'oStninn plačana v gotovini LETO VT1 V Ljubi jn ni. 10. srptetnbra 10^4. Štev. 37. Posamezna Številka I Hin Posamezna Številka 1 Din, mesečno, £e se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in fto pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratoin po dogovoru PONEDELJSKI SLOVENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/lil Telefon št 2050 iu 29Vb — Rokopisi sc ne vručajo Upravn: Kopitarjevo ulica štev 6 Poštni ček ročun. Ljubljana P>.i79 Telefon štev. 2549 tsa Lavantinci presv. Evharistiji Okrog 40.000 katoliških Slovencev na evharističnem kongresu v Mariboru Maribor, 8. sept. ^ Včerajšnji dan s svojim zmagoslavnim začetkom evharističnega kongresa nas je presenetil in zatlivil. Občutje današnjega mogočnega slavja, ki ga je izkazala lavan-tinska škofija evharističnemu Kralju, pa je nemogoče izraziti v besedah. Bil je to dan, ki ga anali lavantinske knezoškofije še nimajo zabeleženega. Ostal bo v zgodovini zapisan kot eden največjih dogodkov. Delo, ki se je započelo pred leti v lavantinski škofiji s krajevnimi evliarističnimi kongresi, je bilo danes kronano z veličastnim in sijajnim dogodkom, nad katerim smo strmeli in ki nam ostane vsem neizbrisno v spominu. Težko bo določiti silno tisoče, ki so pro-hiteli na kongres v Maribor. 25.000 se jih je samo najavilo pripravljalnemu odboru ter dobilo izkaznice za j>otovanje v Maribor. Nad 15.000 pa jih je prispelo brez prijav iz mariborske okolice. Radi tega ni nobeno pretira-nje, če trdimo, da je prispelo na kongres 40.000 ljudi, bilo jih je gotovo še več. Množice prihajajo Pričele so vreti v Maribor že včeraj zjutraj. Tn potem so prihajale ves dan in vso noč. Največ so jih pripeljali vlaki, včeraj vsi okrepljeni s pomožnimi garniturami, danes pa so vozili posebni vlaki. Od skrajnih meja škofije so se vozili tisoči: iz zgornje Savinjske in Mislijnske doline, iz Posavja, in Sotlo in daljne Slovenske Krajine. Mnogo pa jih je prispelo na vseh mogočih vozilih. Ceste so bile polne vozov, avtobusov, tovornih avtomobilov. Tisoči pa so si izbrali pot peš, v procesijah. Bilo je čudovito zreti na te dolge vrste mož in žena, fantov in deklet, ki so^pri-hajale v mesto v sprevodu s križem na čelu. Dolga pot in prašna cesta jim je bila zapisana na obrazih, toda utrujenosti ni bilo v njih. Ko so stoli pi na mestne ulice, se je oglasila iz njihovih grl pesem, po pesmi pa so glasno molili rožni venec; prva pot jih je peljala v cerkev, ki so se proti večeru polnile vedno bolj. Največ procesij je prisjielo v Maribor iz Slovenskih goric in Dravskega ter Ptujskega polja. Odšlo so na pot v pozni noči ter dospevale v mesto v jutranjih urah. Najdaljšo pot pa je imela za sabo procesija iz Prekmurja. Iz Dolnjo Lendave in Murske Sobote sta krenili dve procesiji proti Mariboru v četrtek zvečer. Vso noč so hodili ljudje do Svete Trojice v SI. Goricah. Doljne-lendavčane je vodil njihov dekan Jerič, skupino iz Murske Sobote pa vpokojeni črensov-ski žui>nik in voditelj Slovencev iz Slov. Krajine Klekl. Zjutraj se jo vršila pri sv. Trojici sv. maša, nato pa sta se procesiji strnili ter skupaj nadaljevali pot v Maribor. Nad 100 km so napravili ljudje od svojega doma do Maribora in danes zvečer so se napotili pod vodstvom žujniikn Klekla in dekana Jeriča zoiiet peš nazaj! Tako požrtvovalnost zamore samo naše verno slovensko ljudstvo, ki se ne straši truda in napora ter dolgih poti, kadar gre zu čast Božjo in izpričanje svoje vore. — ta silna pesem in mogočna molitev, ki je zvenela s trga po celem mestu. Po evangeliju sc je prevzvišeni vladika lavantinski obrnil do tisočerih svojih ovčic, ki so vse v napetem posluhu pričakovale ujegovo besedo, lahko razumljivo in v srca segajočo, ki jo je po nesel v slednji kot prostranega trga mogočen prenos zvočnika. V pričakovanju ... Noč od petka na soboto ostane nep>ozabna v spominu vsem. Celo noč je mesto naliko-valo mravljišču. Na Slomškovem trgu sc je zbirala ogromna množica ter strmela v nepopisno lep prizor: na severnem pročelju ladje je blestel v tisočih žarnic ogromen kelih, ki so ga na spodnji strani ožarevale prav tako ogromne sveče, sestavljene iz električnih lučk. Okoli stolpa stolnice se je vil širok pas žarnic ter ga zavijal v bajno svetlobo. Svečano je bila razvetljena tudi frančiškanska bazilika, na katero je sipal soj žareče luči močan reflektor, nameščen na balkonu palače Zadružne gospodarske banke. Pred cerkvami in na Glavnem trgu so bile pridne mlade roke neumorno na delu pri pripravljanju okrasja in postavljanju odrov za slovesnosti drugega dne. Celo noč so trajale te priprave, razvijali so se venci zelenja ter pritrjevali na ogromne mlaje. Pri stolnici in na Glavnem trgu sta nastala iz zelenih vencev dva ogromna baldahina. Katoliški Slovenci o polnoči Vse mariborske župnijske cerkve so bile odprte vso noč. In v vseh so bile polnočuice. Najsijajnejša v stolnici, kjer je imel sv. ojiravilo šibeniški škof dr. Mileta. Polnočniei ie prisostvoval lavantinski vladika dr. Ivan Tomažič s celokupnim stolnim kapitljem in številni duhovniki, ki so že včeraj prispeli v Maribor. Na koru je pel pevski zbor »Maribora« pod vodstvom kajielnika Gašperiča. Stolnica je bila napolnjega tako. da ni bilo v notranjosti dovolj prostora. Pred vsemi vbodi so stali verniki v dolgih vrstah ter se tako udeleževali službe božje. Ista jdika pri frančiškanih, ista v magdalenski župni cerkvi, ista povsod: cerkve prenapolnjene, ljudstvo je vstrajalo v njih tudi po končanih polnočnicah. Ko so eni odhajali, so prispeli drugi, mnogi so obiskovali eno cerkev za drugo vso noč. Maribor je preživel čudovito noč. Ljudje sploh niso spali. Za prišleca so bila pripravljena po mestu na raznih krajih prenočišča, toda kedo bo šel v taki noči spat. Utrujenost dolgih poti ie izginila, ostali so v cerkvah in zunaj njih. Mariborske hiše božje so bije nekaka središča vseh teb tisočerih množic, ki so se zgrinjale okoli njih. Pred f ranč"'" nilsko cerkvijo so došleci prostor kar i »lavi 1 i. posedali so jx> tlaku, iz posameznih gruč so odmevale pritajene pesmi, v drugih se je cula glasna molitev in ljudje so čakali, da, je nastal v cerkvi prostor tudi zanje. Spoved-nice so bile oblegane vso noč. V vseh cerkvah se je spovedovalo. Iz cerkve v cerkev so hodile trume ter tako pričakovale jutranjega svita. Proti jutru so jih pomnoževale vedno nove skupine, ki so vrele v mesto. Vstajenje zmagoslavnega dneva Prvi svit današnjega jutra je našel mesto nemirno in nenokojno, kakor ga .ie zapustil sinoči, ko se je pogrezalo v mrak. Po ulicah je še. mogočneje zaplulo zivl.jen.je, še silnejše množice so vzvalovale ter se pre-takale po mestu. Začeli so prihajati posebni vlaki. Tisoči so se vsuli iz obeh kolodvorov, glavnega in koroškega ter korakali proti središču. Drugi tisoči so prihajali po cestah, na vozilh in peš. oPjavljale so se v teb skupinah vrste rediteljev ter pričele s pripravami za zbiranje. Na vseh štirih nebesnih straneh mariborskega mesta so bila zbirališča; posebni reditelji so spravljali došlece v red po skupinah, delili jim napisne table s številkami skupin in zopet druge z napisi dekanij. Vseh skupin je bilo 16, od tega 11 za udeležence iz podeželskih dekanij, ki so prispeli včeraj in tekom noči, ena za udeležence, ki so dospeli z vlaki po 9. uri, ena za Mariborčane, •stale pa so bile posebne skupine deklet, fantov, ■arodnih noš itd. Skoro vse ulice mestne periferije so bile določene za zbirališča. Na glavnem trgu Ob 8 zjutraj so se začeli zbirati in do 9. ure, določene za koncentričen pohod vseh skupin proti Glavnemu trgu, so bile že vse skupine sestavljene. Svojevrstno sliko je nudil Glavni trg v na|-zgodnejših urah. Vsa okna na hišah so se okrasila s cvetiem, svetimi podobami in svečami, mnogi so okrasili tudi zunanjost hiš z dolgimi venci in zelenjem, ozaljšali so balkone in izložbe, Preko pro- Procesija stranega trga so napeljevali električne vode za velike radijske zvočnike, s katerimi je vodja vse organizacije pohoda in razvrstitve g. Franjo Kram-berger vzorno urejal prihajajoče množice. Dva zvočnika, eden na bogoslovju, drugi na strehi avtobusne postaje sta z mogočnim glasom naznanjala povelja ter pozneje prenašala besedo prevzv. nadpastirja. Nebo nam je naklonilo krasen dan. Toplo dopoldansko soince je ogrevalo množice tisočerih, ki so na zbirališčih nestrpno pričakovali povelja za pohod. In ko je povelje prispelo, so se napotile dolge kolone proti mestnemu središču: vsaka po naprej začrtani ulici, vsaka v točno preračunanem času. V kratki pol uri je bil ves Glavni trg zaseden in napolnjen. Zvočniki so prenašali povelja, ki so sedaj zapirala to, sedaj ono ulico ter obenem odpirala druge prehode, po katerih so prihajale skupine. Na ta način se je v največjem redu izvršila razmestitev množic, brez drenja in zmešnjave. Na vzvišeni tribuni na desni strani Marijinega spomenika, pod katerim je sta! krasno z zelenjem okrašen in umetniško zasnovan oltar, se je zbralo odličništvo: predstavnik vojaških oblasti polkovnik Čajkovski, zastopniki civilnih oblasti podglavarja Eiletz in Modrijan, podpredsednik okrož. sodišča dr. Pichler, predstavniki mestne občine obč. svetniki Sabothy, dr. Miler in Ozvatič ter minister v p. Vesenjak, bivši veliki župan dr. Schaubach, bivši župan dr. Juvan, dr. Veble in drugi. Ob določeni uri se je oglasila iz zvočnikov napoved: »Knezoškof prihaja" Dr. Ivan Tomažič je prihajal v spremstvu ši-beniškega škofa dr. Milete, članov stolnega kapit-lja, drugih cerkvenih dostojanstvenikov in 120 duhovnikov ter bogoslovcev. Prevzvišeni knezoškof je pristopil takoj k oltarju. V ospredje je prihajal cel gozd 70 zastav, ki so jih prinesli udeleženci od vseh strani; posebno pozornost so vzbujali krasni prapori fantovskih organizacij Katoliške Akcije 15 po številu. Vse zastave so se zbrale pred spomenikom, tvoreč na vsaki strani dvovrsten špalir. S tem je bila orga-nazacija nastopa na Glavnem trgu končana. Str-mečemu očesu se je nudil očarujoč in v Mariboru še ne viden prizor: vsa ogromna ploskev prostranega trga je bila ena sama valujoča množica, zroča proti središču k oltarju in čakajoča med glasno molitvijo svete daritve. Pred pričetkom maše je pristopilo pred oltar članstvo stolne KA z dr. Les-kovarjem na čelu. Prevzvišeni je zastavo blagoslovil ter je nato ponosno zaplapolala v vetru ter se pridružila ostalim zastavam. 40.000 ljudi poje in moli Vsi cerkveni pevci so se v ogromnem številu zbrali med spomenikom in magistratnim poslopjem. Z njimi je bila tudi vojaška godba, pred pevci pa je stal mikrofon, zvezan z zvočniki. Pod vodstvom stolnega kapelnika Gašperiča so ob pričetku svete maše množice pevcev zapele. Pesmi, same lepe, preproste mašne in nabožne, pa so imeli skoro vsi navzoči v posebnih knjižicah, ki jih je izdalo vodstvo kongresa. Ko je zadonela pesem ter so jo zvočniki razširili po trgu, so jo povzele vse tisočere množice in vzkipela je kot mogočna in veličastna simfonija pod nebo. Prav tako mogočno so zvenele skupne mašne molitve, ki jih je naglas izgovarjal pred mikrofon kapelnik Gašperič ter so jih za glasovi :z zvočnika ponavljali vsi udeleženci. Vtis tega mogočnega molitvenega zbora je bil nepopisen. Bili so to najlepši trenutki celega dne Po končani sv. maši se ie začela razvijati slovesna procesija. Na povelje, ki so ga prenašali zvočniki, je krenila z Glavnega trga skupina za skupino. Prvo kolesarji v dolgem sprevodu, za njimi godba »Danice«, potem šestero skupin v vrstnem redu po posameznih dekanijah, godba Slov. krajine, dolga skupina vernikov iz Slovenske krajine, beloohlečena dekleta, mogočna četa fantov Kat. Akcije, vojaška godba, pevci, vrsta ministrantov v oblačilih in z zvončki v rokah, duhovščina, baldahin s škofom, ki je nesel Najsvetejše, za bal-dahinom predstavniki oblastev, nato pa domače mariborske župnije in preostala skupina vernikov. Sprevod na Slomškov grob Od posvetitve pred stolnico je odkorakal sprevod na staro mestno pokopališče na grob Antona Martina Slomška. V sprevodu so bili zopet tisočeri, ki so morali ostati zunaj pokopališča. Ni bilo za vse na prostranem prostoru dovolj mesta. Pred pokopališko kapelo, v kateri počivajo ostanki Slomška, se je zbrala duhovščina v špalirju ter pričakovala škofe in spremstvo. Pred kapelico, ki jo je senčil gozd praporov in zastav, se je prevzvišeni knezoškof obrnil ter navzoče v krasnem govoru nagovoril. Po govoru je opravil knezoškof litanije presv. Srca Jezusovega ter molil za beatifikacijo Slomška, za papeža, kralja, domovino in slovensko ljudstvo. Zastave so se poklonile nad grobom velikega vzornika Slovencev in nato so se jele množice razhajati. Odhajajočim je podelil prevzvišeni knezoškof dr. Tomažič svoj nadpastirski blagoslov ter se jim prisrčno zahvalil za tako močne dokaze vernosti in vztrajnosti, posebej pa se je zahvalil še vsem onim, ki so z velikim delom pripomogli k tako sijajnemu poteku evharističnih slavnosti. Razhod Popoldanske ure so bile namenjene slovesu. Številni udeleženci so še prisostvovali koncertu »Maribora«, na katerem se je zopet izvajal ora-torij Mesias ter je dosegel prav tako velik uspeh, Govor Nj. Vel. Kralja v Prokuplju Ob priliki odkritja spomenika padlim Topolčanom Poročilo na 2. strani kakor sinoči. Ves popoldan so odhajali iz Maribora vlaki, redni in posebni ter odvažali množice na domove. Vsi so se razhajali polni nepopisnih vtisov, ki jim bodo ostali trajno v spominu. Pri vsem tem ogromnem navalu ljudi je potekala organizacija tako vzorno, da ni prišlo nikjer do zastanka, do kake zmešnjave in neprijetnih dogodkov. Silno delo je izvršil štab vrlih rediteljev, ki je bil od včeraj popoldne vso noč in danes ves dan na nogah in pri delu. Velika zasluga gre predvsem glavnemu organizatorju pohoda in zbora na trgu g. Franju Krambergerju, pa tudi vsemu ostalemu vodstvu, ki je modro in uvidevno preračn-nilo vse načrte. Vsi napori rediteljev in policije pa bi bili zaman, če bi ne bili ljudje pokazali tako občudovanja vredne discipline in jjožrtvovalnosti. Brez besed so se uklanjali navodilom, vztrajali so po cele ure na določenem mestu, dasi bi si bd marsikdo rad ogledal ulice ter morda kaj nakupil, samo dn ni nastal nered. V cerkvah so f>okazali izredno dostojnost. Vtisi danainjega dne bodo ostali trajni in mogočni! Brzojavke Suae Sanctitati Pio Papac undccimo, Citta del Vaticano. Triduis eucharisticis per totam diocccsim pe-ractis hodie plus triginta millia lidelium Lavantino-rum in urbe episeopali Maribor congressorum co-ram Hostia sacratissima Sanctitati Vestrae cuncta adprecantur et Benedictionem Apostolicam im-plorant. Joannes Joscph, Episcopus. Njegovemu Veličanstvu Kralju Aleksandru, Beograd. Nad trideset tisoč zvesto Vam vdanih vernikov Lavantinske škofije, zbranih na evharističnem kongresu, moli pred Najsvetejšim za blagor drža. ve in Vašega Veličanstva. Dr. Ivan Tomažič, škol. Apostolski nuncij Pellegrinetti, Beograd. Na evharističnem kongresu molimo sveti cerkvi vdani Lavantinci za Vašo Prevzvišcnost. Škol Tomažič. Strašna katastrofa ameriškega parnika 250zgorelo na morju Samo 50 rešenih - kapitana je zadela srčna kap Newyork, 9. sept. TG. Veliki parobrod »Mor-rovvcastle«, ki je v poletnih mesecih navadno prevažal bogate ameriške izletnike na Kubo in na razne druge otoke v srednjeameriškem zalivu, jc v soboto zvečer postal žrtev požara, ki se je na tej luksuzni ladji pojavil nenadoma in iz neznanih razlogov v prvih nočnih urah. Na neštevilnih krajih sveta so radiopostaje sprejemale pozno zvečer klice na pomoč S-O-S (Save Our Souls, to je: reši naše duše), ki jih je goreča ladja razpošiljala. Toda kaj kmalu so SOS klici prenehali, iz česar se je takoj sklepalo, da je ogenj zajel tudi radiopostajo in da bo vsako reševanje silno težavno, če ne brezuspešno. Vse ladje, ki so križarile med severno in srednjo Ameriko, kakor tudi vse prekooceanske ladje na evropski progi so dobile nalog, naj takoj hite na pomoč gorečemu »Morrowcastle«. Na ladji sc nahaja nekaj sto izletnikov. Po nekaj urah šele je prišla na kraj nesreče ladja, ki ji ime še ni znano, in jc začela reševati posadko in izletnike. Izgleda, da je nesreča še mnogo bolj strašna, kot se je sprva domnevalo. Ladja je rešila 50 ljudi. Okrog gorečega »Morrovvcastla« plava veliko število trupeL Radiopostaja ladje — rešiteljice pravi, da je požar nastal v knjižnici v parnik u in da je plamen zajel takoj vse kabine, ki se nahajajo nad knjižnico in okrog nje, tako da so vsi potniki v svojih kabinah živi zgoreli, ker jih ni-kdo ni mogel rešiti. Nekateri so skušali poskakati iz gorečih kabin in skozi mala okrogla okenca v morje in je bilo strašno videti, kako so vsi obdani od plamenov padali kot goreče baklje v morje, ki jih je požiralo. Na kapetana je izbruh ognja tako vplival, da ga je zadela srčna kap in da je umrl takoj ob pojavu nesreče. Na parobrodu je nastala vsled tega še večja zmeda, ker je posadka zgubila glavo in ni vedela, kako reševati potnike in sebe. Na ladji se jc nahajalo nad 400 potnikov in okrog 100 mož posadke, tako da je zahtevala grozna katastrofa na morju okrog 500 smrtnih žrtev. Newyork, 9. sejit. Danes je izšlo uradno poročilo o katastrofi, ki je zadela ladjo »Morro Castle« Iz poročila posnemamo, da je merila ladja 11.5011 ton in je bila lastnina ameriške WAHD linije. Na ladji se je oh času nesreč« nahajalo nad 300 potnikov in 258 mož posadke. Nesreča se je zgodila v jutranjih urah, po srednjeevropskem času okrog poldne. Ladja je bila zgrajena šele 1. 1030. Rešilni čolni ladje same so rešili samo okrog 80 potnikov »Monarech of Hermuda« pa je rešila Wl ponearečencev. Od drugih ladij, ki so hitele na pomoč, še ni nobenih poročil. Na vsak način se boje, da je katastrofa zahtevala 250 žrtev. Nesreča se je zgodila čisto blizu ameriške obale, fako da so prebivalei Aslihury Park v New_ jersey videli žareče nebo nad morsko gladino. Na nesrečo pa so bili opozorjeni še le, ko je goreča ladja začela spuščati proti nebu raket*', s katerimi je prosila za pomoč. Na ladji se je nahajalo znamenito pevsko društvo »Concordia«, ki je menda vse zgorelo in izginilo v morju. Nowyork, 9. sept. Tg Parnik »Lucken-baeh« poroča, da je rešil še 22 potnikov, parnik »1'resident Cleveland« pa javlja, da je tudi rešil nekaj ponesrečencev. Število ni znano. Strokovnjaki pripovedujejo, da Je v ladjo vdarila strela, ki je zanetila požar. 80 letna starka zgorela s hišo Braslovče, 8. septembra 1934. Četrt ure od Braslovč je v svoji koči v vasi Gornje Gorše stanovala okrog 80 letna Marija Ci-zej, znana pod imenom »Lahova Mica«. Starka je bila občinska reva in je zadnje dni bolehala. Zato ji je prišla streč njena sestra Terezija iz Št Pavla pri Preboldu. Zaradi pomanjkanja prostora v koči, je sestra Terezija hodila spat v sosedovo hišo. Včeraj zjutraj ob pol 1 je soseda Čmaka zbudil iz spanja krik. Takoj je skočil pokonci in opazil v koči Cizejeve nenavadno svetlobo. Opozoril je na to Terezijo, ki je vzela ključ od veznih vrat in šla gledat, kaj se godi z njeno sestro. Ko je odprla vežna vrata, ji je puhnil v obraz ogenj in dim, tako da ni mogla misliti na rešitev svoje sestre. Sosed je med tem že sklical nekaj vaščanov, ki so takoj prihiteli na pomoč. Skušali so sprva pogasiti ogenj s škafi vode, ki so jo metali skozi okno. V hiši so videli ležati Cizejevo poleg postelje že mrtvo v oblakih dima in ognja. Ker je bila hiša večinoma lesena, sc je ogenj hitro razširil in v eni uri je hiša pogorela do tal. Na kraj nesreče so takoj prihiteli vaščani z vaško gasilno brizgalno. Kmalu za njo so bili na mestu nesreče braslovški gasilci z motorko in nato še gasilci iz Letuča z motorno brizgalno. Gasilci so z velikim trudom preprečili, da ogenj n; uničil dve bližnji poslopji, kriti s slamo. Ko so gasilci pogasili ogenj, so takoj orožniki začeli iskati ostanke Marije Cizejeve. Našli so jo zoglenelo med kupi razvalin in pepela. Gotovo je hotela vstati in klicati na pomoč, pa jo je prej dim zadušil in se je zgrudila na tla in zgorela Kako je nastal ogenj, se ne ve, mogoče pa je. da si je Cizejeva svetila s svečo, ki je padla na tla in vžgala posteljo. Ostanke nesrečne starke so prepeljali v mrtvašnico na braslovško pokopališče, kjer so jih pokopali. Strašna smrt starke vzbuia splošno pomilovanje. Govor N f • Vel. kralja v Prokupl$M Slovanske slovesnosti v Ljubljani Naj bo spomenik vsem stalen spomin, kako smo vsi dolžni budno in vestno čuvati domovino Prokuplje, 9. sepl. Govor Nj. Vel. kralja pri posvetitvi in odkritju spomenika padlim Toplica nom v Prokuplju: Topličanil Ta spomenik, postavljen v slavo padlim, je izraz hvaležnosti do njihovih del in njihove požrtvovalnosti. Hkratu je zgodovina osvo-bojenja Toplic do topliške pobune in solunske ironte. Spominja nas tega, da so drugi padali, da bi vi postali svobodni, toda vi in bratje vaši ste padali ne samo v obrambo svojega doma, temveč tudi, da bi drugim prinesli svobodo. Pod tem spomenikom ne bodo počivale kosti vseh mučenikov-junakov in nikoli jih ne bo sveta cerkev vseh posvetila, a vendar jih vse povezuje duhovno, spajajoč cele generacije vojnih podvigov. Šumadijska Srbija, ki je vstela iz plnmena stare Djurdjevske vstaje, je stvorila s svojo krvjo svobodo Topličanov, a nova Toplica, vredna Toplice Milana, Desančiča Ivana in starega Juga Bogdana in njegovih devet Jugovičev, je razsvetlila obraz i sebi i svoji zemlji, ko je napočil usodni trenutek, da se osvobode tudi drugi ncosvobojeni bratje. Njen drugi polk, legendaren in železen, je prenesel njeno ime daleč, kar poudarjam tudi pri tej priliki kot vaš vrhovni poveljnik. Vse to bo poznim -odovom pripovedoval ta spomenik, tujcem bo pa povedal tudi to, da se duša naroda vselej in v vseh prilikah upre proti vsemu, kar je naperjeno proti naciji in etnografskim mejam. Iz tega odpora je vstala p-oti usodi in njenemu pritisku pobuna v Toplici in Jablanici, ki je pokosila toliko žrtev, toda s svojo junaško borbo s siluo premočjo je ovenčala z večno slavo ves ta kraj. Ta narodova osvoboditeljska in svobodoljubna težnja, brez katere ni prave požrtvovalnosti ne resničnega junaštva, in kateri je posvečena tudi ta današnja rodoljubna svečanost, jc združila pred vsem novo in staro Srbijo, potem pa tudi vso Jugoslavijo v isto usodo in isto nacionalno državo. Trkšni spomeniki in grobnice rastejo širem vse držEve. Naj bodo vsem stalen opomin, kako dragocena in krvava (nacionalna pridobitev je to in kako smo jo vsi dolžni budno in vestno čuvati. Tudi tu bosle vi med najboljšimi. Prepričan sem, zakaj v borbi se spoznajo junaki. S tem prepričanjem odkrijem ta spomenik in ga izročim vam in vašim mlajšim. Slava padlimi Živeli Topličanil Živela Jugoslavija! Govor Nj. Vel kralja so nešteti tisoči sprejeli z nepopisnim navdušenjem in z vzklikanjem Nj. Ve!, kralju, kraljevskemu domu in veliki in močni Jugoslaviji. • Govor predsednika vlade Uzunoviča Belgrad, 9. sept, Nn banketu ob priliki odkritja spomeniku padlim Toplieanom je govoril tudi predsednik vlade Uzunovrič, ki je med drugim tudi dejal: Ugotoviti smemo, da so minili ti časi, znkai danes je svet v Kvropi tako napredoval. da izolirane vojne v Kvropi niso več mogoče. Če hi prišlo do vojne nu enem kraju, bi bila vsa Fvropa v plamenih. A če bi do tega prišlo, smo mi po zaslugi modre zunanje politike t tod modrim vodstvom Nj. Vel. kralja (burno vz.kliko.nje kralju) tako na dobrem. da so nam ni treba bati liikakilt komplikacij. ker prinašamo v naša prijateljstvo bajno zvestobo in lojalnost, prav tako pa tudi sami brezmejno verujemo v zvestobo naših prijateljev in zaveznikov iz Male an- Pred revolucijo v Španiji tunte in balkanske močno prijateljsko ei.ja!). Če ne bi zveze ter v veliko in Francijo (živela Frnn-nobene druge sile, je že to tolikšna sila, da bo onemogočila vsak poskus kršenja miru v Evropi. Zato je naše zaupanje tolikšno, da se ničesar ne bojimo. Naša pripravljenost je v moralni in nacionalni vzgoji: to smo podedovali od naših mater. Kletmi dorlajno še materialno pripravljenost naše vojske (Živela vojska!), kjer se trudimo, da jo lako v teoretskem kakor v praktičnem pogledim čim bolj izpopolnimo. Nj. Vel. kralj, ki so žc od nekdaj zanaša na vašo hrabrost, zvestobo in junaštvo in ki zmeraj vodi skrb o prilikah, v katerih živite, je navdušen nad današnjo proslavo naložil pravosodnemu ministru, da poskrbi, da se Prokulju vrne prvostopno sodišče, ki ga je imelo dozdaj. Splošna stavka v Madridu Ljubljana, 9. septembra. V največjem soglasju, ob izvrstni organizaciji in kar je glavno, ob neskaljenem vremenu se vrše v Ljubljani prireditve jesenskega festivala. Teh slovesnosti se udeležuje ogromna množica ljudi. O slovesnostih v petek je poročal že sobotni Slovenec«. V spored svečanosti spada tudi zborovanje Hubadove pevske župe, ki je bilo v soboto dopoldne v dvorani Glasbene Matice. Vodil ga je predsednik Švigelj, udeležilo pa se ga je večje število delegatov. Tajnik župe RupnUt je podal obširno poročilo, v katerem je poudarjal, da je župa letos praznovala 30 letnico skupne pevske organizacije in 10 letnico ustanovitve Jugoslovanske pevske zveze. Omenja razne prireditve Hubadove župe in včlanjenih društev. Ugotavlja, da ima Hubadova župa sedaj 30 pevskih društev. Odboru je bila izrečena zaupnica, nakar je predsednik dr. Švigelj še ugotovil, da skupna centralna uprava JPZ v Belgradu siccr redno izterjava članarino, pa neredno deluje. Na prihodnjem kongresu bo treba proti temu odločno nastopiti. Soglasno je bil nato i-volje a predsednika Hubadove pevske župe d . A< i Švigelj ter skoraj ves dosedanji odbor. Sprevod narodnih noš V soboto so bili Ljubljančani priče krasnemu sprevodu, ki so ga tvorile narodne noše in plesne skupine, lo je udeleženci letošnjih slovanskih plesov v Ljubljani. Skupine so se zbrale ob pol 11 na tivolskem telovadišču ter nato po Bleiweissovi, Gosposvetski, Dalmatinovi in Miklošičevi cesti odkorakale pred mestni magistrat, kjer se je zgrnila pisana množica, pestra kakor vrt cvetja. Pozdravil jih je župan dr. Puc, posebej pa še Čehe, Slovake, Bolgare ter Poljake in naglašal kulturni in lepotni pomen pestrosti narodnih noš in običajev ter obžaloval, da niso smeli priti na to prireditev tudi slovenski bratje izza Karavank. Na balkonu magistrata so bili poleg župana še g. ban dr. Marušič, okrajni glavar dr. Znideršič, brigadni general •lovanovič ter drugi dostojanstveniki. Zastopniki vseh štirih državnih skupin so nato položili pred spomenik !""!ja Petra krasen venec s trakovi v vseh štirih avnih barvali, nakar se je sprevod nadaljeval po Mestnem trgu čez Čevljarski most na Kongresni trg in odtam po Šelenburgovi in Aleksandrovi cesti na velesejem, kjer se je razšel. V sprevodu so korakali najprej skavtje, ki so skrbeli za red — sploh imajo skavtje velike za-iduge za točnost in red pri tem festivalu —, nato na konjih zbor slovenskih kmetskih fantov v narodnih nošah, godba, precej močna skupina Bolgarov, Poljaki in Čehoslovaki, nato Korčulani z Blata, plesne skupine iz Andrijevcev, Baranjci iz Belega manastira, dalje iz Dobrina, Dubokega, Gjevgjeličani, Lupoglavci, Novosadčani, Požarev-čani, Skopljanci, Subotičani, naši ožji rojaki iz Adlešičev in Črnomlja, Istrani in Primorci in dolga vrsta slovenskih narodnih noš. Skoraj vsaka skupina je imela svojo lastno godbo na narodne instrumente. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo sprevod ler metalo cvetje na udeležence. Plesna prireditev v soboto Telovadišče v Tivoliju je bilo v soboto popoldne polno občinstva in tujcev, ki so prihiteli na festival. Prireditev je popolnoma uspela, cakar gre zasluga glavnemu o. yanizatorju festivala podžupanu prof. Jarcu, režiserju Ferdu Delaku, ki je med drugim dal slovesnosti upodobiti na zvočni film, in mestnemu arhitektu Spinčiču, ki so do zadnjega vodili vse prireditve. Sobotne prireditve se je udeležilo nad 5000 gledalcev. V soboto popoldne so nastopili v treh nastopih: skupina Poljakov s krakovvjakom, oberekom, mazurkom, trojakom, lavviczaeckim in še z nekaterimi drugimi točkami. Pri občinstvu so zbudili ogromno navdušenje, dasi so te poljske narodne plese prikrojili nekoliko v stilu baleta. Nato so nastopili Istrani z zelo lepim buzetskim plesom. Navdušilo je prav tako bunjevsko kolo Subotiča-nov, zlasti pa so imponirale bogate, vse z zlatom okrašene narodne noše. Neutrudno in lepo so plesali Lupoglavci svoje kajkavsko kolo, ki ima gra-ciozno ritmiko, veselo živahnost in kar je bilo očesu najbolj všeč, živo pisano narodno nošo. Dostojanstveno, s samozavestnim ponosom, viteško so igrali domačini z Blata na Korčuli svojo kum-panjijo. Ta točka sama na sebi predstavlja že spored za vso prireditev zase. Le škoda, da je bila postavljena prav na konec tega popoldneva, ko so bili ljudje že utrujeni samega gledanja pestrih narodnih noš, gracioznih gibov in nenavadne glasbe. Omeniti moramo tudi vrle Baranjce z njihovim živahnim kolom iz Belega Manastira in s prav tako pisanimi narodnimi nošami. — Najboljša privatna trgovska šola. Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2-11., vpisuje do 13. septembra dnevno v svoj Enoletni trgovski tečaj od 9—12 in od 4—6. Šola so nahaja v središču mesta Ljubljane in razpolaga z velikimi svetlimi učilnicami, najmodernejšimi učnimi pripomočki in odličnim profesorskim zborom. Na trgovskem tečaju se poučuje po sodobnih metodah in izbranem učnem nučrtu jxi-log običajnih trgovskih predmetov tudi nauk o reklami, in sicer kot edina strokovna šola sploh. Zavoljo visoiko v rednost i pouka je šolnina tega tečaja tudi najnižja. — Podrobna, brezplačna pojasnila in prospekte daje ravnateljstvo zavoda. Najboljše priporočilo šole jc dejstvo, da si jc pridobila v kratkem času svojega obstanka velik sloves nc snmo v Sloveniji, ampak predvsem tudi med brati Srbi, ki jo vobče označujejo kot naslednico Mah rove šole. Madrid, 9. sept. TG. V Španiji se pripravljajo novi viharni dogodki. StalUče vlade je omajano vsled spora s Kalalonci, ki se mu jc v še večji ostrini pridružil še spor z Baski. Vlada nima na ta način niti časa, da bi izvedla nekatere nujne socialne reforme in je nevernost zelo velika, da se cvtonomističnim težavam pridi užijo šc socialni nemiri. V Madridu jc levičarska skupina proglasila splošno stavko, ki se je začela že v soboto zjutraj. Listi ne izhajajo. Po mestu hodijo oboroženi odredi narodne garde in redne vojske s tanki in strojnicami. Na vseh večjih križiščih in pred vladnimi poslopji stojijo oddelki s strojnicami in topovi. Vsako zbiranje ljudstvt ii. vsako postopanje je prepovedano. Do krvavih dogodkov še ni prišlo, toda vsled razburjenosti v levem krilu in vsled egitecije komunistov ni izključeno, da se bo tekom dneva še prelivala človeška kri. Madrid, 9. sept. p. Protestno gibunje > baskiških provincah se izredno širi in jc zavzelo res vznemirljiv obseg. Tako poročajo danes, da je v provinci San Sebnstian odstopila večina ali vsi občinski svetniki v 25 občinah province, nadalje je v provinci Bilbao odstopilo od '>62 občinskih svetnikov 441 v znak protesta. Rusija vstopi v Zvezo Narodov Rusija je ugodila Poljske, ki je nato pristala na rusko željo Ženeva, 9. sept. b. Danes je prišla semkaj nota sovjetske Rusije, v kateri zahteva, da se jo sprejme v Zvezo narodov ter da se ji podeli stalno mesto v Svetli Zveze narodov, ki je bilo za Rusijo rezervirano že od začetka ustanovitve Zveze narodov. Ker je Rusija sedaj poslala noto, se v krogih Zveze narodov smatra, da je položaj za njen vstop razčiščen in da ni nobene zapreke več, da se sprejme v Zvezo narodov. Nola sovjetske Rusije pa je vendarle nekoliko drugačna, kakor^ se je pričakovalo. Ruska vlada je namreč pristala na zahtevo Poljske, ki .ie prihajala najmočnejšimi argumenti proti vstopu Ru-iije v Zvezo narodov, sprožila je problem narodnih manjšin, s čemer je bil že ogrožen prejem Rusije v Zvezo narodov. Čuje se, da je sovjetska vlada lia intervencijo Francije popustila v tem vprašanju in do je izjavila da je pripravljena uvesti gotovo nadzorstvo nad poljsko narodno manjšino, ki živi v Rusiji. Na ta način .ie odpadel glavni očitek poljske vlade. l'o tem. ko jo bila uradno izročena prošnja sovjetske vlade, .ie prišlo do sestanka med Barthoujem in Beckom, ua katerem sla oba državnika govorila o spremenjenem stališču sovjetske Rusije. Zaradi lega je Beck takoj obvestil vlado v Varšavi in čaka sedaj na navodila. V poljskih političnih krogih je popuščanje sovjetske Rusije izzvalo velikansko pozornost. Sestanek sveta Zveze narodov, ki .jo bil danes popoldne, še ni razpravljal o tem vprašanju, temveč .ie bila seja o d gode na na ponedeljek. Parade v Nemčiji Berlin, 9. sept. p. Danes se .ie vršila v Nilrnbergu velika parada SA in SS. Pred Hitlerjem je defiliralo okoli 120.000 mož, ki so pokazali nekakšno poskusno mobilizacijo. Defile je trajal od poldvanajstih pa skoro do treh popoldne. Na ulicah je bilo okoli 100.000 gledalcev, ki so posebno burno pozdravljali posaarske SA. Na zbrane SA in SS je imel Hitler nagovor, v katerem je dejal, da se je pred nedavnim pojavila senca nad režimom v Nemčiji in so radi tega nasprotniki mislili, da se bliža konec režima in moči stranke v Nemčiji. Pričakovali so uničenje SA. toda to se ni izpolnilo. Njegovo razmerje do SA je ostalo isto kot je bilo pred 14 leti. Obisk poljskega generala Belgrad, 9. sept. m. Danes dopoldne je prispel s svojim letaiom na zemunsko letališče poveljnik poljskega vojnega letalstva general Rajski. Na letališču ga je ipozdravil poveljnik našega letalstva general Nedič, odposlanec ministrstva za vojsko in mornarico Gavrilovič in zastopniki generalnega štaba, mornarice in drugi. Ko je Rajski stopil s svojega letala je zaigrala vojaška godba poljsko državno himno, nakar se je Rajski pozdravil z vsemi navzočimi, predvsem s tukajšnjim poljskim poslanikom Schvvarzburgom-Guntherjem. Nato je pregledal častno četo. Pretep v Zgornji Šiški Ljubljana, 9. sept. Na praznik zvečer .ie prišlo v Zgornji Šiški do hudega spopada, katerega žrtev je postal ,13 letni delavec Anton Tomažin, doma iz Hoč pri Mariboru in stanujoč v Kosezah. Tomažina. ki je bil napol nezavesten, je ob 11. zvečer prepeljal s stražnice, kamor so ga prenesli ljudje, ljubljanski reševalni avto. Tomažin pripoveduje, da ga je v- Zgornji Šiški srečala skupina kakšnih 7 mlajših moških. ki so vpili »aufbiks!« ter ga nato brez povoda, napadli s koli, ga pretepali po glavi in po telesu. Tomažinovo stanje je resno. — Vzrok tega s do os da bodo oblasti še preiskale. Kongres planinskih društev Skoplje, 9. sept. m. Ob navzočnosti 200 delegatov iz vse države je bil danes tukaj kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije. Kongres je otvoril predsednik Zveze dr. Tomin-šek, ki je predlagal pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju, kar je bilo soglasno sprejeto. Poročilo o delu Zveze v pretekli poslovni dobi navaja, da je imela Zveza lani 15.273 članov in 112 planinskih koč. V poročilu se povdarja, da je turizem zelo razvit na Hrvatskem in v Sloveniji, kjer je lani obiskovalo planinske koče 86.000 turistov. V resoluciji, ki je bila nato sprejeta, zahtevajo planinci, da mora biti tudi Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije zastopana z 1 delegatom v posvetovalnem odboru ministrstva za telesno vzgojo naroda. Pri volitvi novega odbora sc bili izvoljeni: za predsednika dr. Tominšek, za tajnika dr. Pretnar, za blagajnika Franjo Vilhar, z.a I. podpredsednika Stanoje Nedeljkovič, za II, pa Zlatko Prebeg. Nesreča kolesarja Ljubljana. 9. sept. V nedeljo zvečer so razni kolesarji na igrišču »Hermesa« v Šiški trenirali za današnjo kolesarsko tekmo. Med temi je bil tndi 21-letni fotografski pomočnik Ivan Trobec, zaposlen pri Pogačniku v Vižmarjih. Pri vaji .je Trobec tako nesrečno padel, da se je poškodoval na rami, pri tem pa se mu je zlomilo tudi prvo kolo. Reševalni avlo ga je prepeljal v bolnišnico. — Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josei« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer nn| kozarca »Franz-Josei« vode. Pred zaključkom velesejma Ljubljana, 9. sept. Tako velikega obiska velesejma, kakor ga beležita včerajšnji dan, še zlepa ne pomnimo in bi so dal primerjati kvečjemu še z obiskom v prvih letih te prireditve. Najbolj zanimivo .je, da so ljudje včeraj in danes največ povpraševali za morskim volkom, ki si ga je hotel vsakdo odgledati, toda volku ni bilo. Glas, tla pride volk v Ljubljano nu ve lese jen, se je izkazal kot izvrstna reklama za obisk velesejma. V nasprotju s tradicijo se je izkazalo, da je imelo jesenska velesejm-sku prireditev letos veliko srečo z, vremenom. To .je v prvi vrsti pomagalo k tako lepemu uspehu te prireditve, ki se jutri, v ponedeljek, že zaključi. 16. jugosl. zdravniški kongres na Bledu Bled, 9. septembra Bled je imel zopet priliko, da pozdravi v svoji sredi odlične goste, zdravnike, ki so si letos izbrali za letni kongres Jugoslovanskega zdravniškega združenja naš Bled. Bled je drage goste dostojno sprejel in jim nudil vse ugodnosti. V petek je postal Bled živahnejši, ker so se na kongresu pojavili udeleženci, katerih je največ prišlo iz Srbije, nalo iz Hrvatske, iz Slovenije pa jih je bilo iz neznanega vzroka najmanj. Vsega skupaj se. jc udeležilo kongresa okoli 600 zdravnikov. Nekateri so pripeljali s seboj svoje družine. Poleg domačih zdravnikov so prišli na kongres tudi zastopniki češkoslovaških, poljskih in bolgarskih zdravnikov, ki so jih domači zdravniki prisrčno pozdravili. Prvi dan kongresa je bi v soboto in se je pričel točno ob 10.15 dopoldne. Predsednik jugoslovanskega zdravniškega, združenja dr. Svetislav Štefanov ič jc pozdravil odposlanca Nj. Vel. kralja g. Petroviča in vse navzoče tovariše. Nato je bila odposlana udanostna brzojavka Nj, Vel. kralju. Čelie sta zastopala dr. Kotinek, predsednik lTstreclnIy Jedtiote, in dr. Maliha liot predsednik mlajše zdravniške generacije ua Češkoslovaškem. Bolgare so zastopali clr. Čipev, dr. Jankov, dr. Rosenfeld in gospa dr. Vasiljeva. Za Poljake je prišel predsednik Pediatričnega združenja g. dr. Mogilnickov-ski. Na dnevnem redu kongresa so postavljene 3 glavne naloge: zdravstvo na deželi, obvarovanje vsega naroda in problem medi- cinskega razvoja. Zdravniki so i*ileg zdravniških vprašanj proučili še nekatera drugo vprašanja naše dežele. Predvsem so se bavili z vprašanjem umrljivosti, ki se izraža v previsokih odstotkih, in pa o naših materah, ki skoraj nimajo nobene zaščite. Najboljši dokaz slabe zaščite je ta, da kljub plodnosti mater ne prihaja do vidnega izraza pora-st prebivalstva Nadalje tudi naše socialno zavarovanje ni dovolj razvito in je v primeru z večjimi narodi na zelo nizki stopnji Tako opažamo, da je zavarovanje proti tuberkulozi v nekaterih državah padlo in se jc tudi umrljivost znižala zn 20%, Jutri se bo na kongresu predvsem razpravljalo o razvoju medicine, o čemer je francoski delegat pri Zvezi narodov prof. Bourne izročil izčrpen referat. Zborovanje stavbenikov Ljubljana, 9. septembra. Danes jo imelo Združenje graditeljev (stavbenikov) za vso državo svoj občni zbor v Ljubljani. Zborovanje je vodil predsednik Združenja g. Miro Zupan, ki je v svojem govoru povdaril pomen to stroke in težave, s katerimi se ima borili posebno sedaj, ko je kriza v gradbeni stroki na višku in ko se pravice stavbenikov radi stremljenj inženerjev preveč zmanjšujejo. Po prečitanih poročilih funkcionarjev jo bila sprejeta resolucija, ki obravnava vsa aktuelna vprašanja stroke, druga resolucija pa protestira proti poseganju pooblaščenih inženerjev v slavbeniško stroko. Potrebno jo tudi novelirati obrtni zakon. Za predsednika je bil izvoljen g. Matjašič s Sušaka in so vrši prihodnji občni Zbor na Sušaku. Pripominjamo, da ne gre zamenjavati stavbenikov v naših krajih z. gradjevinar.ji v srbskih krajih, katerih strokovna izobrazba je znatno manjša od naših stavbenikov. Kongres gozdarjev Sarajevo, 9. sept. m, Danes je tu dokončal svoje delo kongres gozdarjev kraljevine Jugoslavije, kateremu je prisostvovalo veliko gozdarjev iz vse države. V resoluciji, ki je bila sprejeta, povdarjajo gozdarji, da niti merodajni činitelji, niti privatni funkcionarji ne posvečajo dovolj pozornosti našim gozdovom. V resoluciji se zahteva strogo izvajanje zakonskih predpisov glede čuvanja gozdov. V resoluciji se povdarja, da bi bilo potrebno, da se šolska mladina še bolj pouči in seznani s pomenom gozdov. Za predsednika združenja gozdarjev je bil izvoljen dr. Josip Balen, vseučiliški profesor in dekan gozdarske fakultete na belgraj-skem vseučilišču, v odbor pa je bil izvoljen t"di ing. Milan Lenarčič. Evropsko lahkoatletsho prvenstvo V petek so se pričela v Turinu evropska laliko-atletska tekmovanja, katerih se udeležujejo vsi evropski narodi, ki v lahki atletiki kaj pomenijo. Prvi dan je bilo precej tekmovanj, a tudi finalnih točk, za katere je vladalo velikansko zanimanje, jo bilo nekaj. Prvi dan so bili doseženi naslednji rezultati: Tek n« 1500 m: 1. Beccali (Italija) 3:54.6; 2. Szabo (Madjarska) 3:55.2; 3. Norman (Francija) 3:57.00. — Tek na 10.000 m: 1. Salaminen (Finska) 31:30; 2. Finec Askol; 3. Danec Nelsen. — Skok s palico v višino: 1. VVegener (Nemčija) 4 m; 2. Lindborg (Švedska) 4 m. — Skok v višino: 1. Ko-klas (Finska) 2 m; 2. Ilalversen (Norveška) 197 m; 3. Finec (1.97 tn). — Kopje: 1. .Itirvinen (Finska) 76.75 m (nov svetovni rekord);2. meslo je zasedel zopet Finec z, metom 69 m. — 110 in zapreke: I. VVagner (Nemčija) 14.9. Nnš Burntovič je v predlekntovunju zasedel celilo meslo pred Grkom Vlantikasom ler sla oba izpadla. — Istotako jo v semifinalnem teku na 100 m izpadel naš rekorder na tej Drogi Bauer. Turin, 9, sept. p. Danes je bil zadnji dan evropskih lahkoatletskih prvenstev. V teku na 5.000 metrov je zmagal Francoz Rochard 40.36.8. Drugi je bil Poljak Kusoczynski s 40.41.1. V štafeti 4 krat 400 m je zmagala Nemčija v času 3.40.1, druga je bila Francija s 3.50.6, tretja Švedska, četrta Italija. V deseloboju je zmagal kot je bilo pričakovati Nemec Sivert s 8,345 točkami, drugo mesto so zasedli Švedi, tretje Poljak Plavczik. Maratonski tek je prinesel zmago Fincu Toivonenu v času 2.52.29, drugi je bil Šved Ennochsod s 2.54.35 in 6 desetink, tretji Italijan Gengini s 2.55.3 4 dese-tink sekunde. Oficielna klasifikacija po državah še ni znana, vendar je zmaga Nemčije gotova stvar. Prvi dan so vodili Finci po točkah, drugi in tretji dan pa je bil generalni naskok Nemcev, ki je prinesel zmago njih vztrajnemu sistematičnemu delu. Nemcem se na podlagi turinskih rezultatov obetajo lapi uspehi na berlinski olimpijadi. Štirje najboljši narodi so bili: Nemčija, Finska, Madjarska in Italija, katere naoredek v lahki atletiki je tudi znaten. Od Soče če^r Zllo ■"»' 'JiaHaaaaBBMaHBHaBBBBMMHHMaMaBHHMBBMMB Žalostne razmere na Koroškem •Pismo s koroške meje Jezersko, v začetku sept. 1934 Pravkar sem se vrnil iz Koroške. Težko mi je zbrati vse vtise, da bi jih podal kolikor mogoče nepristransko in urejeno. Na zunaj se ne, opaža, dn bi se bilo na Koroškem po zadnjem puču kaj mnogo spremenilo. Šele, ko sem se dalje časa pogovarjal z ljudmi na vaseh in v trgih ter mestecih, sem postal pozoren na tri stvari, ki so vse v neposredni zvezi z likvidacijo februarskega (socialističnega) in julijskega (hitlerjevskega) puča: na čezdaljo večje širjenje komunizma, na likvidacijo odnosno presnavljanje Landbunda in na sistematično organizirano gonjo proti Jugoslaviji. Komunistična propaganda V deželi je mir, a v srcih je še vedno vihar. Blizu Poreč ob Vrbskem jezeru, ki ko strašno prazne in dolgočasne, sem se zatekel pred dežjem v čedno kmečko gostilno. V lopi je prisedel k sosednji mizi brezposeln delavec. Ko je iz pogovora med krčmar-jem in menoj zvedel, da sem i/, Jugoslavije, me je po kakih petih minutah nervoznega čakanja vprašal, če želim kupiti kak »časopis«. Iz nedrij je privlekel cel šop ilegalnih komunističnih listov. Bral sem naslove: »Sensenfulincs in »Der Karntner Bolschevik«. Pravil mi je, da se preživlja s kolportažo Udi listov, ki jih raznaša po okraju, ki je njemu dodeljen, kakor pri nas raznašajo pismonoše Slovenca«, od hiše do hiše, od delavnice do delavnice, od skednja do skednja, Ima svoje stalne odjemalce, ki mu list sproti plačujejo. List, se dostavlja rodno. »Der Karntner Bolschevik« je namenjen delavcem, a »Die Sense 11 fahne« hlaiioem 111 kmetičem. »Od tega živim. Po deset grošev je en izvod!« Priznam, da mi je bilo vroče. Začel sera se ozirati, če naju kdo ne opazuje. Vendar sem vzel oba lista in ju plačal. A takoj sem poravnal tudi svoj zapitek in, čeprav je še rosilo, sem jo mahnil nazaj proti jezeru. V gozdu sem šele bil zapazil, da so klopice in plotovi iu kozolci in stene hiš poslikane z emblemi srpa in kladiva. Ponekod s«i je so dobro poznalo, da so bili ti emblemi prav vešče prikrojeni iz — kljukastega križa! V celovških predmestjih in v okoliških vaseh, kjer so pred mesecem še tako /.vane čistilne čete (Putzseharen) hitler-janeev sleherno jutro z apnom prepleska-vale ponoči porojene kljukaste križe, sem opazil tokrat, neverjetno mnogo komunistič-nih srpov s kladivi. — Ko sem na. te pojave opozoril potnika, s katerim sem se vozil v avtobusu v Trg 111 pozneje še nekega župnika v slovenskem delu Koroško, sem dobil skoraj oil obeli isti edgovor: Mnogo brezposelnih, posebno pa mnogo mladine, ki je do puča sledila Hitlerju, se je zateklo med komuniste. Od liitlerjevcev se noben ne bo spreobrnil v pristaša sedanjega režima! A nekaj jc le res: Na. Koroškem ljudje ne zabavljajo več tako, knkor v prejšnjih časih. Postali so skoraj previdni in nezaupljivi; napram domačinom še bolj kakor napram tujcem Nemcem. Po mestih in trgih nosijo vsi znake »Domovinske fronte«. I o teh znakih sodeč, bi morala hiti vsa koroška nemška inteligenca strašno »patriotska . V Podjuni... Nuši ljudje so se po pueu oddahnili. Nemškutarija je bila nesmrtno blamirana. Njeni voditelji so se izkazali skoro brez izjeme kot glavni stebri protidr-žavne borbe. A nikar ne mislite, da se .11111 je radi tega ka.i preveč hudega zgodilo. Dr. Herbst ni zbežal v Jugoslavijo 111 ne odgovarja resnici vest, da so pokori v Varnz-dinu, kakor ste poročali. Po ponesrečenem puču so ga sicer zaprli in celo obsodili na — 14 dni! A sedaj zopet ponosno stopa po svojem Priberku. Upa, da mu bodo oblasti, kot'za domovino šc izza časa plebiscita tako zaslužnemu možu, zopet vrnili dohodke bolniške blagajne in službo okrožnega zdravnika, ki mu .je bila odvzeta. Govori se, da je dr. HcTlist z dr. Neunerjem, Pritzcm m drugimi že zaprosil, da ga. sprejmejo v »domovinsko fronto«. Zaenkrat ga baje še. niso sprejeli. Vloga inž. Šumi ja Kar mora nas Slovence najbolj zanimati, je pa zadržanje pristašev Landbunda za časa puča. Landbund sta vodila na Koroškem dva voditelja: Bivši vicekancler, slovenski renegat inž. Šumi in bivši deželni glavar Kernmajer, prednik sedanjega deželnega glavarja generala Hiilgertha. Šumi nam je dobro znan izza časov plebiscita; on ima poleg naše naivnosti največ zaslug, ila je Koroška pripadla Avstriji. Za te svoje zasluge ga je montanistična visoka šola v Ljubnem na Gornjem Štajerskem imenovala za častnega inženjer.ia. Prej jc bil_ potovalni učitelj. Slovenci in njihov voditelj Graienauer so ga podprli, da je mogel študirati. Študiral je tudi ua kmečki šoli na Grmu pri Novem mestu. Na Koroškem sem zvedel, da je bil Šumi, ko je študiral, še zelo navdušen in zaveden Slovence, V Novem mestu je vodil kot zborovodja svoj slovenski pevski zbor, ki je krasno prepeval posebno slovenske narodne pesmi! Ker 11111 Slovenci v tedanjih skromnih razmerah niso mogli garantirati nobene karijere, se je Šumi prelevil v renegata. Postal je voditelj koroških nemškutarjev, poslanec Landbunda, njegov predsednik, poslal je deželni glavar, minister in nazadnje še vicekancler. Tisti pljunek, ki ga je vrgel svoji pošteni slovenski materi v obraz, se je zanj sila izplačal. Danes ima >>za vsak slučaj krasmi posestvo v — Švici. Brez dvoma je Šumi zelo sposoben in — dalekoviden politik. Prav na predvečer dunajskega puča in umora kanclerja Dollfussa je eksplodirala, pred vhodom v njegov doni bomba. Hitlerjevcl zatrjujejo, d;i je oni niso postavili. Naj je ta bomba prišla že odkoderkoli, dejstvo .ie, da .ie tn bomba dala Šumiju najboljšo legitimacijo avstrijskega patriota«. Manj dalekoviden je hil pa njegov drug — Kern-majer. Pred njegovo hišo ni eksplodirala nobena bomba. Dan iki Dollfussovi smrti je korakal Kernmajer 1111, čelu svojih nemških iu liemškutarskih pristašev proti Celovcu. Danes je v ječi iu z njim še cel trop Land-Inindovoev tudi iz slovenskega dela Koroške. Doznalo s«' ,je, da so posebno voditelji in člani mladinske organizacije tako zvano Landjugcridbundn in oboroženih formacij tako zvanili >Rauerowehr , bili docela v vrstah liitlerjevcev. Landbund je danes v popolnem razkroju, a kakor feniks iz pepela se pojavlja lik — Vincenca Šumija. V Celovcu prerokujejo, da bo gral Šumi še enkrat veliko vlogo — takrat pa v vrstah Heimvvehra. I11 to pomeni, da se na Ivoro-škem za Slovence ne bo ničesar spremenilo. Ne pomaga Slovencem noben še tako tvoren avstrijski nktivizem, kajti Šumi 111 peščica ljudi, ki so šli z njim, so vendar mnogo bolj patriotski kaor Slovenci. Ta žalostna perspektiva dejansko upliva na naše ljudi, ki so sc komaj oddahnili in ki pošteno mislijo s svojim patriotizmom, kakor rahel curek. A še vedno verujejo z vero ohupancev v čudež. da jim bosta. Dunaj in Celovec delila pravico in jim dala kulturno avtonomijo, predvsem pa likvidirala sistem šol-potujčo-valtiic. Ne zahtevajo to Slovenci kot plačilo za svoje lojalno zadržanje za časa puča, ne; da so zvesti državi, to je zanje samo oh sobi razumljivo in ta zvestoba, ni vezana na pogoje; oni lo verujejo v poštenost voditeljev katoliške Avstrije. Strašno bi bilo njihovo razočaranje, če bi se njihovi upi iu njihova vera nazadnje, razblinili v prazno peno! Duhovnik-starček tam v Podjuni mi je govoril s solzami v očeh n rajnem kanclerju, ki so ga izdali, a z isto iskrenostjo in z navdušenjem mi je govoril o sedanjem kanclerju šnšniku. ki da ha,jo dobro pozna problem koroških Slovencev. Za nas, ki gledamo vse te probleme v Avstriji bol.j od daleč in zasledujemo dogodke s potrebno skepso, je ta vera res nekaj nepojmljivega, skoraj bi rekel, nekaj jHivsem nestvarnega, Napadi na Jugoslavijo Avstrijski režimski listi, predvsem pa koroški, so prepolni napadtiv na Jugoslavijo. Oe človek prebira to liste, mora priti do prepričanja, da je vsega zla, ki je prišlo letos čez Avstrijo, prav zn prav kriva Jugoslavija. V vlaku me je neka slovenska ženica prav zaupno vprašala, če ros vežbajo jugoslovanski oficirji v Varaždinu liitler-jevee za novi ptič! Duhovnik v Podjuni mi .io kazal liste Koiohsposl , »Neuigkeitswelt-blatt«, G razor Volksblatt in Kiirntner Tagblatt , ki so prepolni člankov o Jugoslaviji, ki največ po italijanskih listih prina sajo z debelimi črkami vesti, da ,ie .lugo slavija pošiljala hitlerjeveem orožje, da se je preselila centrala avstrijsko legije in hitlerrijanske propagand* za Avstrijo v Maribor (!), da so so zbirale hltlerjanske čete pri Trbovljah (!) in od tam prihajale na pomoč svojim somišljenikom, ki so so borili 1111 Koroškem. Nekateri listi pišejo, da se godi beguncem v miših taboriščih prav pasje, drugi zopet zatrjujejo, da jih nosimo na rokah in jim beremo vsako željo kar z ust. Brez dvoma j«', da je vsa ta gonja proli nam premišljena in organizirana, Čeprav ne vsega, nekaj pa ljudje le verujejo, lu s tem .jo najbrže namen to gonje dosežen. A tn gonja Ima le tudi dobro stran: šo nikoli po plebiscitu se ni govorilo na Koro škem toliko o Jugoslaviji, nikoli so jo ni toliko klovetalo. n tudi nikoli no toliko hva lilo in zagovarjalo. Jugoslavija se je pomaknila tako blizu Celovca, da ni dneva, du bi jo no čutili ali pa vsaj omenili. Prav radi bedaste kampanje avstrijskih listov jo 110111 škutarija na Koroškem popolnoma desori-jentirann. Tako dolgo so isigrevali koroški listi vest o nekih dozdevnih pogajanjih med hillor.ia.11ci odnosno med Nemčijo iu Jugo slavijo o odstopitvi slovenske Koroške Jugoslaviji, o potovanju nekega sedaj v Ljub ljani živečega koroškega slovenskega inle-ligenta v Monakovo in slično, da koroških Nemcev in nemškutarjev ne morete več o nasprotnem prepričati. Vsak demanti se jim zdi le šo novo potrdilo. Oj tn slaba vest! — Ali kaj porečete k temu le: Dno 14. avgusta je govoril inž. Adamik iz Beljaka, ki je znan kot voditelj kršč.-soc. »Stiirnischureii« na Koroškem, na nekem zborovanju logitiinistov v Celovcu pred (»Of!> zborovalci v hotelu Kaiser von Ooslerreieh med drugim tudi nekako takole: Težka pre izkušnja je končana. A če kdo misli, da bo sedaj nastopil mir. se grozno moti. Kajti že so preplavili ljubljanski nacionalisti Koroško, kakor dr. Fellacher, prof. .dr. Ivan Grafenauer in drugi Korošci, in govore so danes svojim rojakom: Zaupajte! Še ne bo miru! Pripravlja -e nova vstaja! Kmalu boste združeni z veliko materjo Jugoslavijo, ln t« govore še danes (torej 14. avgustat), kakor pozitivno vem, v Beljaku iu drugod |xi Koroškem!« Gospod Adamik ni tako ltespir meten, da bi to verjel, a verjeli so njegovi zborovalci, ki so po manifestacijah za Italijo in med zvoki -cesarsko himne« zaključili zborovanje. Posebno hribi ni pa I i /borovnici niso mogli bili, kor niso vprašali svojega voditelja, kako to, da tolerira, da se po »njegovem« lleljaku sprehajajo taki nevarni gostje iz Ljubljano, čeprav za to njihovo izjave -pozitivno, ve. Gospoda, ki seni ju imenoval, odnosno, ki ju jo imenoval inž. Adamik, naj lega no zatuer i tu, saj vsi dobro verno, da sta hodila po Beljaku najbrže samo — v Ailamikovi fantaziji. Proti takim sredstvom propagande, ki smo jih bili sedaj 1111 vajeni samo od drugih -sosedov, a ne od Avstrijcev. so je ros tožko boriti. Duhovniku starčku, ki 1110 jo vprašal za nasvet, som pa odgovoril: Naročite se ua Slovenca«! I a nasvet, jo hil potreben, kor koroška slovenska duhovščina le še premalo upošteva objektiven 111 dober slovenski tisk. ★ Na vojno se Italija vsevdilj goreče pri-pr. lin. Na meji proti Franciji pridno gra de zakope. Iz Ameriko dovažajo municijo. Nn naši moji se razume, da vedno naprej kopljejo in zidajo. Očividci pripovedujejo, dn so to poletje podtninirali na raznih krajih cesto z Mnrofa j>ri Idriji proti Zireni (most iu »rajdo« v Kpehovi grapi) in most v Spodnji Idriji. Vrše -o pripravlja}na dela za znani dve veliki bojni ladji, ki jih jo Mussolini tako slovesno okllcal. Kun sama taka oklopnlca ho stala z vso bojno opremo 3 miljardo dinarjev. lx*p denar! Na cesti iz Trsta na Itekn jo sredi med Bazovico in Kozino tako zvani Krvavi potok. Tain stoji 1111 samem šola, ki služi bližnjim vasem: Pesku, Mihalotn, Vrhpoljti. Spada pod občino v Dolino. Ta šola jo nekega dno konec julija pojHilnoma pogorela. Oblastva so aretirala, kakor se sliši, okroglo fin oseb; iz gostilno, ki stoji šoli nasproti, jo bilo aretiranih '> družinskih članov. Tržaški listi niso pisnli o dogodku. V Klancu nn cesti proti Oeirli so zaceli z novo veliko zgradbo šole. V Dolini bodo popravljali župno cerkev. Temeljito bo prenovljena tudi župna cerkev 1111 Vodicah v Čieariji. . Toča je hudo zadela razne krajo na Primorskem. Tako poročajo s Krasa- da je zlasti )xi K azJ juh in Doli rovi jati blizu Tomaju uničila pridelke. Na Mntiah ln Sta rodu v severni Istri jo toča stolkla vso letino. Parni k odkril dvaindvajset Robinzonov 16 lel odrezani od sveta Ameriška javnost je če/ noč dobila novo senzacijo. Kratka brezžična brzojavka parniku Meriton«. ki meri globočino morja, je povzročila velik promet v uredništvih dnevnikov. Parnik je odkril v bližini Novih llobridov doslej neznan otok. na katerem /ivi _'.! ljudi: Kvro-pejei, Indijci in en Kitajec. Ti ljudje so pred 16 leii izginili v Južnem morju iu so živeli od sveta odrezani. Njihov roman jc podoben opisovanju pisateljske domišl jije. Parnik -Marion« je pilil po visokem morju. Bil je v bližini mehine/ijske skupine otokov v Pacifiku. Z aparatom so merili globočino morja. Od Novih llobridov jo parnik krenil proti jugovzhodu. Ker je parnik vozil izven vsake ladijske morske ceste, jo /elo /.manjšal hitrost vožnje. Naenkrat je ladijski opazovalec sko/.i daljnogled zapazil dimi. Kaj bi bilo to? Dim se je dvigal vedno v enaki smeri proti nebu. torej je bil ogenj vedno na istem prostoru. Od parniku teda j la dim ni bil. Moral je prihajati s kakega otoka. Hitro so vzeli v roke zemljevide, pa niso našli na tem mestu označenega nobenega otoka. Očividno je torej šlo za doslej iie/.nau otok. V Pacifiku, knkor /mino. i/ven velikih morskih cest vedno odkrijejo kak nov otok. Kronikn pripoveduje, da so tam nekoč našli več knkor JOP otokov, ki so pn bili pozneje prepuščeni samim sebi in jih niso označili 1111 zemljevidih, tako da je pred kratkim šla posebna ekspedicijn vnovič iskal to otoke. Parnik Marion« se je bolj in bolj bližal otoku, s katerega m- je dvigal dim. Ob obrežju so jo po valovih prekopicevalo deset olrok sve-tloi-juve kože. Plavali so ludji naproti, sc potopili |mhI ladjo in v angleščini veselo pozdravljali posadko. Ko so jim vrgli živila, so jih /oljno l>ograbili in plavali nazaj 1111 olok. Parnik je poslal čoln. ki je previdno plul proti obrežju malega otoku. Saj niso vedeli, kdo prebiva na otok u. Nue.nkrut se pojavijo štirje nn pol nagi možje, bele kože. Američani .so /aeuli i/. 11 ji-liovili ust čisto angleščino. Možje so povabili mornarje, nuj obiščejo njihovo vas. Sredi pulili in kokosov je bil prn/.en prostor, nu katerem je stalo šest koč. Sedaj so se poleg štirih Angležev prikazale še tri Indijke, en Kitajec in štirinajst otrok. Mornarji so vprašali \iigleže |m> njihovi usodi. I11 sledilo je poročilo o dogodivščinah teli 22 Robinzonov. Prod šestnajstimi leti «0 se podali s ki-Injskega v Aimeriko. Strašen vihar je |K»toj>il ladjo v bližini otoka, štirje Angleži, en Kitajec in tri žene so se rešile. Sedemnajst dni so blodili |mp morju in se končno izkrcali nu tem otoka. Imeli ni«o nioesur. S primitiviiiimi pomož. nimi sredstvi so si morali sami izdelovati potrebne predmete. Kita jec jo potreboval štiri mesece, preden je mogel z drgnenjein liupraviti ogenj. Angleži so šli lovit ribe. štiri letn so neprestano vzdrževali signalni ogenj. Nihče pa ui /upu/.il dimu. V šestnajstletni samoti so se privadili primitivnemu življenju in se prav dobro počutijo. Nuizuj v svet? Nee 22 Robinzonov hoče ostuti na samotnem otoku. si še danes vetesejem! Tako naokrog Cesar Franc l. je bil za Dunajčanc baje joiko dober in prijazen gospod. Včasih je sicer nekoliko sitnaril, posebno na svoja stara letn. pa tega mu ljudje niso posebno zamerili — bil je dobričinn, ker je tudi govoril čisto po du- U< J Pn jc ta visoki gospod ob neki priliki postavil svojim diinajčaiioiin uganko: »Kdo je, pije in ikndi iu govori, po nima ust?« Zbrani dunaj-čnn-i niso vedeli nobene rešitve, bodisi du se niso hoteli cesarju zameriti in 11111 hoteli v svoji usliržnosti napraviti veselje, da jo on med vsemi: le najmodrejši iu najbistrouimnejsi, uli pa. so bili res vsi skupaj tako kratko pameti, in tako jim je rešil uganko sum cesar: lo je Dunajčau — ta nima ust, anipuk »gofljo« (u Goschen).« , ,.,... j- Na to uganko se večkrat domislim, ce hodim po Ljubljani in poslušam, kaj pravijo ljudje. Pravi Ljubljančan se mi zdi velik zabavijac, ki svojega dela ne bi opravil če bi imel snmo usta, ampak mora imeti »gofljo«; ali pa 111 »rečen. , . V petek zvečer menda je bilo. da so pripeljali v Ljubljano morskega psu. Eni pravijo, da jo bil ia pes, ki je pasjo razstavo zamudil, drugi pravijo, da je bil morski volk, tretji pa, da jo bil to som, pravi morski som. Tega odličnega tujca sicer niso slovesno sprejeli ua kolodvoru s cilindri in z zdravicami, z dobrodošlicami in s »kitami« cvetja, ampak so ga prepe-Ijnli knr tako nn velesejinski prostor, kjer so se zbirale okrog njega ogromne množice radovednežev. . , Ljudje so pa vpraševali: »Odkod pn je (lomu? Kje pa je rojen? Pn. če je že oženjen in če ima kaj otrok? Pn kje je v službi, ali na . banovini, nli nn sodišču nli pri financi, More- biti jo pri železnici? Pa če že ima stanovanje in kje? Vse to so hoteli ljudje vedeti, čisto natančno, -kajti pravi Ljubljančan morn biti vedno natančno informiran o vsem; kar se dogaja na tem božjem svelu; o čemer pa Ljubljančan ni informiran, to pa sploh res ni! Ker pa niso mogli niti od soma, ali kar je že bila tista žival, niti o somu nič nn tu učnega zvedeti, so začeli zabavljati: zabavljati seveda na gospoda /lipama, ker tu jo vedno vsega —■ kriv, če Ljubljančanom ni kaj prav. »Saj sem vedet, da bo talko,« je godrnjal postareii gospod v klobučevinasti.h čevljih, »kakšen župan pa je to. da že vsak priteponec lahko po Ljubljani »troši brez krstnega lista? Bogve, če je to res som ali pn pes? Če ni bil to res pravi som in pa živ, da bi vsaj tisle. 110 ja, saj veste — diese verdammten — požrl kar na celem, ne bi človek nič rekel; ampak tako? Kaj pa, če je iz polim&nih in pobarvanih cunj. a? Pa boste videli, še domovinsko pravico mu bomo dali! Zakaj mu jc pa v Marilioru ne dajo, zakaj ravno mi?« »Le potolažite se, al a, potolažite,« se jc oglasil nekdo, »ne bo tnko hudo. Gospod /.11-pan bodo že tnko naredili, , diese verdanimton! Ti imajo srečo! Pa da naš gospod župan tegn ni videl in vedel prej? Kaj |ia na j s takim psom ali volkom?« V tem tonu je šlo naprej in zabavljanja nu soma. na psu in nu volika ni hotelo biti konen. dokler ni neki srbbritež zaklical: »Na livar gn pošljimo, odkoder se je jiritepel ali pn v Mali graben ga vrzimol Pa še onega zraven, ki ga je semkaj pripeljali Tam naj gagntn oba!« lako je ljubljanska goflu« obdelovala soma do policijske ure. gospodu župana pn kar do svitu, in zukaj? Za prazen nič... Knj je som — knj so gospod župan? Gospod župan imajo cilinder, som gu |>a nima; to je vse! Tako dela ljubljanska Gosehen« — gofl-ja« se mi zdi kar pretrdo in grda beseda — vedno in povsod, pa nihče nu ve prav, zakaj in čemu. Če si bola.11. moraš zabavljati 1111 zdravniku in na zdravilu, kajti zabavljanje je najhujše zdravilo. Če si činu bolniške blagajne, zubav-Ijuj na blagajno. Če vsak dnu trikrat večerjaš, zabavljaj na listo nesrečno krizo, če tlakujejo kakšno cesto nn levi struni, zabavljaj, zakaj je ne nu desni, in če jo na desni, zakaj je ne na levi. Samo če ti fant ali dekle pade v šoli. se ne znašaj nnd funtom ali dekletom, ampak nad učiteljem, ki več ne zna, in nnd šolo, ki je zanič — knr je baje včasih tudi res. Pri meni vsaj je bilo lako in zato sem se pred nekuj dnevi prav iz srcn razveselil časopisnega poročila. da je cena slame nu češkem sililo jlosko-ella. Moj Bog, sem si mislil, ko hi mogel človek na Češko prodati vso tisto neužitno in neprebavljivo slamo, ki so jo dolgu leta tlačili v šoli v mojo glavo namesto v kravje nli konjske želodce. Pa še na ncJkuj so ljubljanski ljudje začeli zabavljati, česar ne bi bil človek nikdar pričakoval. Ne mislim tu nu (luvko, ker proti tem z.n-bavljnti je itak odveč, anipuk kvurte in na kvante. To pa -po mojem ni prav. Ali je kaj lepšega na svetu knkor presedeti zvečer nekaj lepili uric pri »podobicah«, govoriti neprestano pik ima štirideset« uli pa šnops«? To so vendar čisto nedolžne besede, ki tudi najbolj občutljivih ušes ne morejo žaliti, in vendar se najdejo ljudje, ki te božanske prijetnosti iu lepote nič ne občutijo, ampak topo zro predse uli jiu jim kakšne čudne in pregrešne ali jm eelo prevratne misli roje |x> glavah. Če/, tiste topoglavce hi bilo Irebn zabavljati, pa pruv na debelo, ne pn čez duhovite pi-k-ase in križ-kralje! Ali jia kvante! Ali je zn pridodoslovni pouk knj bolj poučnegn? Prirodarstvo je vendar nnj-lepšn znanost' nu svetu, ker nnm odkriva najgloblje tajne stvarstva, in po ljubljanskih pivnicah so te tajne prav nu globoko odkrivali nnjliolj odlični ljudje. Za to vrsto »prirodar stvn« so se celo Ljubljančanke navdušile, mnogo bolj kakor zu tajnosti prirode v kuhinjskih loncih ali pu za tehniko šivalnih strojev, in kamor to jo. zanesla noga, povsod si zvedel knj novega i/, tega »prirodnrstva«. Sedaj pa ne vem. kako je do tega prišlo, da so začeli nekateri ljudje od tega vsak o večernega in šolnine prostega pouka o prirodi kur i/ostajati in celo zabavljati čezen j kakor če/, -liste neznosne »hiin-ka — bun-ku« zamorske melodije, ,ki jih š-iri radio, i mi ne ljubljanski. In posebno čudno so mi zdi. du so začele najbolj zabavljati čez naše »prirodarstvo« žensko, liste ženske, ki so bile še pred par leti za te vrsle prirodarstvo -knr navdušene! Jaz tega zabavljanja res ne razumem, ko jo bilo 'prirodarstvo« vendar tako«nekaj lejiegn. du bi bilo Ljubljana po njem kmalu zaslovela ne snmo po slovenski zemlji mtipnk po vsem svetli. Ampak življenje že tako pelje — če no zabavljaš, ne živiš! Snmo to je vprašanje, kuj vam ho še ostulo, če izgubimo kvurte im k vnnle* Pa kaj bi človek premišljeval — te stvari ho rešil že gos|>od župan. Čemu ga p« imamo? Samo. dn nnm gu ne vgonobi kakšen morsk. pesi Kupujte domačo, ceneno, naravno .TOB-DAN grenčieo za bolezni prebavnih organov, da vidite razliko od raznih fa-l/.lfikatov. Šport Zbor hišnih lastnikov Slovansko motociklist. prvenstvo v Zagrebu Zagreb, 9. sept. Na slovanskih motociklistiČnih tekmah za prvenstvo v Zagrebu je postal Slovenec S t a r i 8 prvak v tekmi poedincev. Obširno poročilo o teh motociklistiČnih tekmah priobčimo v torkovi številki »Slovenca«. Državno kolesarsko prvenstvo Ljubljana, 9. septembra. Ves dan je bilo danes živahno vrvenje na dirkališču Hermesa v šiški. Tam so se namreč borili naši najboljši kolesarji za najvišji naslov v državi, za državnega prvaka. Dopoldne so bile izločilne tekme za glavno popoldansko tekmo. Toda že dopoldanske izločilne tekme so deloma razočarale; kajti naši najboljši kolesarji kakor Grabeč, Valant so izpadli in niso mogli sodelovati pri popoldanski glavni dirki. Udeležba je bila danes manjša, kar z ozirom na tako mnogoštevilne prireditve, ki smo jih imeli danes v Ljubljani, ni prav nič čudnega. Če se bodo dogajale pa še take stvari, kakor so bile pri današnji) dirki, potem se ne smemo čuditi, če ne bo gledalcev. Če kdaj, so se danes gledalci — sicer nedisciplinirano vedli — a vendar upravičeno razburjali. Neljub incident je nastal pri dirki Abulnar— Zagrebčan Fiket, in so Zagrebčani vložili protest, češ, da je naš Abulnar protipredpisno odrinil Zagrebčana. Po zaslišanju prizadetih dirka-čej je sodniški zbor odločil, da se ta točka ponovi. Vsled te odločitve je prišlo do prerekanju med gledalci in sodniškim zborom na eni ter med dirkači in sodniškim zborom na drugi strani, kar je povzročilo polurni odmor. Pri tem se je opazila prevelika obzirnost predsednika sodniškega zbora napram Zagrebčanom in velika nediseiplinarnost nekaterih dirkačev. Le škoda, da pride pri teh dirkah skoraj vedno do neljubih incid