na čelu pokrajin na? bi stali veliki župani, katere imenuje kralj.
Siaoenske-broafski blok' preti centralizma.
Sarajevo, 22. marca, (Izv.) Včeraj ob 9. uri zvečer je v veliki dvorani »Napredka« predaval g. dr. Korošec. Predavanju je prisostvovalo veliko število pristašev hrv. ljudske stranke in Hrv. težačke stranke, kakor tudi precej Srbov. Dr. Korošec
je podal sliko današnjega političnega položaja in obrazložil važnejše momente o bodočih nalogah Slovenccv in Hrvatov. Hrvatje in Slovenci se morajo združiti v močan blok proti centralizmu.
„nale finančno stanje katastrofalna."
Belgrad, 22. marca. (Izv.) V političnih krogih se živahno komentirajo vesti o odstopu finančnega ministra Kumanudija. Izrazil se je namreč, da bo z ozirom na to, ker ostali ministri niso ugodili njegovi zahtevi po zmanjšanju budgeta, podal svojo
demisijo. Izjavil je tudi, da je naše finan* cielno stanje naravnost katastrofalno. Ta njegova izjava je hudo prestrašila muslimane, ker se bojijo, da ne bodo dobili za vstop v vlado obljubljene jim nagrade.
Nemško deiaostuo proti eotenti.
LDU Halle a. d. Saale, 21. marca. (Wolff) V nedeljo ponoči se je začelo policijsko zasedanje industrijskega okrožja Merseburga. Nato je stavilo mannsfeldsko delavstvo varstveni policiji ultimat, ki bi potekel v nedeljo popoldne. Ker na ultimat ni bilo odgovora, je davi izbruhnila generalna stavka.
GsrlSko pismo.
Gorica, dne 20. marca 1921. Komunistično gibanje, ki se je bilo po vojni zelo razpredlo med našim ljudstvom in je bilo še pred časom precej močno ukoreninjeno, je pričelo pojemati. Bodisi radi tega, ker doživljajo komunisti poraz za porazom, prvo cepitev v Livornu, nato očitanje ob zavzetju »Lavoratora«, da so ti samo jugoslovan. iredentisti, nadalje požig »Lavoratora« in delavske zbornice. Vse te udarce so prenesli mirno in molče, organizacija, ki je še pred časom grozila, da sesuje sedanji družabni red v prah, ni imela niti toliko moči, da bi branila svoje imetje pred fašistovskimi tolpami. Ta šibkost je na množice slabo vplivala. Tudi iz drugih znamenj je ta začela sklepati, da Slovencu ni mesta tam, kjer so mu prijazni samo tedaj, kadar ga rabijo, drugače mu pokažejo vrata in zobe.
Politično življenje je zadnje čase nekako zamrlo. Zborovanja so sploh redko dopuščena. Tako so radi ljubega reda prepovedali zborovati v Solkanu. Kljub temu pa se po naši deželi pridno gibljejo; ustanavljajo se konsumne, stavbene in druge zadruge ter se pripravlja delo za kmečke in delavske zveze, kjer te še niso ustanovljene.
Voli v n e priprave so v polnem teku. Zdaj so na razpolago volivni imeniki, vse stranke pridno pregledujejo liste svojih pristašev in reklamirajo. Do zdaj se še ni opazilo nič posebnega pri tem postopanju, če naše ljudi ne bodo poizkušali izreklami-rati zadnji hip pred volitvami. Seveda ne vemo. kdaj se bodo vršile volitve. Tudi je
mogoče, da boipo volili skupaj s celo Italijo, če se razide zbornica. O volilnih okrožjih ugibljejo različno, a mnenje, da pride Gorica pod videmsko okrožje, je neverjetno, ker bi bil na ta način okraj prevelik. Na vsak način je zadeva volitev še precoi nejasna, pripravljamo se, da nas ne zajamejo nepripravljene. Tudi števila poslancev, ki jih bo treba voliti, še ne vemo.
Briško kolonsko vprašanje jt
Erišlo zadnje čase za en stadij dalje. Briški oloni so odklonili na svojem sestanku načrt furlanske pogodbe, kot ga je resta-vil in predlagal Tuma, kateremu so dali s tem hudo nezaupnico. Predlagali so nov načrt, ki je boljši od zgoraj imenovanega in na podlagi katerega se bodo pogajali. Kdaj bo končno rešeno to vprašanje, še ne vemo, Ljudje, ki žive s časom, niso zadovoljni tudi s tem, ki le še enkrat potrjuje nekoliko izboljšano srednjeveško stanje kolonov. Vse to gibanje je osredotočeno v onem delu Brd, ki je najhuje prizadet po vojni, to je Števerjan.
H koncu naj omenimo na kratko še silno pustošenjenaših gozdov, ki se vrši čisto otročje, brez vsakega načrta, brez vsake omejitve, kot da ne bo nikoli več lesa, če ga zdaj ne izrabijo. Ljudje prodajajo kot blazni. Kesanje bo prišlo, a prepozno. O tem perečem vprašanju bomo spregovorili enkrat prihodnjič obširneje.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 22. marca. (Izv.) Današnja predborza notira sledeče kurze; Dunaj 21.70, Praga 191, Italija 565, Berlin 229 do 230, dolarji 136—137.
ffolitični dogodki.
rr Shod narodnih socialistov. Te dni so ljubljanski narodni socialisti imeli strankin kongres, na katerega so vabili tudi svojega apostola senatorja ČSR Vaclava Klofača, ki pa se njihovemu vabilu ni od-Jsval iz umevnih političnih ozirov. Narodni socialisti sedaj opravičujejo odsotnost svojega apostola. V soboto dopoldne so imeli v veliki dvorani ^Uniona« — manifestacij, sko zborovanje. Peskova Mieodvisnai »Ju-goelavija< skuša v ditirambih in spevih
Stran 2.
iNovf CasS, 3ne 22, maarca 192),
§tev. 65.
prikriti moralni in fizični fiasko te nebodi-treba stranke, ki se sedaj meče od demokratov do eamostojnežev. Na takem slavnostnem zborovanju pa so bili govori zelo plitvi in gibajoči se v malem obzorju dr. Rvbara in Deržiča. Dr. Ribar, da pridobi srca svojih novih, je čutil potrebo udariti po katoliški cerkvi. Deržič ni zadovoljen s «— konstituanto in napoveduje Pašiču — opozicijo. Shoda se je udeležilo komaj polovica dvorane narodnih socialistov in ljudi od drugih strank, ki so prišli le iz radovednosti. Na galerijah je bilo le 19 oseb. Proti koncu zborovanja je bilo v dvorani le 200 do 300 ljudi.
-f-' Preosnova vlade. Snoči so se v ministrskem svetu dogovorili o preosnovi vlade. Muslimani dobe svoji dve listnici, samostojni eno. Socialno politiko je prevzel dr. Kukovec — isti Kukovec, ki je prodal konsumente in kmete kapitalistom!
—	poljedelstvo pa Pucelj. Dr. Spaho je postal minister za trgovino, dr. Karamen-medovič za narodno zdravje, dr, Milivoj Jovanovič za vere, dr. Vel. Jankovič za promet in Joca Jovanovič minister za javna dela. Ostali ministri ostanejo na svojih mestih.
-j- Tržaške slavnosti ob aneksiji. Trst, središče italijanske iredente, je 20. marca končno slavil svoje zmagoslavje: Trst je ;priključen Italiji. Ob sebi se ume, da se je ^proslava vršila na najsvečanejši način. Me-,sto je bilo vse okrašeno z zelenjem in zastavami, po ulicah so igrale godbe. Na Oberdankovem trgu se je vršilo slavnostno zborovanje, ki je končalo s prisego, da Jtalija ne bo mirovala prej, predno ne bo osvobojen zadnji Italijan. V luki je bil navzoč oddelek vojne mornarice, ki se je vde-ležil proslave. Mir se ni kalil.
Gornja Šlezija glasovala za Nemčijo. Po dosedaj znanih uspehih ljudskega glasovanja v Gornji Šleziji, je bilo za Nemčijo oddanih 60%, za Poljsko pa samo 40% glasov.
JDnevni dogodki.
•— Izenačenje poštne službe. V ministrstvu za pošto in brzojav se je organizirala komisija za izdelavo poštnega pravilnika, s katerim naj bi se izenačila poštna služba v vsej kraljevini. — Alo, slovenski poštni uradniki, ki ste glasovali za centralizem, brž v Macedo-nijo!
—	Kongres »zlate mladinec Danes so odSli iz Ljubljane na mednarodni kongres svobodomiselnega dijaštva trije delegati liberalnih dijakov. To je zasebna zabava ! slovenskega frajzina in nas zato nič ne briga. Tudi ne more naše javnosti zanimati, koliko solz bodo pretočili mladi buržuji, ganjeni od ljubeznjivosti bratov Italijanov, ki bodo zavzemali odlično mesto na kongresu. Nekaj drugega pa je izredno zanimivo. Delegati liberalne rumene mladine so šli na kongres na stroške deželne vlade za Slovenijo. Nič manj kot 20.000 kron je dala vlada delegatom za potne stroške, če
B. Bulwer:
Poslednji dneoi o “ Pompejih.
Ko je Egipčan s tem dokončal svoj samogovor, je nehote vstal. Naglo je prekoračil ozki prostor z zvezdami nad njim, obstal ob braniku in se vnovič ozrl na sivo, otožno nebo. Hlad svitajočega jutra mu je ohladil čelo in -duh s« mn je polagoma umiril in zbral. Obrnil je pogled od zvezd, ko so se druga za drugo pogrezale v globine neba in oči so se ozrle po širnem prostoru spodaj. V tihem mestnem pristanu so se vzdigovale temačne jambore galej. Iznad prostranega amfiteatra z njegovimi kamenitimi sedeži, ki je bil zvit in okrogel kakor kaka speča pošast, se je vzdigovala tanka pošastna meglica, ki se je vedno bolj zgo-ščevala in zatemnevala nad raztresenim drevjem, ki je rastlo v njegovi bližini
Morje — ono jasno, mimo morje — je ležalo težkoda manj tihotno, samo da, je iz njegovega globokega nedrija prihajalo rahlo, re-dovito, od daljave vdušeno šumenje liki dihanje njegovega spanja. Raztezalo se je, kakor z iztegnjenimi rokami daleč v zeleno, lepo deželo in je bilo videti, kakor da neveae pritiska na svoja prsa mesta, segajoča dol do njegovega roba — Stabeji, Herkulanuro m Pompeji
—	te otroke, in ljubljence globine.
»Spavate!« je rekel Egipčan, ko se je oziral po teh mestih, ponosu in cvetu Kampanije; »spavate! Oj, da bi to bil večm pokoj smrti! Kakoršna ste vi sedaj — dragulji v kroni cesarstva — takošna so bila nekoč mesta Nila! Njihova veličina je izginila od njih — sedaj spe sredi razvalin — njihove palače in svetišča so sedaj grobnice — kača se zvija po travi njihovih ulic in martinček se solnči po njihovih samotnih sobanah. Po onem tajinstvenem naravnem zakonu, ki poniža enega, da poviša drugega ste vzcvela na njihovih razvalinah — ti, oholi Rim, si se polastil sijaja Sezostrija in Semiramide — ropar si, ki se oblačiš z njihovim plenom! In vse te — sužnje v tvojem zmagoslavju — ki zrem nanje jaz poslednji sin pozabljenih vladarjev tod spodaj, shrambe tvo-
si rumena mladina hoče dovoliti luksus, da prireja kongrese, naj si ta luksus še sama plača! Na to stališče se je popolnoma pravilno postavila večina zagrebškega dijaštva in tega mnenja je tudi večina ljubljanskih akademikov. V Sloveniji pa se je na-skrivnem iztihotapila ta velika vsota v žepe liberalnih delegatov; nihče ni vprašal dijaštva, ampak kar med sabo so se zgli-hali liberalni študentje in g. Baltič. — Teh
20.000	kron bo deželna vlada najbrže zopet spravila v blagajno na ta način, da skrajša podpore akademikom, ali pa da jih odtegne vsem »nedržavotvornim elementom.^ —• (Opozarjamo čitatelje, da bo jutri g. Baltič dementiral. Mi moramo po zakonu njegov dementi sprejeti v list. Tačas pa bodo trije delegatje poljubljali roke damam težkih industrijaleev in 20.000 K, ki so izšle iz bednega ljudstva, bo teklo po mizi v obliki šampanjca.)
— Razstrelilni smodnik in vžigalna vrvica za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima zopet na razpolago večjo množino navadnega in ojačenega razstrelilnega smodnika ter manjšo množino dinamona, kakor tudi vžigalno vrvico. Interesenti naj takoj prijavijo svojo potrebo.
— Nesreča na Vrhniki. Na glavni cesti na Vrhniki so včeraj popoldne opazili sedemletnega šolarčka Ivana Krašovca v popolni nezavesti in težko ranjenega. Ves je bil takoj v krvi. Kako se je mali Krašovec ponesrečil, šd ni popolnoma pojasnjeno. V otroški razposajenosti je tekel za nekim težkim vozom in se nanj obešal. Pri tem je padel pod voz. ki mu je popolnoma raztrgal trebuh tako, da mu je črevo izstopilo. V nezavesti so ga pobrali, naložili na voz in ga takoj odpeljali v ljubljansko javno bolnišnico, kjer so ga ob 4. uri popoldne sprejeli in takoj na kirurgičnem oddelku operirali. Mali fantek se bori s smrtjo.
— Velika tatvina zlatnine. V vlaku med Zagrebom in Somborom je drzen žepar neki trgovki-špekualantinji izmaknil ročno torbico, v kateri je bilo razne zlatnine in briljantov za 397.000 K. Samo par zlatih uhanov z briljanti je vreden ‘200.000 K.
— Velika eksplozija v rudniku, LDU Oslavan, 21. marca. (ČTU) Danes dopoldne je bila v oslavanskem rudniku eksplozija, povzročena po treskavih plinih, pri kateri je bilo več oseb ranjenih. Podrobnosti katastrofe še niso znane, vendar je gotovo, da je bilo precej škode in tudi nekaj človeških žrtev. Ogenj, ki je nastal radi eksplozije, še vedno traja.
ljubljanski dogodki.
lj Buren občni zbor »Samopomoči«. Včeraj ob 8. uri zvečer je bil v dvorani Mestnega doma občni zbor uradniške zadruge »Samopomoč«. Zbor je bil mestoma zelo živahen in viharen. Načelstvo je številnim navzočim članom podalo letno poročilo o trgovskem poslovanju zadruge. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem sledili vsaki točki poročila, kateremu bo na vseh važnejših mestih ugovarjali z živah-
je vseobsegajoče moči in razkošja — gledajoč proklinjam! Pride čas, ko bo Egipet maščevan, ko bodo barbarski konji imeli svoje jasli
v	zlati Neronovi hiši; ti pa, ki si sejal z osvajanjem vihar, boš žel v vrtincu razdejanja!«
Ko je Egipčan izustil to prerokovanje, ki ga je usoda tako grozno izpolnila, si noben slikar ali pesnile ni mogel zamisliti v svojih sanjah bolj svečane in bolj grozeče, nesrečo oznanjajoče postave kakor je bila njegova. Jutranje svitanje, ki more tako močno obledeti celo mladostna lica lepotic, je navdajalo njegov veličastni obraz malone z barvami grobov; ko so mu temni lasje na gosto padali okrog glave, črna oblačila se ohlapno valila, ko je držal roko iztegnjeno iznad onega visokega mesta in so se mu oči žarele divje radosti — je bil videti kakor napol prerok, napol zlodej!
Obrnil je pogled od mesta in morja — in pred njim so se razprostirali vinogradi in travniki bogate Kamanje. Starodavna mestna vrata in zidovje očividno ni omejevalo njegove velikosti. Vile in vasice so se razprostirale na,vseh straneh ob Vezuvu navzgor, ki takrat ni bil tako strm in tako visok kakor dandanes. Kajti kakor je Rim sam sezidan nad ugaslim ognjenikom, tako so tudi prebivalci juga v podobni varnosti prebivali p ozelenih, s trto obraščenih krajih okrog ognjenika, ki so o njem mislili, da je ogenj za vedno ugasnil v njem. Od vrat je držala dolga Ulica grobov, različnih po velikosti in slogu, ki se po nji še dandanes pride do mesta na oni strani Nad vsem pa se je dvigal v oblake zaviti vrhunec strašne gore s tu temnimi, tam svetlimi sencami, ki so kazale mahovite votline in pepelnato skalovje in ki 60 pričale o nekdanjih pojavih ter bi lahko oznanjale — pa človek je slep!
— ono, kar je imelo priti!
- Pa niti skaloviti vrhunec mirujočega ognjenika, niti rodovitnost polja po njegovih obronkih, niti otožna Ulica grobov, niti blesteče vile olikanega, razkošnega ljudstva niso sedaj obrnile pozornost Egipčanovega očesa nase. Na enem kraju pokrajine se je gora Vezuv zniževala v dolino z ozkim, neobdelanim grebenom z razkritim skalovjem in drevjem tu-patam. Ob vznožju tega grebena jo ležala moč-
nimi medklici. Zlasti burni so bili prizori pri poročilu o poslovni aferi pis. ravnatelja Iv. Bizjaka, ki je bil navzoč, je prosil za besedo, a mu je predsednik, mag. svet. Govekar ni dovolil, češ, da imajo tu besedo samo člani. Med »Samopomočjo« in ravnateljem Bizjakom je več točk spornih in bo o tem govorilo sodišče. — Živahna je bila daljo debata o zadrugini bilanci, ki izkazuje nad 16.000 kron efektivnega dobička. Bilančno poročilo je med zadružnimi člani povzročilo ostro kritiko in velike dvome o resničnosti bilančnega stanja. Zbor je odklonil od upravitelja Lillega predlagani absolutorij načelstvu, kljub temu, da je po naročilu trgovskega sodišča pregledal bilanco in poslovne knjige državni revizor g. M. Reicher. Na predlog rač. rev. Klavore je bila izvoljena štiričlanska revizijska komisija, obstoječa iz rač. svet. Poljanca, Rozmana, Klavore in Trupeja. Komisija ima nalogo revidirati vse poslovanje in zaloge »Samopomoči«. Vsled tega je bil občni zbor preložen; preložene so bile tudi volitve v novo se snuječo državno »Nakupovalno zadrugo«. — Zborovanje je končalo po 10. uri.
lj Dr. Oblak in »Večerni List«. Današnje »Jutro« je poročalo, da je bil 18. t. m. obsojen bivši urednik »Večernega Lista« na obtožbo g. dr. Oblaka na denarno globo in vrhu tega, da mora priobčiti zdaj na svoje stroške v drugih izhajajočih listih svojo obsodbo zaradi žaljivega članka pod naslovom »Šleva«. To notico »Jutra« moramo nekoliko , izpopolniti, Urednik »Večernega Lista« je pri prvi razpravi v zade-
vi	ga. dr. Oblaka izpovedal v svojem zagovoru, da dotičnega članka ni bral, pač pa je ponudil o trditvah članka »Šleva« dokaz resnice, katerega je sodeči g. svetnik Potrato tudi dopustil. Medtem je pa g. svetnik Potrato v neki tožbi proti dnevniku »Jutro« zavzel stališče, da dokaz resnice v pravdnih zadevah, kadar se odgov. urednik zagovarja z zanemarjeno uredniško dolžnostjo, ni dopusten in je takrat odgovornega urednika »Jutra« obsodil, vsled česar je zastopnik »Jutra« g. dr. Oblak prijavil vzklic. Z ozirom na to sodbo g. svetnika Potratota je zastopnik odg. urednika »Večernega Lista« g. dr. Jesenko izjavil v imenu svojega klijenta, da prevzame odgovorni urednik »Večernega Lista« vso odgovornost za vsebino dotične notice in je doprinesel dokaz resnice. Pri razpravi je zastopal g. dr. Oblaka g. dr. Tekavčič. Med razpravo je pa povzel besedo v razpravni dvorani se nahajajoči g. dr. Šubic, kateri je držal cel govor g. svetniku Potratotu, češ da ne gre, da bi se smel zagovor spremeniti. G. dr. Šubic je še večkrat posegel v razpravo, vsled česar je g. dr. Jesenko protestiral. Sodeči g. svetnik Potrato se na izjavo zastopnika g. dr. Jesenka ni oziral in je obsodil odgov. urednika »Večernega lista« na denarno globo zaradi zanemarjenja uredniške dolžnosti. Proti sodbi je prijavil g. dr. Jesenko precej vzklic. — Pristavljamo še to-le: Dunajski okrajni sodniki so v slučajih zanemarjenja uredniške dolžnosti vedno pripuščali dokaz resnice.
virnata, nezdrava, že zdavnaj posušena močvara in pozorne Arbakove oči so uzrle neko živo postavo, ki se je premikala ob močvari in se zdajpazdaj priklanjala, kakor da bi trgala njeno bujno rastlinje.
>Ha!« je rekel na glas, »torej imam tovariša pri tem nepozemskera nočnem bdenju. Čarovnica z Vezuva hodi okrog. Mar tudi ona spoznava vedo velikih zvezd, kakor lahkover-neži mislijo? Ali je oznanjala zločeste čare mesecu, ali pa je nabirala po strupenem močvirju smrdeča zelišča? Ej, obiskati moram to sodelavko. Kdorkoli hrepeni po znanju, spozna, da nobeno človeško znanje ni zaničevanja vredno. Zaničevanja vredni ste samo vi, vi debeluhi in napihnjenci, sužnji razkošja, lenuhi v mišljenju, ki ne gojite drugega kot prazne čute ter sanjariie, da more njihova borna zemlja roditi mirto in lavoriko hkratu. Ne, samo modrijani morejo vžlvati! Samo nam je dano pravo razkošje, ko duh, možgani, iznajdljivost, izkušnja, misel, učenost, domišljija, vsi skupaj sodelujejo kakor reke ki polnijo morje razuma! — Jona!«
Ko je Arbak izustil to poslednjo čarobno besedo, so se mu misli mahoma zasukale v globlje razmišljanje. Obstal Je, upiral oči v tla, se enkrat, dvakrat vzradoščen nasmehnil, nato pa se je obrnil od kraja svojega bdenja ter se podal k počitku mrmrajoč: »Ce mi smrt res tako kmalu grozi, hočem vsaj reči, da sem živel — Jona mora biti moja!«
Arbakov značaj je bil tako raznolične in skrite narave, da je bil celo duh, ki je bival v njem, včasih ves osupnjen. Njega, sinu izgino-le vladarske hiše, propadlega ljudstva brez doma in prijateljev, je navdajal duh nezadovoljnega ponosa, kakoršen vedno biva v človeku resnobnejše narave, ki se čuti neizprosno odločenega od okoliša, ki so njegovi očetje blesteli v njem in do katerega mu je dajala pravico narava kakor rojstvo. To čustvo ni dobrotno; v vednera boju je s človeško družbo, in vidi v človeštvu sovražnike. Ampak s tem Čustvom se pri njem ni družil navadni njegov tovariš, uboštvo. Arbak je imel bogastvo, ki se je merilo z onim od večine rimskih plemičev. S tem bogastvom je mogel zadoščati strastem,
Dunajski uredniki so se izvzemši zelo velikih slučajev vedno zagovarjali z zanemarjanjem uredniške dolžnosti in pri okrajnem sodišču izvajali dokaz resnice, ker pravde pred poroto stanejo veliko več, kakor, če se izvede proces pri okrajnem sodišču v I. in prizivno postopanje pri deželnem kot vzklicnem sodišču. Vsi slovenski dnevniki se zdaj bore z velikimi finančnimi težkočami, zato bi bilo zelo priporočljivo, da bi sodišča pri zanemarjenju uredniške dolžnosti postopala tako. kakor so postopali dunajski okrajni sodniki.
lj Dr. Peganova aiera. Pred disciplinarnim svetom ljublanske odvetniške zbornice se je pret. dni vršila disciplinarna razprava o obdolžitvah, ki jih je naperil proti dr. Peganu znani dr. Oblak. Sodišče ljubljanskih odvetnikov je obsodilo dr. Pegana na suspenzijo za pol leta. Nam se prav močno zdi, da so poročila o tej zadevi v liberalne liste prišla izpod rok kruhoborcev. Opozarjamo, da stopi suspenzija v moč pod pogojem, če to sodbo potrdi vrhovno sodišče in od takrat naprej, ko bo izrekel stol sedmorice svojo zadnjo besedo. V stvar samo se ne spuščamo, ker zadeva še ni končana.
lj Tatvina obleke Delavcu Martinu Ruhu j‘e bila iz nezaklenjenega hleva ukradena obleka, vredna 2000 K. Tatvine je sumljiv neki 17 letni fant, ki je pohajal po Kapiteljski ulici.
Jiaša dmšba.
d Seja ljublj. okrožja JSZ se vrši danes ob 8. uri zvečer v prostorih konsu mnegi društva na Kongresnem trgu. — Predsednik.
RAZBOJNIKI V CRNIGORL
LDU Belgrad, 21. marca. (ZNU.) DeseV razbojnikov in odmetnikov je napadlo na cesti Podgorica—Njeguš državni avtomobil, ki je vozil blagajno. Dva orožnika in dva šoferja so pobegnili. Razbojniki so denar uplenili.
»JUGOSLOVANSKA« PAR0PL0VBA.
LDU Belgrad, 21. marca. (ZNU.) Znani ladijski lastnik Banac iz Londona je osnoval pred nekoliko dnevi prekomorsko parobrod-no družbo »Transatlantic«. Pri tej družbi so udeleženi največji denarni zavodi v Belgradu in Zagrebu. Družba »Transatlantic« razpolaga že s tremi parniki po 9000 ton tar prične tekom treh mesecev z redno plovbo med New Yorkom in našimi pristanišči na Jadranskem morju.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Casa«.
Tiska jugoslovanska Uskaroa v LtabHanL
Trpita na revmatizma in glhtlčnlh bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fellerjevim Elza-fluidom je takorekoč dobrodejno! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej.
Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Feller* jeve prave Elza-krogljice izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 kron. — Zagoiski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 kron. Želodec okrepčujoča švpdska tinktura 1 steklenica 20 kron. — Omot in poštnina posebej« a najceneje. Eucren V. Feller. Stubica donja. Elsatrg št 245. Hfatska. E.
ki niso dobile duška v delu ali častihlepju. Po potovanje od dežele do dežele, kjer je vsepo-vsodi še vedno našel Rim, je povečalo njegovo sovraštvo do človeške družbe in strast do zabave. Bil je v ogromni ječi, ki pa jo je mogel napolniti z orodjem razkošja. Iz te ječe ni mogel uteči in zbok tega je bil edin njegov namen nadeti ji značaj palače. Egipčani so bi-
li	izza najresnejših časov udani čutnemu veselju, in Arbak je podedoval od njih njihovo nagnenje do pohotnosti in bujno domišljijo. Pa ljudomrzen tako v zabavi kakor pri resnem delu, človek, ki ni trpel niti višjega niti enakega, ni vzprejemal v svojo družbo nikogar kakor voljne sužnje svoje brezbožnosti. Bil je samcat gospodar velikega harema. Pri vsem tem pa se je čutil obsojenega v ono nasičenost, ki je neprestano prekletstvo ljudi, kojih razum presega njihove posle. Iznad razočaranja razuma se je skušal dvigniti z gojenjem znanosti; ker pa ni bil njegov namen, da bi služil človeštvu, je zaničeval ono znanje, ki je praktično in koristno. Njegova temačna domišljija se je rada bavila z onimi bolj sa-njarskimi, mračnimi raziskavanji, ki so od nekdaj ljubi čudnim samotnim duhovom in h kateri mga je nagibal smeli ponos njegovega značaja in skrivnostne tradicije njegove domovine. Zavrgši vero v zmedena verstva poganskega sveta je stavil največjo vero v moč človeške modrosti. On ni poznal — tiste čase bržčas nikdo ni razločno poznal — mej, ki jih stavi narava našim razkritjem. Opazivši, da uzremo tem več čudežev, čim višje se povzpnemo v znanju, si je domišljal, da narava ni samo po naravni poti delala čudežev, ampak da bi bilo s pomočjo skrivnih znanosti kake mojstrske duše celo mogoče odvrnili od tega njenega pota. Tako se je pečal z znanostjo preko njenih določenih mej in zašel v deželo zmedo in sence. Od resnice zvezdoslovja je zablodil v astrološko zmoto. Od tajen kemije je zabredel v pošastni labirint magije, in on, ki je bil tako modroveren glede moči bogov, je bil neverjetno praznoveren glede moči človeka
(Dalje.)