:ZCI\I#\1920/21 • ŠTEVILKA 37
c ^
I'VAVPOTIČ
IZDAJA UPRAVA NA' RODNEGA ELEDALbiA VIJDBUANIUREIA OTON ŽUPANČIČ
CEINA6K
Spored za 39. teden
Opera
Torek, 7. junija — Mam’zell Nitouche. Gostovanje ge Irme Polakove v prid podpornemu društvu Jugo-
slovanskih akademikov.		Izven
Sreda, 8. junija	— Vaška šola.	
	Pieretin pajčolan.	C
Četrtek, 9. junija	— Gozdne vile.	
	Šeherezada.	D
Petek, 10. junija	— Carmen.	A
Sobota, 11. junija	— Gozdne vile.	
	Šeherezada.	C
Nedelja, 12. junija	— Zlatorog.	B
Poned., 13. junija	— Vaška šola.	
	Pieretin pajčolan.	A
Torek, 14. junija	— Gozdne vile. Šeherezada.	E
— 1 —
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Gostovanje ue Irme Polakove v prid podpornemu društvu Jugoslovanskih akademikov.
Mamzelle Nitouche
Opereta v treh dejanjih (štirih slikali); spisala Meilhac in Millaud; vglasbil F. Herve
Dirigent: BALATKA.
Režiser: DANILO.
Denise de Flavigny Predstojnica Celestin, organist La Douriere, sestra vratarica Ravnatelj Režiser Korina, pevka Silvija, igralka Lidija, igralka Grof Chateau-Gibus, major .	.
Fernand de Champlatreux, poročnik Loriot, desetnik
v samostanu „Lastavica“
gledališča v Pontarcy-u
Gustav, )
Robert, j
i. ) . . r
II f vojak (
častnika
ga Irma Polakova, ga Danilova, g. Rogoz.
gna Rakarjeva. g. Železnik, g. Strniša, gna V. Danilova, ga Pregareeva. gna M. Danilova, g. Danilo, g. Trbuhovič. g Plut. g. Drenovec, g. Zorman, g. Rakuša, g. Šubelj.
Prvo dejanje v samostanu „Lastavica“; drugo dejanje za odrom gledališča v Pontarcyju; tretjega dejanja prva slika v voja§' nici, druga v samostanu.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Vaška šola
Opera v enem dejanju po starojaponski drami „Terakoya“; spisal in vglasbil F. Weingartner.
Dirigent: 1. BREZOVŠEK.	Režiser: G. TRBUHOVIČ.
Gemba, komornik prejšnjega cesarja (bas)
Matsuo, vazal prejšnjega cesarja, v službi sedanjega cesarja (tenor) ....
Schio, njegova soproga (sopran) .	.	.
Kotard, njiju 12 letni sin (mezzo sopran)
Kvan Shusai, sin prejšnjega cesarja, 12 let star, nekoliko podoben Kotaro-ju
(sopran)  ..........................
Genzo, učitelj (bariton)..............
Tonami, njegova soproga (rnezzo sopran)
Choma, kmečki deček (sopran) .	.	.
Jecljavec, 15 leten bebast deček (tenor)
Sansuke, stari sluga Matsuo-ja
g. Zathey.
g. Drvota.
gna Thalerjeva,
gna Vera Danilova.
ga Trbuhovičeva. g. Romanovski. gna Šterkova. gna Šuštarjeva, g. Trbuhovič. g. Zorman, gna Pompejeva. gna Fajgljeva. gna Jeromova. gna Ponikvarjeva, gna Koreninova.
Spremstvo Gembe in Matsuo-ja, vojaki, kmetje in kmetice,
mladež.
Godi se v šoli Genzo-jevi na vasi blizu prestolice na Japonskem.
Učenci
Prejšnji cesar japonski je zapustil 121etncga sina Kvan*Shusai*ja, katerega je bil svoj čas Matsuo, vazal prejšnjega cesarja, skrivaj Privedel k učitelju Genzoju, kjer se princ sedaj vzgaja. — K o« Dornik sedanjega ccsarja Gemba zasleduje Kvan<=Shusai*ja, kojega naj na povelje cesarja usmrti. Učitelj Genzd ve o tem naklepu, Zato skrbno čuva princa. — Schid, soproga Matsuo-ja, privede k učitelju Genzoju svojega 121etnega sina Kotarji a v odgojo. Ta deček Kotard je po licu in stasu podoben princu, zato sklene učitelj žrtvovati ga na mestu princa. Komaj pa je bil Gcnzft
storil ta sklep in ra/odel namen svoji ženi Tonami, se začuje prihod biričev, ki so obkolili njegovo hišo, da bi izsledili princa.
Na povelje eesarjcvo prideta Gčmba in Matsuo z biriči v hišo učiteljevo in zahtevata usmrčenje Shusaija. Gcnzd izjavi, da jim* takoj prinese prinčevo glavo, odide, izvede, kar je nameraval in prinese skrinjico, v kateri se nahaja glava usmrčenega Kotaroja.
Matsuo proglasi, da je to brezdvomno glava Shusaisja, v res* nici pa spozna, da jc glava njegovegj sina Kotaroja, ki ga je pro* stovoljno žrtvoval, da bi rešil princa.
Ker je bila s tem smrt princa Kvan»Shusaija uradno ugotov* ljena, odidejo vsi in Gemba hiti cesarju javit uspeh.
Mati usmrčenega dečka, Schi&, hoče svojega sina še enkrat videti in objeti, Genz6 pa hoče i njo umoriti, da bi ne izdala prevare. Zbegana Schid pa zgrabi pult svojega sina in tako odvrne vmrtni udarec. Meč zadene pult, ga razkolje in iz pulta padejo stvari, ki so bile pripravljene za pogreb Kotaroja. Učitelj Genzft in baš prihajajoči princ Shusai spoznata, da je bil Kotaro veliko« dušno žrtvovan. Matsuo, ki sc je vrnil, izjavi, da to ni nikaka žrtev, temveč viteška dolžnost, ker s tem jc rešeno življenje praveg* cisarja: princa Kvan Shusaija.
Matsuo veli, naj se princ odvede daleč proč v samoto, kjer naj čaka, dokler ne bo zopet poklican na prestol. Vsem navzočim pa ukaže, naj nihče ne izda, da je bil usmrčen Kotaro namesti* princa.
-	4	—
Začetek ob 8.
f
Konec oh V2 11.
ŠEHEREZADA
Pravljičen balet po pripovedkah iz Tisoč in ene noči. Vglasbil Rimski - Korsakov.
Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: H. POLJAKOVA.
Osebe v prologu in epilogu.
Šah Ha run al Rasid.............
Šeherezada .....................
Zobeida, Šeherezadina sestra....
Osebe v dejanju.
Sultan Habrias..................
Princesa Salfinasa, njegova favorita . .
Pakiže, druga žena..............
Zene sultanove..................
Emersuin, indijski princ........
Vezirji, evnuhi, sužnji.
P r o 1 o Grozili šah Habrias maščuje nezvestobo ene svoj h ''en s tem, da ukaže vsako ženo, s katero se je bdi (združil pro&lo ,:°č obglaviti. K;t .pride na vrsto krasna Šeherezada, sklene rešti življenje sebi in svojim tovarišicam z zvijačo. 'Dogovori se s sestro Zobeido, da bo pripovedovala šalhu bajke.
1. sl ika. Stari sultan Harun al Rašid, ki je na svojo lepo ženo ^ailfinaso ljubosumen, se odpravi na pot. Takoj po njegovem odhodu Pride Salfinasin djulbček, indijski princ Emersuin. Toda sreča) dvojice
I,e traja dolgo, sultan se vrne in princu je komaj še mogoče, skriti K e; sultan nikogar ne na.'de, gre miren leč. Poprej pa mu je *■ a'a Salfinasa napoj, ki naj mu povzroči dolgo spanje.
g. Drenovec, gna Chladkova. gna Japljeva.
g. Povše. ga Poljakova, gna Nikitina. gna Svobodova gna Špirkova. gna Chladkova gna Bežkova. g. Stresnjev.
il. slika. Princ se vrne 'u skrivališča. Baš ko hoče objeti, svojo ljubljeno Sailfinaso, se sultan zbudi hi hoče princa z mečem usmrtiti. Ta sc hrani,
Epilog. Na šah« v o vprašanje, kdo je zmagal, odgovori Šeherezada, da se že dairii, šah mora na delo m Šeherezada umreti. Dvoboij da še ni končan, neka zagonetka da je, dalje da bo pripovedovala drevii. Šah je silno radcveden in razburjen, baijko hoče poslušati še dalje in izaito odgodi usmrčcnije Šeherezade za en dan-Pretkana Šeherezada 'pripovediije šahu vsak večer, ali nikdar ne konča in tako reši življenje sebi in svojim tovarišicam.
GOZDNE VILE
(LES SYLPHIDES)
Balet v enem dejanju. Po Chopinovi glasbi vprizorila solo - plesalka gospa H. D. Poljakova.
Dirigent: A. BALATKA.	Režiser:	ga.	POLJAKOVA
1.) Predigra: Polonaise št. 3.
2.) Nocturne štev. 2, plešejo dame: Poljakova, Nikitina, Svo-bodova, Špirkova, Chladkova in baletni zbor.
3.) Prelude štev. 7, pleše gna Svobodova.
4.) Valse štev. 7, plešeta dami Poljakova in Chladkova.
5.) Valse štev. 11, pleše gna Nikitina.
6.) Mazurka štev. 23, pleše gospa Poljakova.
7.) Grande valse brillante štev. 1, plešejo dame: Poljakova* Nikitina, Svobodova, Špirkova, Chladkova in baletni zbor.
Godi se v bajnem gozdu.
Mesečina. Priroda počiva po vročem dnevu. Prikažejo se gozdne vile, ki jih še nihče nikdar ni videl, — samo poet si J'*1 more domišljati.
Pesnik pohaja v noči po gozdu in išče navdušenja. Vidi P° gozdu rajajoče vile ter se jim pridruži.
Svita se, jutranja zarja prežene gozdne vile, poet koprneč zre za njimi.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Pieretin pajčolan
Pantomima v treh dejanjih. Napisal A. Schnitzler. Vglasbil E. pl. Dohnanyi.
Dirigent: A. NEFAT. Koreograf in režiser: V. POHAN.
Harlekin.......................................g.	Pohan.
Piereta, njegova nevesta.......................gna	Svobodova.
Pierot, njen ljubček...........................gna	Bežkova.
Pieretina mati.................................gna	Vrhunčeva.
Pieretin oče, državni svetnik..................g.	Ižanc.
Fredi,	r	gna	Špirkova.
Florestan,	.	)	.	.	gna	Chladkova.
Anica,	prijatelji	Pierotov.	gna	Jape|ova.
Netka,	l	gna	Volbenkova.
Zaspani pianist................................g.	Simončič.
Drugi pianist............................................ ***
Pierotov sluga.................................g.	Habič.
Svetnikov sluga................................g.	Mencin.
Prva plesalka..................................ga	Poljakova.
Druga plesalka.................................gna	Nikitina.
Svatje. — Godi se na Dunaju.
I.	Picrot sedi žalosten v svoji sohi. ves nesrečen, da se Piereta namerava omožiti. Spominja se minule sreče in plaka. Prihaja ves sela družba njegovih prijateljev in mu prigovarja, naj se gre ž njimi zabavat. Pierot odkloni, prijatelji ga zasmehujejo in odidejo. Picrot hoče za njimi, ali skozi okno zagleda k njemu prihajajočo Piereto ter jej hiti naproti. Ko vidi Piereto v svatbenem pajčo« lanu, jo vpraša: čemu to? Piereta mu odgovori, da hoče ž njim umreti. Pierot jej popisuje krasoto življenja, ako bi ž njim pobeg* nila, Piereta pa meni, da brez denarja ni moči pobegniti. Pierot sklene i njo umreti, predlaga jej skupno večerjo, pri kateri naj se 'ba zastrupita. Pri večerji se Piereta ne more odločiti, da bi pila strup, Pierot ga nato izpije sam. Piereta zaman iste ostanek strupa, da bi končala svoje življenje, v razburjenosti prosi mrtvega Pierota odpuščenja, zbeži in pozabi svoj svatbeni pajčolan.
II. Na svatovščini prigovarjajo prijatelji Harlekinu, naj zapleše s Piercto četvorko. Ali Pieretc ni, izginila je — kam? — nihče nc v c. Prestrašeni Harlekin vpraša starše, ali tudi oni nič ne vedo. Zaman preiščejo vso hišo. Harlekin zruši v svoji blaznosti veselo svatovščino. Piereta sc prikaže pri vratih. Na ponovno vprašanje, kje je bila, sc izgovarja rekoč, da hoče plesati. Harlekin pogreši svatbeni pajčolan in hoče vedeti, kje je. Piercti sc prikaže v duhu mrtvi Pierot, — — — groza jo obide. — — — Harlekin ji veli, da mora najti svatbeni pajčolan. Mrtvi Pierot se ji zopet v duhu prikaže in jo vabi, naj gre ž njim. Piereta gre za fantomom, Har« lekin za njo.
III. Piereta pride s Harlekinom v sobo mrtvega Pierota. Harlekin najde svatbeni pajčolan, bega po sobi in zagleda mrtvega Tlerota, cčitajoč Piercti, da jc s Pierotom popivala. Ker Harlekin misli, da mrtvi Pierot le spi, ga hoče vzbuditi. Preplašena Piereta hoče zbežati. Harlekin spozna, da je Pierot mrtev, v glavo mu šine grozna misel. Posadi mrtvega Pierota za mizo, mu Cita njegova ljubezenska pisma, sede za mizo in napije mrtvecu. Pred mrličem hoče poljubiti Picreto, ona pa sc brani. Harlekin se globoko klanja mrliču, odide in zaklene sobo. Piereta od groze zblazni. Jutro je. Vesela družba prijateljev se vrača k groznemu prizoru. Pierot in Piereta sta mrtva.
- 8 -
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
CF\RMEM
Opera v 4 dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala
H.	Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet.
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA.
Carmen (mezzo-sopran)..........................gna Thierryjeva.
Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) . g. Drvota.
Escamillo, toreador (bariton)..................g. Pribislavski.
Micaela, kmečko dekle (sopran) .... gna Zikova.
Frasquita, ciganka (sopran)....................gna Thalerjeva.
Mercedes, ciganka (sopran).....................gna Šterkova.
Dancairo, tihotapec (tenor)....................g. Mohorič.
Remendado, tihotapec (tenor) .... g. Trbuhovič. Zuniga, dragonski častnik (bas) .... g. Zathey.
Morales, dragonski podčastnik (bariton) , g. Zorman. Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci.
Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodične Svobodova, Chladkova, Špirkova, Bežkova, g. Pohan in baletni zbor.
Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny.
Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja.
Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu.
1.	Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca Don Jose-ja; kor ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med njimi Carmen, obče ^nana krasna koketa. Mladeniči, ki so tjo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli: njej je všeč edino le Jose, Vrtiivša se Micaela prinese Joseju pismo od dama in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose se ganjen spominja ljubeče
matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeii, naj inatfir pncsrčno pozdravi im poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Joseja, da napravi red. Jose privede iz tavame Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da ilahko ornamii rsakega moškega, sc začne prilizovati Josčju in res kmalu doseže svoj namen. Jose se strastno zaljubi vanjo tor jo na poti v zapor izpusti. Z umi ga, zaipazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor.
II. Na vrtu kr-črne. Tihotapci in cigani 'plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje prihajajočiih »toreadonjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamiilllo. 'Vsa družba ga navdušeno ipo.zdr.avi, lin Esca-millo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odhodu Esia-millovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Carmen .pa jih .zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki klilče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo .veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose ae mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo ,in fea, rogaje se mu odvedo. Po rahlem odiporu se Jose pridruži tihotapcem.
III. V soteski. Tihotapska družba lioče (po naporni ipoti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak carina". Jose ipa naj mej tem straži odloženo blago.
Josčjeva mati je poslala Micaelo i&kat sina. Micaela pride vsa zbegana in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Escamilla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo. česa tu išče, odgovori Escamiillo, da je prišel k svoji 'ljubici Carmen. Po kratkem iprerekaniju se zaične boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila pnihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče ?-Escamiillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela iroti Joseja naj se vine domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja J»3^ z Miicaelo na pot, neizvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla.
- 10 —
IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti .prida nove zmage svojega EscamiJlla in ne posluša svarjenji svojih tovarišic. Ko hoče Carmem vstopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman: ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Jose in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Jose nož v srce, da se zgrudi mrtva.
/y
— 11 —
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
ZLATOROG  
Opera v štirih dejanjih po R. Baurnbachu napisal R. Brauer, prevel Cvetko Golar. Vglasbil Viktor Parma.
Plese priredil baletni mojster g. Pohan. Plešejo gne Svobo-dova, Chladkova, Spirkova, Vavpotičeva in baletni zbor. — Nove dekoracije naslikal g. Skružny.
Godi se na planinah pod Triglavom in v Soški dolini sredi
18. stoletja.
I.	V planšarsko kočo pod Triglavom pride lovec Janez prenočevat. Stari planšar Jaka in mlada planšarica Špela ga prijazno pozdravita, občudujeta lovski plen in povabita Janeza za mizo. Jaka pripoveduje o prekrasnem, divnem vrtu pod Triglavom, ° kraljestvu belih žen, rojenic. Čreda belih divjih koz, na čelu Jim Zlatorog, čuva ta raj. Jaka svari Janeza, naj nikar ne strelja na Zlatoroga, kajti iz krvi ranjenega Zlatoroga vzklije triglavska roža, katero Zlatorog poje in nato zopet ozdravi, strelec pa pogine. Oni
Dirigent: I. 3REZ0VŠEK.
Režiser: F. BUČAR.
Katra, krčmarica (mezzo sopran) Jerica, njena hči (sopran) .	.
Janez, lovec (tenor) .... Špela, planšarica (alt) .... Jaka, planšar (bas) .	.	.
Tondo, lovec (bariton) .... Marko, beneški trgovec (bariton)
gna Vrhunčeva. gna Thalerjeva, g. Kovač, gna Šterkova. g. Zupan, g. Pribislavski. g. Romanovski. g. Simončič g. Rus. g. Erklavec. g. Ribič, g. Povše. gna Vrhunčeva. gna Šuštarjeva, ga Trbuhovičeva.
Beneški trgovci
Učitelj .	.
Rojenice (
Strelci, gostje, otroci,
- 12 —
pa, komur so stale ob zibeli rojenice, premaga Zlatoroga ;in odklene z njegovim zlatim rogom jamo v Bogatinu, kjer se nahaja ogromen zaklad. — Jaka se poslovi in gre leč. Janez se dobrika Špeli, ona ua, dasi ga ima rada, mu želi lahko noč, ter odide. Janez leže utrujen na preprosto ležišče, zaspi in sanja o rojenicah in Zlatorogu.
II. Pred gostilno ob soškem mostu ljudstvo popiva in pleše, liogata krčmarica Katra je podarila svilen plašč za soho Jezuščka, z*, to ii poje slavo šolska mladina, nakar Katra učitelja in otroke pogosti. Prihajajoči mladenič Tondo se jezi, da pri tekmovalnem streljanju nikdar ni zadel, pač pa je trikrat zadel tuj lovec iz Trente in prejel vse tri dobitke. Zdajci privre vesela družba strelcev, proslavljajoč zmagovalca Janeza, lovca iz Trente. Ko stopi na prag krčme Jenica, hči Katrina, jo Janez ves omamljen občuduje — ali tudi Jerica čuti, da jej utriplje srce za Janeza. Janez prosi mater Katro, naj mu dovoli plesati z Jerico, kar pa Katra šele po daljšem oJporu dovoli.
III. V gostilni. Janez pride že na vse zgodaj popraševat po Jerici, Špela mu odgovarja porogljivo. Ko vstopi Jerica, hiti Janez k njej, oba si srečna zatrjujeta večno ljubezen. Janez ji podari šopek cvetic in odide. Špela, ki ljubi Janeza, zbada Jerico, češ, da je zvest le tisti mladenič, ki so mu stale ob zibeli rojenice. Jerica nato pove, da so stale Janezu rojenice ob zibeli, on sam da ji je to rekel in ji celo podaril cvetic iz kraljestva rojenic. Špela pa st' ji dalje roga in meni, da bi bil Janez moral prinesti blesteče deinante iz Bogatina, ako bi bil varovanec rojenic. Na cesti zadoni poštni rog; prišla je pošta in z njo petero beneških trgovcev, med njimi bogati Marko. Jerica natoči gostom vina, Marko napije krasni Jerici, ji takoj razodene mahoma vzplamenelo ljubezen in ji podari za spomin zlato verižico, katero Jerica očarana sprejme. Vstopivši Janez vidi vse to in prosi Jerico, naj vrne verižico, sicer pogubi njiju srečo, Jerica pa ga ne posluša, nakar Janez užaljen odide.
IV. V kraljestvu rojenic. Planinske cvetice spe. Prebujene po jutranji zarji začno svoj ples, ki ga končajo po prihodu rojenic. Ko se prikažejo planinske koze z Zlatorogom, se strnejo vse cvetice krog njih in polagoma izginejo. Janez namerava ustreliti Zlatoroga, Špela ga svari, on pa je ne posluša, ustreli in takoj pade ;:irtev v prepad. Obupana Špela ga išče in končno najde mrtvega.
- 13 —
Maske.
(Konec.)
Od starega veka do danes išče in najde življenje na odru svoje zrcalo. Kjer je prej svetilo grško solnee, gore danes žarnice. Koturni in patos so se umaknili intimnejšim formam. In ta razvoj je tudi razvoj maske. Grško gledališče je poznalo dva tipa komadov, dvoje mask, tragično in komično. Širok prepad med njima. Poleg tragika Sofokleja je Aristofan, ki biča neusmiljeno svojo dobo in njene slabosti Kjer so se smehljali bogovi, tam so se režali tudi satiri. — Tudi v dobesednem smislu je poznalo grško gledališče samo ta dva tipa mask.
Srednjeveške drame in misteriji poznajo že masko in kostum. Norci in zlodeji, junaki in svetniki se niso razlikovali samo po načinu govora, temveč tudi na zunaj po obleki, ki je vedno ostro in jasno predočevala značaj osebe. Ne samo Nemci, tudi Francozi (Tragedie classique) in Italijani (Commedia dell’arte) niso poznali še historičnega kostuma — edino sodobnost je veljala. Publika je bila navezana na gotove tipe v gotovih maskah in kostumih in si je bila o njih značaju takoj na jasnem, kajti Tartaglia, Truffaldino, Arlecchino, Co-lombina, so se ponavljali v vsaki komediji. Igralec torej, ki je moral igrati eno teh ulog, je bil navezan na gotov ton, in ni vstvarjal iz samega sebe, samo eno teh gotovih mask je sprejel. Danes poznamo „gotovo“ masko samo v teh slučajih, kjer je potreben historičen portret: Kristus, Napoleon, Wallen-stein; no, svetovna dramska literatura jih zaznamuje mnogo.
*
*	*
Šele polagoma polagoma je postala maska individualna. Šele polagoma so pričeli obračati igralci in pisatelji večjo pozornost nanjo. Danes nam skoraj vsak dramatik svoje osebe v režijskih opazkah opiše. Ibsen naslika svojo Heddo Gabler sledeče: „dama 29 let, lice in postava plemenito oblikovani, motnoblede polti; oči so jekleno sinje in izražajo hladen, siv mir. Lasje so lepe kostanjeve barve, a ne pregosti. Oblečena je v okusno, ne preohlapno jutranjo obleko.“ Prav tako točne konture da ostalim figuram.
Tako konkreten popis je igralcu na eni strani gotovo zelo dragocen pripomoček, na drugi strani ga pa ovira in dela pogosto zapreke. Tako detajlirane opazke so deloma namenjene tudi bralcu drame. Zahtevam, ki jih stavi avtor glede
—	14	—
barve las, brade, je lahko zadostiti s pomočjo lasulje, tudi željena starost se da s šminko ustvariti, in dimenzije telesa, obleka, vse je izvršljivo — le barva oči, to je neizvršljivo—; če ima igralka Hedde rujave oči, ostane Ibsenov predpis le neizvršljiva želja. Kot imajo moderni avtorji mnogo režijskih opazk, tičocih se maske in zunanjega okvirja, prav tako malo jih imajo starejši, pred vsem klasiki. Tako n. pr. pove Shakespeare v komediji zmešnjav le, da se vrši dejanje v Efezu. In: Ograja. Hiša na levi. Log v Efezu. V tekstu seveda najdemo potem točnejša navodila o okviru odra in maskah. Rihard III. nam tako v svojem velikem monologu pove, kak je:
„A jaz, ne vstvarjen za vesele burke, kovan surovo, brez velieja vsega, da bi razprezal se pred nimfo drobentečo, jaz, za razmerje lepo to prikrajšan, prevarjen od nature za podobo, pokvečen, nekončan, poslan pred časom v ta dihajoči svet, napol gotov, in to tako ves hrom, tako nestoren, da pes zalaja, če prišepam mimo . . .“
Ustvariti spako na odru je lažje, primitivnejše, kot ustvariti plemenito invidualnost izven klišeja, kajti spaki pripomore šminka in vosek k najsmelejšim zamiselkom.
Moderno stremljenje gledališča je pripomoglo tudi maski k razmahu. Slikar in režiser in igralec, li trije naj ustvarjajo masko skupaj — ki pa ostane v glavnem vendarle ustvaritev igralca. Dobra maska mora biti nele pravilna in zanimiva, temveč mora predvsem živeti. In vsak mlad začetnik ve povedati zgodbo, kako težko je ustvariti dobro masko in kako dolgo traja, preden se posreči. Igralka ima v tem oziru lažje stališče. Ona mora svoje naravne poteze podkrepiti, med tem ko mora njen kolega podajati karakterne glave.
Zahteve, ki jih stavi danes maska na igralce, so velike in opravičene. Lice, ki je zaživelo v sanjah pesnika, ni prepuščeno več slučaju. Fantazija in resničnost, umetnost in življenje naj sodelujejo na njegovih potezah. In tudi to je neke vrste misija, ki jo mora igralec izpolniti. Življenje prikriva resnico z maskami. Maske na odru pa odkrivajo maske življenja In igralcu naj bo visoko zadoščenje, risati v lastno lice vedno tuje usode ... s šminko in voskom.	O.	Š.
— 15 -
Ob koncu sezone.
Slovensko gledališče končuje prvo sezono pod državno upravo. S tem je postavljen temelj za bodoči razvoj naše gledališke umetnosti, kateri je dana z državno podporo krepka gmotna podlaga. Naj pokažejo številke in imena potek sezone 1920 21. Dramsko gledališče seje otvorilo s Cankarjevo satirično komedijo „Za narodov blagor" (sedem vprizoritev). Drugo Cankarjevo delo, »Pohujšanje v dolini šentflorjanski*, je doseglo enajst vprizoritev. Poleg tega so se vprizorila prvič v Ljubljani sledeča izvirna dela: Kraigherjeva drama »Školjka" (osem vprizoritev), Finžgarjeva tridejanka „Razvalina življenja“ (devet vprizoritev) in Koščeva ljudska igra »Mrakovi14 (osem vprizoritev). Od ostalih jugoslovanskih del so se vprizorila Ogrizovičeva pesnitev »Hasanaginica" (desetkrat), Tucičeva »Golgota1* (devetkrat) in Nušičeva veseloigra „Navaden človek" (sedem vprizoritev). Poleg Shakespeara, katerega „Sen kresne noči" se je ponovil dvanajstkrat, so bili zastopani še ti-le angleški avtorji: Shaw s „Pygtnalionom" (šest vprizoritev, igrali ruski igralci). Istega pisatelja pravljica „Androklus in lev" (osem vprizoritev), Galsworthy s socijalno dramo »Borba" (osein vprizoritev), Jerome-Jerome z „Miss Hobbs" (osem vprizoritev). Izmed ruskih del se je vprizorila z domačimi igralci Andrejeva drama „Anfisa" (sedem vprizoritev). Razen tega je imelo občinstvo priliko videti ruske drame v podajanju Hudožestve-nikov, ki so vprizorili poleg Knuta Hamsuna „Pred vrati slave" in Bergerjevega »Potopa" naslednje ruske drame: Antona Čehova »Strička Vanjo", „Črešnjev vrt" in „Tri sestre", Dostojevskega „Brate Karamazove" in Surgučeva »Jesenske gosli". Priredili so tudi dva literarna večera. — Francoska dela: Naš ruski ensemble je igral Baumarchaisjevo komedijo „Figaro se ženi" (osemkrat) in Sardoujevo »Madaine San-Gene" (enkrat) ter Flers-Caillavetovo »Zlato jesen" (enkrat). Slovenski igralci pa Scribeovo veseloigro „ Kozarec vode" (šestkrat). Strindbergov »Smrtni ples" l. in 11. del (dva večera) so igrali šestkrat. Njegova „Gospodična Julija" skupaj z Braccovo enodejanko „Don Pietro Caruso" (sedem predstav). — Nemška dela, ki so prišla po preteku skoraj celega decenija zopet na naš oder, so bila: Hauptmannov „Bobrov kožuh" (osem vprizoritev), „Elga" (pet vprizoritev) in Schnitzlerjevo »Ljubimkanje" (sedem vprizoritev). Prav toliko vprizoritev je dosegla Molnarjeva „Bajka o volku". Za božič so vprizorili Francmesnilovo
— 16 —
dramatizacijo Dickensove božične pripovedke „Cvrčck za pečjo" in o priliki poseta koroške dece pravljično igro „Pe-pelka". Vseh dramskih predstav je bilo 197.
#
Ker je premor med zaključkom stare in začetkom nove sezone zelo kratek, je potrebno, da so se smernice in dela za prihodnjo sezono določila že vnaprej. Upravi Narodnega gledališča je obljubilo več uglednih naših pisateljev izvirne novitete, ki se bodo uvrstile med repertoar, kakor bodo prihajale. V načrtu za bodočo sezono so sledeča dela: Jugoslovanska: Cankar — „Lepa Vida" in „Kralj na Betajnovi". Begovič — „Gospa Walewska“. Kosor — „Požar strasti". Nušič
— „Narodni poslanec". Petrovič — „Duše". Vojnovič — „Ekvinokcij". Češka: Jirasek — „Oče" (otvoritvena predstava v proslavo pisateljeve sedemdesetletnice). Brata Mrštika — „Mariša". Čapek — „R. U. R." Ruska: Gogolj — „Revizor". Dostojevski — „Idijot". Ostrovski — „Vasiljisa Melentjeva” in „Snjegoručka". Francoska: Moliere — „Žlahtni meščan", „Namišljeni bolnik", „Smešne precijoze". Rostand — „L’aiglona. Poljska: Perzinski — „Ašantka“. Nordijska: Ibsen — „Stra-hovi" in „Gospa z morja". Oboje v prevodu Vojeslava Moleta iz izvirnika. Shakespeare — „Hamlet“, „Komedija zmešnjav" in „Othello“. Nemška: Schiller — „Marija Stuart". Wildgans
— ^Ljubezen". Hauptmann—„Roza Bernd". Ogrska: Molnar
— „Liliom".
Ker se je v letošnji sezoni izkazala potreba po mladinskih igrah, se je uprava odločila prirejati zanaprej popoldanske predstave za deco. Prevodi večine imenovanih del so novi in že pripravljeni. Režiserjem je delo odrejeno, da se že med počitnicami lahko bavijo s pripravami za bodočo sezono.
*
Tekoča operna sezona se konča dne 14. junija. Na sporedu zadnjega večera sta dva baleta, in sicer Rimskega-Korsakova ^Šeherezada" in „Gozdne vile", prireditev H. D. Poljakove z glasbo F. Chopina. V sezoni je bilo vprizorjenih vsega skupaj 22 glasbenih del. Med njimi sta dve izvirni slovenski operi, in sicer Rista Savina „Lepa Vida" in Viktorja Parme „Zlatorog". Vsako so ponovili nad desetkrat. Izmed čeških skladateljev sta bila na repertoarju Smetana in Nedbal. Od prvega so peli »Prodano nevesto" (petkrat) in „Dalibora" (enajstkrat), od drugega so plesali balet „Od bajke do bajke* ter ga ponovili štirinajstkrat. Sicer so bila vprizorjena ta-le
- 17 —
glasbena dela : Verdijev „Trubadur“ osemkrat, od istega skladatelja „Rigoletto“ sedemkrat, Offenbachove „Hoffmannove pripovedke" sedemkrat, Nicolaijeve „Vesele žene windsorske" devetkrat, Puccinijeva „Tosca“ oseinnajstkrat, Auberjev „Fra Diavolo" desetkrat, Massenetta „Tha'is“ enajstkrat, Thomasa „Mignon“ osemkrat, Bizeta „Carmen“ enajstkrat, Weingart-nerjeva „Vaška šola" petkrat, Rimskega - Korsakova »Šeherezada" trikrat, Bayerjev balet „Kraljica lutk" šestkrat, balet Dohnanyija „Pieretin pajčolan" petkrat in Hervejeva opereta „Mam’zelle Nitouche“ trikrat. Izven tega se je vršilo tekom sezone v opernem gledališču več koncertov. Tako „Češki koncert", vijolinski koncert A. de Bartfeldove, dalje Ruski umetniški večer in Baletni večer nekaterih članov nekdanjega moskovskega imperatorskega baleta. V opernem gledališču so igrali tudi dramo Shakespearjev „Sen kresne noči" z Men-delssohnovo glasbo. Gostovali so basist dunajske državne opere g. Julij Betetto, solistka brvatske opere ga. Polakova in prva dramatična pevka zagrebške opere Šugh - Štefančeva.
- 18 —
Kot operne novitete so na repertoarju prihodnje sezone:
1. Tile slovanski glasbeni umotvori:
a) Petra Konjoviča opera „Vilin veo“, tri dejanja,
b) Leoša Janačka „Jenufa“, opera iz življenja moravskih kmetov v treh dejanjih,
c) Friderika Smetane „Skrivnost“ (Tajemstvi), komična opera v treh dejanjih,
č) M. P. Mussoskega „Boris Godunov", muzikalna ljudska drama v štirih dejanjih s prologom,
d) Rista Savina „Plesna legenda*, mimična igra v enem dejanju,
e) Henrija de Kaana balet „Bajaja“ in
f) P. Čajkovskega balet v treh slikah „Labudje jezero*.
2. Dalje bodo vprizorjene te-le novosti:
a) Gustava Charpentierja „Louise“, muzikalen roman v štirih dejanjih in petih slikah.
b) J. Masseneta „Werther“, lirična drama v treh dejenjih in štirih slikah,
c) Leona Delibesa „Lakme“, opera v treh dejanjih,
č) G. Puccinija tri enodejanke, in sicer: „Plašč“, Sestra Angela in „Gianni Schichi‘i,
d) G. Verdija „Aida“,
e) F. Mascagnija »Cavalleria rusticana* in
f) W. Kienzla „Evangeljnik“.
3) Iz že igranega repertoarja bodo ponovljena ta-le dela :
Dalibor, Rusalka, Pikova dama, Carmen, Manon, Thais, Madam
Butterfly, Tosca, Vaška šola, Coppelia in Šeherezada.
- 19 -
Cene prostorom
Parter	Drama	Opera
Sedež I. vrste			. 40 K
„ II. - III vrste . . .	• 26 „ .	. 35 .
„ IV,- IX. vrste . .	■ 22 . .	• 30 .
„ X -XIII. vrste . .	• 18, •	. 22 .
Stojišča		4 „ .	• 8 „
Lože		
Lože v parterju in		
I. redu za 4 osebe . .	. 130 „ .	• iso „
Balkonske lože za 4 osebe	. 90 . .	. 130 .
Nadaljne vstopnice v		
I. redu in parterju . .	. 25 „ .	• 30 ,
Nadaljne vstopnice v		
balkonskih ložah . . .	20 . .	• 25 „
Balkon		
Sedež I. vrste		• 20 , .	• 25 ,
„ II. III. vrste . . .	. 13 „ .	. 20 ,
Galerija		
Sedež I. vrste		• 9 , .	. 10 ,
II.—V. vrste . . .	• 7 , •	• 8 .
Stojišča		3 , .	• 5 .
Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (operno gledališče) od 10 do pol 1. ure in od 3. do 5. ure proli 10°/o povišku in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene.
Med predstavo vstop ni dovoljen.
— 20 —
Ponatisk dovoljen le z označbo vira.
Gledališki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o repertoarju Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti pri nas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih in njih avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, Fran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Alojzij Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr.
TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI