10
Pozdravec vsem Slovencom.
Iz Štajerja.
Oj,nesrečna slovenska zemlja! še si nesi svojega objokanega lica obrisala, ker si svoje velike može, ko ti jih je grenfea smert vzela: Kopitarja, J a r n i k a, 111 a d n i k a oplakovala, in uže ti novo žalovanje napovemo — naš slavni slovenski pisavec na Štajerskem Anton Krempl,  #) fajmošter pri
*) Ginjenima serca smo za nas in za vse Slavjane prežalosten glas sprijeli, de nam je neusmiljena smert zopet visokouče-niga in rodoljubnima Slovenca vzela. Gosp. Anton Krempl so bili tudi našim Novicam serčpi prijatel in milo bomo po-grešovali ^ njih njegove lepe spiske. Kdo bi bil mislil, de bo drugi del ,,d ogod i vš in e štajerske zemlje" njegova posmcrtnica!  —  —   —                                    Vredništvo.
Maiinedli so 20. Grudna 1844 na plučni bolezni, ker poklicanega vračrnka ni hitro k redu bilo, umerli ino so šli po plačo za svoje velike trude za izo-braženje Slovenskega naroda. Ljubi Bog! malo je domorodcov , ino pak še te teliko pogosto pobiraš — ali pak izidi se tvoja sveta volja! Nikoli ne pozabimo, kar so nam v Gradec pred 10 letmi bili pisali: „Sem uže sicer star mož,, (ob smerti blizo 60 let) vendar za Slovenšino goreč mladenič/4—Bili so rajni ne le priden pastir svojega kerdelca, temoč vse Slovence so ljubili ino za svojo čredo deržali ino zato so jim — v lep izgled vsem duhovnikom — pridne bukvice pisali, na priliko: katekizem, evangelj, branje svetnikov, predge dva tečaja, menjši spiske i no kar je jihovo naj boljše delo : D o g o d i v š i n e Štajerske zemlje, ktere so še k velki sreči dogotovili: (_drugi zvezek jih se ravno zdaj tiskaj. 1 mesec popred pred svojo sinertjo na TujufPet-taif) so obljubili, še veliko za svoje ljubljenčiče Slovence pisati — Bog jim p o verni jihovo dobro voljo: daj jim večni mir! — Slovenci pak jih ne bodo pozabili, vsej so se jim z svojimi knigami v spomin zadosta zapisali. Vredno je povedati, da so rajni pervi med Štajerci novi pravopis sprejeli ino v njem spisali evangelj, dogodi v šine ino še nekaj v Novicah.
Cujemo, da se naših Štajerskih spisavcov pisanje Vam Krajncom nič prav ne ljubi, ker ni tako, kakor vi govorite, ino to rad dodam, vsej tude Vaši Kraj ns k i spisovi nam Štajercom neso celo po volji, odtodaj tude naš Krempl med Vami malo sluje *) ino taka bo ostala, dokler bo vsako podnareč j e svojo posebno gramatiko imelo: Dajnko je ves Štajerec spodnjega kraja, Murko ves pokrajnčeni Štajerec,
*) Z veseljem zamoremo častitiga gosp. pisatelja zagotoviti, de Krajnci dobre bukve in spiske vsa ki g a si oven s ki ga narečja prav radi berejo, de jim je rajnki Krempl dragi pisavec bil, in de se ne spotikvajo nad tem, ali je kaka dobra reč v enim ali drugim jeziku pisana. Porok tega so nam ,,Novice44 ki spiske v raznih narečjih dajajo in zoper ktere se še nikoli nobeden bravec pritožil ni. Bolj pa, ko se bomo z pisanjem med seboj znanili, bolj se bomo različnih narečij navadah. Le pero v roke dragi prijatli! in pisajte v mate mi m jeziku prav veliko koristnih reči za svoje rojake in hvaležni vam bodo oni in njih vnuki. Dokler bomo pa premišljevali, kako de bi mogli pisati, bomo zmiraj za-dej ostajali. Ta je ravno žalostna na Slovenskim, de imamo tolikanj pismoukov, pa le malo pisavcov, ki hi pisali koristne reči razniga zapopadka, kterih nam tako zlo pomanj-kuje. Kaj ima domovina od tega. če si se v soli slovenskima pismenstva naučil, če je pa tvoja pismenost le jalova vednost? le prazen meh brez moke? Taki prazni pismouki so — kakor smo se že pripričali — še le domovini v veliko škodo zato, ker drugim, ki niso tako, kakor oni, pismenstva izučeni, veselje pisanja kalijo, ker vse spiske očitajo, ki po njih glavi niso. De bi jih m ur i popil, take zovražnike lastne domačije! Se dan d a na sen j velja, kar je slavni Vodnik v letu 1799 govoril, rekoč: ..Kadarkoli kake krajnske bukve na dan pridejo, ima sledili kaj če% jessik godernati, enimu je preveč po hrovasko, drugimu preveč po nemško in tako naprej; je% pravim: mi moramo krajnske slovenske besede poiskati sem ter tje po deželi raztresene in na to viko skup nabrati cisto slovenšino."—Dobrih slovenskih gramatik nam ne manjka, ki nas učijo, kako imamo pisati. Dokler pa ne bomo od raznih reči pisali in veliko veliko pisali, nam bo zmiraj slovenskih besed majn-kalo in to pomanjkanje je nar veči zaderžek slovenskiga slovstva. Upamo pa, de se bodo verli domorodci zmiraj bolj pisanja poprijeK v prid in čast svoje domovine! V ..Novicah" jim je pot odperta, od raznih reži pisati: kdor nam kaj koristnima v natis pošlje, naj bo prosti kmet in rokodelec ali pa žlahten gospod, z veseljem bodemo vse sprijeli, ne gledavši na pisavca,   ampak na to, kar je pisal.
Vredništvo.
Metelko cel Krajnec ino Gutsmanna je malo drujga, kakor Korošec, ob kratkem: Slovenske gramatike ino slovenskega pisanja po vseh p o d n a r e č j i h še n e i m a m o!! Po vsi pravici ima zato pravopisna postava: „Piši, kakor govoriš" ali s pristavkom „kakor dobro govori šu overžena biti, ino veliko bolje tako stati: -Piši kakor slovensko ljudstvo (po etimologii ino bližnjih slavjanskih narečjih) prav govori. Po tem se nadejamo, da bodo Novice, ker jih orel uže vse nebo celega Slovenstva veselo obleta, rade prijemale vsak popravek iz podnarečij v svoji besedi. Na noge! vzdramite se Slovenci! tema uže beži iz vašega neba — Hrovatam lepa Danica, Dalmatincom mlada Zora sveti - tude vam se uže dem—poglednite se bratje po edni materi, ino se za take spoznajte, da si prijazno k svojemu izo-braženju roke molite. — G. Krempl so se v tej reči veliko trudili, vsem Slovencom , ne le Štajercem z besedo vgoditi. — Bog jim daj v tem dosta nasledovnikov. Rečemo pak z veliko gotovostjo, da nigdo ni teliko dolžen, slovensko besedo po vse pote podpirati ino popravljati, kakor ravno le duhovniki z učenjem ino pisanjem dobrih knig, ker od Truberja noter do Kopitarja so pisavci strahovitno slovensko reč po tujšini pokazili; vsej so jo kvarili skora 300 let, dokler ni Kopitar z svojo gramatiko 1808 tega kaženja vstavil. — Duhovniki lehko popravljajo pregreho svojih neg-danjih namestnikov z tem:
1.  Da se sami trudijo, se čiste slovenšine naučiti, kakor še jo ljudstvo nekaj bolje zune mest govori.
2.  Da dobre knige sami pišejo, ali jih iz drugih jezikov prestavljajo.
3.  Da ne pustijo šolarjem za premje nerazumljivih nemških knižic davati, kar se, Bogu bodi po-toženo! v naših krajih telikokrati godi: take neumne igračice se hitro v kaki kot veržejo — ino prav, vsej neso za nič. Ali to ne vpije v nebo, dnarje za nič potrositi ino miadeži razumne Slovenske bu-kvice (vsej jih uže za premje zadosta imamo!) pritergati ?
4.   Da očitno v cerkvi napovedajo dobre slovenske knige: postavim: Keliko let so uže spre-lepe Slovenske molitvene bukvice: „D u h o v n i T o-varš" na svetlem, ino še le dve leti so med nami znane!! Veliko tega, da se dobre bukvice pri nas dolgo ne poznajo, je pak tude teržtvo ž njimi krivo! Zakaj nam Ljubljanski, Celovški in drugi knižni teržci popolnih spisov svojih starših ino novih buk-vic kakor Gradčki nemški (tude v Gradčkih novi-nahjne podavate, vsej nas je na Štajerskem dobro polovico Slovencov!!
5.  Da napravijo v svojih farah bravnice, to je družbe za bukve brati, gder vsaki ob letu nekeliko vloži, da se vse bukve, kar jih je Slovenskih , pokupijo ino po fari berejo.
Ubogi otročiči se v šolah teliko trapijo z ukom •— kaj jim vse to pomaga, če jim potle odrašenim bukev v roke ne daš, bukev, kake razumijo ? K čemu li je še kelika si bodi njiva, ako pak neob-delovana nič ne rodi? Vsej namen visokega vladanja z šolami drugi ni, kakor da se otroci potrebnega ino pridnega učijo, začnejo učiti—-rečem učijo, ker se učenje tude potler ne preneha, temuč se le podaljša samoučno z knigami. Po tem vi vsi, ki se z učenjem otrok trudite, svojo dolžnost še le dopolnjujete, če jim odrašenim koristne bukve spravljate. S kratkim:   šole začenjajo,  bukve pak
11
•
ispeljujo: ti pak učitelj! davaj otroku, ko si ga brati naučil, tude brati kaj, drugače mu je nauk k ničemu. Tako družbo za knige brati, smo v svojem kraju z velikim tekom začeli ino za tej namen vse Slovenske knige kupili: sad tega se je skoro pokazal: lotili so se tude uže priletni ljudje branja, da bi si lepe knige v prid oberniti mogli; keršan-ski nauk jim je bil ves polehčan, ker katekizem ino jega razlaganje sami berejo; vadijo se visoke resnice pri predigah ino keršanskim nauku popolnoma razumeti. Ker so jim izrazi (Ausdriicke) celo znani i. t. d. i. t. d.
Prečesti vredni gospodje! ne zamerite nam tega, povemo Vam svojim bratom, pretežko so nam tele reči na sercu ležale ino zdaj še le, ko smo jih v naše Novice izvalili, čutimo, da nam je leže.
Toliko uže od samih bukvic pišemo, bodi še tukaj očitna beseda prečastitimu Gospodu Francu Ver i tu prezasluženimu korarju v Novem mestu v hvalo ; oni so nas Slovence z naj lepšimi ino naj koristnejšimi knigami obilno oskerbeli ino še pristavimo: v naj čistejši ino naj glajši krajnšini. Bog jih še dolgo živi, ino nič jih ne utrudi, za nas pisati. Oj kako veselje imajo naši bravci, če jim rečem: Imam pa nove bukve, so jih gosp. V e r i t i spisali!! Smo brali stare bukve: Nebeški Cil, zložene skoz Matija Kas tele a. V Ljubljani 1684. Te bukve soprenovljenja vredne! Loti se negdo Krajncov tega dela! ino pak tude za šole zapovedanih zgodb sv. pisma. Mimo vsega čutimo pomenjkanje, da še mi Slovenci imamo premalo zgodbinskih bukev, zakaj li se nigdo Robinzona ino drugih takih bolje posvetnih bukev ne loti, da bi jih prestavil, s čem bi se velika želja po branju obudila, ker se človek samih samih svetih le tude navolji ? Sam Bog pak nas obvari mazanja nesramnih bukev! — Vse to se izvira iz serca, vsega vnetega za Slovence ino Slovenšino.
Cafov.