јјјмшжа ■S t r . ... L, KER.SHANßKI KATOLAHKI NAUK S A ODRA«SHENO MLADOST, V' natif téh bukev fot miloftljivi Firfht GOSPOD GOSPOD ANTON ALOJS, Ljubljanfki flikof 3oga iufhza 1828 dovolili. C«««] V’ LJUBLJANI »828, NATISNIL JOSHEF SASSENBERG. Na prodaj per Adam H eririkù IIa n u , Lukvovésu in kupzhcvdvzu J’ papirjem. GoJ'pod je, ena verä, en kerjt. En Bog in Ozhe je vjih, hteri je zhes vje in po vjim, in v’ naf vjih. Efes, 4 , 5 — 6. Il 1 h h Сч K Л/ ^ % 16 .r ^ ' jf $4 hi <9 k 0 Çt —«o: Rasalo. --3*G*0*©-- 0(1 korfhanfkiga nauka Jfploh Od vere . • * • Pervi jslilen vere , od Boga in {tvarjeiija J Od boshjih laftnoft • • • * * Od fvete Trojize . . • » Od angelov » » • " • * Od zhloveka...........................* Drugi ziden vera . . • • • Tretji ziden vere • • * * ^heterti ziden vere • • • * Peti ziden vere • • • * * Shefti in fedmi zhlep vere • . Olmi zhlen vere . < • • * Deveti zhlen vere • • ♦ Od gmajne fvetnikov • * • J Defeti zhlen vere Enajfti zhlen vere . * • Dvanajfti zhlen vsro . • Od upanja ...••« Od molitve . » , < • * Od Ozhenafha . . . • • • Od angelovica zlielhenja • • « Od Ijubesni ,Stran. • i i 101 . *7 . 19 . Q7 . 33 • 3? . 4° . 4 a . 45 . 46 . /)8 . 49 . 5o . 5i v 53 . 58 . 63 . 66 C9 » (Stran. Oci đefet boshjih sapoveđ ; . . «70 Od zerkovnih sapo ved . , . . .112 Od fvetih sakramentov . . . * . i33 Od kerfhanfUe pravize . . * . .19 t Drugi del kerfhanflce pravize .... 208 Od dobrih del in njih gaftushenja * « . 222 Od fhtirih poflednjih rezhi .... 2З1 Oci kerfhanfkiga nauka fplòh. * 'aj naj uzfii kerjhcmjki nauk?' Kcrihanfki nauk naf uzhi Boga fpos«a-ti , mu pràv llusbiü, de fe svelizhamo. Ali nam je slo potrebno vediti herjhan-Jki nauk? Slo nam ie potrebno vediti kerfhanfki nauk, lier je Bog zhlovéka sató llvaril, de bi fposnnl, mu flushil, in fe sveliahal, linr pa ni mogozhc, zhe ne .vé Jesufovih naukov. Ali je she sadojli, de le verno, kar je desuf uz/iil? m Ihe sadofti, de le vemo, kar ie Jesuf »lzl'.il, tudi flor iti moremo s’pomozhjd gnade ‘ Oshie ìctó. Kolika poglavitnih delov ima Jierjhan- J ki u a ukl : 0 Herfbnnflti nauk ima pet poglavitnih delov: vero, upanje, Ijul ésen, itéte sakiartie»-tt! m kerihaufko pià'iïo. 1 Pervi del. Od kerfhanfke katólfhke vére. ... , > £<7/ je véra kaioljhkiga krijtjana? * Véra katòllhkiga kriftjana je dar boshji, zhesnatorna luzh,, od Bogamu vlita zhednoft, fkosi ktero vfe sa ref ima in terdi, kar je Bograsodel, in kar katólfbka zérkev verovati sapoveduje, naj bo v’ fvetim pifmu sapifano ali nè„ ' Šakaj pravimo y de je vera dar boshji? Sató, ker dani vere jnobén zhlovek ni bil vreden, in bi je s’ fvojimi deli nikoli ne bil saflushil, ako bi mu je Bog is Tvoje milofti ne bil dal. Saka j pravimo , de je vera zhesnatorna l!azh ? Sato, ker po nje fposnamo k’ svelizhanju' potrebne re (nize, kterih bi s’Tvojo pametjo ne bili nikoli fposnali., Sakaj pravimo y de je vera od Boga vlita zhednojt ? Sató, ker Bog s’Tvojo poTvezkujozbo guado zhlovefhki um rasfvetluje, de vfe sa ref ima interdi, kar je Bog rasodel, in zklovefhko voljo nagiba, in jimozh daje po reTnizah Tve-te vere shiveti.. Kaj je po kerjhanjko katoljhko verovati ? Je vfe sa ref verjeti, kar je Bograsodel, in kar zérkev verovati ukasuje, naj bo \’fve-tim pifmu sapifano ali ne. Sakaj moremo vfei terdno verjeti, tiar je Bog raso del? Sató, ,kcr je Bogjvezhna refniza in rao-droû, Iti ne, more nè golufati, ne golufan biti. Sakaj fmo dolshni vfi verovati, kar narn kaiolfihka zerkev verovati ukasuje? Sató, ker fe ona nikoli ne smoti v’resnicah fvete vere, bo je rteber in tcrdnort refni-ze, in jo Jesuf vfelej vfe smote varuje. Ali je katoljhka véra k’ svelizhanju potrebna ? Katolfhka véra jevfaltimu zhlovékuk’ sve-* lizhanju potrebna, kerbres verene more nobeden Bogu doparti, torej tudi ne svelizhan biti. Ali je k* svelizhanju s hé sadojti, de krij Ij an le v’ firzu veruje , kar je Bog nasodtl? To fbe ni sadorti, on more tudi: 1.) po veri shiveti, 2) bar v’ ferzu veruje, kadar je savoljo zharti boshje in svelizhanja blishniga treba, tudi s’ urtmi ozhitno prizhati. (Smemo kterikrat vero sata j iti? Nobenkrat je ne fmemo satajiti 5 temuzh raji moremo umreti, hakor pa vero satajiti. Ali je pa lahko po katoljhki veri shìvé- To ni lahko, ker je nafha natora popa- zhena j pa s’ pomozhjo gnade bosbje nam je mogozhe po veri shiveli Od kod vemo J he dan danajhni, kar je Dog rasodel? Kar je Bog rasodel, verno! is sajpifane in nesapifane boshje beféde. Kaj je s a pif an ab o sh j a bejeda? Sapifana boshja befeda, Utero tudi fvéto pifmo imenujemo, fo vfe tiHe bukve ftariga in naviga teftamenta, kterc fo fveti moshje od fvetiga duha navdihnjeni fpifali, in jih je ka-toiriika zerkev sa take fposnala in poterdila. *) *) Bultve ftariga teftamenta fo: petere Mojsefove, Josvetove bukve , bukve fodriikov , zbvetére bukve kraljev , dvoje bukve kronike , Esdrove bukve, 'Nebemijeve bukve, dvoje bukve Maka-bejev , J ob o ve bukve , Rutine bukve , Juditine bukve, Efti ine bukve , Tobijeve bukve, Pfal-mi , pripovifti, pridigar, vifókapefem, modroftne bukve, Jesuf (Sirahov. Isaija, Jeremija , Ezehiel, Daniel, Jona, ITagej , Ouija , Joel , Amos , Ab-dija , Mihej , Nahurn , Habakuk, Sofonija, Za-barija , Malahija. Bukve noviga teftamenta : evangeli f. Ma-tévsba, f. Maricaf. Lukesha in f. Jajnesa, f. Lukesha apoftolfko djanje; fhtirnjaft liftov f. Pavla : eden do Rimljanov , dva do Ikorinzbanov , eden do Galazhanov, eden do Efesanov , eden do Filipjanov, eden do Kolofanov, dva do Tefalonizhanov, dva do Timòceja , eden do Tita, edendo Filémona , eden do Hebrejev, lift f. Jakopa , dva lifta f. ‘Petra, trije lifti f. Janesa apofcelna, en lift f. Juda,, in fkrivno rasodenje. b Janesa» c S’ zhim Jo bogabójezhi moshje, hi fo pijali Jieto pijmo , Jploh Jprizhali, de jih Je Bog pojlal ? 1) ,S’ zhudeshi, ki fo jih delali, ki jih nobeden drug, kakor le Bog fam, ali komur Bog mozh da, delati nemore. 2) S’ prerokovanjem, ker fo take pri-hodne rozhi napovedovali , kakor fo fe potlej godile , ki jih le Bog fam ve , ali komur jih Bog fam rasodene. o) S’ refnizami, ki fo jih uzhili, in ki is fvoje laftne pameti nifo mógli vediti, ampak le is rasodcnja boshjiga. Ali je v’ fvelim pijmu noviga iejla-menla vjesapifano, har je JesuJ uzhil? Ni vfe sapifano; veliko refniz fo apoftelni Jesufovi le s’ beledo uzhili, pa ne sapifali, kar fami povedó. Od kod vemo, kar fo apojlelni le s bejédo uzhili, pa nè sapifali ? To vemo is uftniga srozhila. — Na-ftopniki apoftelnov forefnize, ki fo jih od apo-ielnov flifhali, fpet druge uzhili, tako, de 1° jih eden od drusiga svedili do danafhniga dneva. Kako Je preprizhamo, de je to nftno srozhilch, ki ga imamo, rejnizhno Jesu-Jovo ili njegovih ap oj hi nov ? : Is tega, ker ga je katolfhka zcrkev ob vfih zhalih sa Jesufov in njegovih apoftelnov nauk veruvala in osnanovala. o Kaj je tedaj nesapifana boshja bejeda ali ujtno srozhilo ? So tißi nauki vere, ki nam gre jih verovati, in po njih shiveti, ktere fo aportelni ali »s urt famiga Jesufa Krifhifa flifhaii, ali pa rasfvetljeni odf. Duha le osnanovali, pa nè sa-pifali. Kjè je ujtno srozhilo hranjeno ? (Samo v’ ker f h an f ki katolfhki, ; i m f k i zerkvi je rtanovitno, svetto in nepo-* paaheno hranjeno. Is kogavfe svemo, har nam je verovati ? Is f. pifma in uttniga srozhila. Kaj more vjahi zhlovek, kader je pameti savé, potrebno vediti in verovati, de bo Svelizhan ? 1) De je en Bog. 2) De je Bog pravizhen fođnik, kteri vfe dobro plazhuje, in vfe hudo fhtrafuje. 5) De fo tri boshje perfhone eniga Litja in ene natore : Ozhe, tSin in f. Duh. -» 4) De je druga boshja perfhonu zhlovek portala , naf s’ fvojo fmertjona krishi odrefhiti in vezhno svelizhati. 5) De je zhlovéfhka dufha neumerjozha. 6) De je gnada boshja k’ svelizhanju potrebna , in de bres gnade boshje zhlovek nizh sa vezhno shivljenje saflushenja vredniga fioriti ne more, Kaj je v Jaki mu katoljhkimu krijtja-nu sapovédano snatil. 1) Apoftolfko véro. 2) Gofpođovo molitev ali ozhenafh. 3. ) Defét boshjih in pet zerkvenih sapoved. 4. ) federn (Vetih sakramentov. 5. ) Kprfhanfko pravizo. Kje je J'oJebno sapopadeno , kar katoliki krij tj an verovati mor el V’ apprtolfki veri, ktera (e takole glad: Verujem v’ Boga Ozheta, vfigamogozh-mga flvarnika nebéf in semlje. In v’ Jesufa Kriftufa, ,Sina njegoviga ediniga , Gofpoda nafhiga. Kteri je (pozhet od fvctiga Duha, rojen is Marije divize. Terpel pod Ponzjam Pilatam, krishan bil, umeri in v’ grob polo-shcn. (Shcl je v’ prcdpckel, tretji dan od (merti vdal. tShel je v’nebela, fedi na def-nizi Boga Ozheta vfigamogozhniga. Od ondod bo perfhel fodit shive in mertve. Verujem v’ ivetiga Duha. Eno, (veto, katolfhko zer-bev, gmanjo fvetnikov. Odpufhanje grehov, ^flajenje mefo. In vezhno shivljenje. Amen. Ali je kri/tjanam k' pridu apojtolfko vCro vedili ? K’pridu jim je vediti: l.) ker fe, kolikor-brat jo molijo, ob kratkim vlili poglavitnih re-fniz (vete vere (pomnijo. 2.) 4So tudi v’ verovanji poterjeni, ko vedo, de ravno te relnize verujemo, ki fo jih apoftelni verovali in uzhili. Koliko délov ali zhlénov ima apojtol-fka véra? Apodolfka vera ima dvanajft délov ali ^hlćnov. * Od perviga zhléna apoftolfke vere. Verujem v’ Boga Ozheta, vfigamogazh-niga ftvarnika nebef in sernlje. Od Bo g a. Kdo je vfe Ji varil? Bog je nebo in semljo in vfe, kar je, ßva-ril. Is koga je Bog vfe Jtvaril? Is nizh je vfe flvaril, leer je pred, dokler Bog vfiga ni (Ivaril, le Bog fam bil. .Kako je Bog is nizh vfe Jtvaril? S’ fvojo vfigamogozhno voljo : kar hotel je, pa je bilo. Saka j je Bog nebo in semljo in vfe, kar je, Ji varili Bog je nebo in semljo in vfe, kar je, k’ fvoji z h a (li ß varil j de je fvojo vfigamogozh-noft, modrofl in dobrotljivo^ rasodel; de bi ga ljudje fvojiga vfigamogozhmga, ' modriga in ijubesniviga Boga fposnali, ljubili in molili. Is koga fposnd zhlavek Boga in njegovo Jvelo voljo? 1.) Is fivarjenih rezki, 2.) is famiga febe’po vćfti, in s.) is vére. Kakò fposnd zhlavek Boga is J t varjenih rezhi ? Žhe premifhljuje, kako.lepe , |dobre in v’ kakim lepim redu fo vfe ftvarjene rezhi, more fposnati, de to ni farno od febe, temuzh de je Bo" vfe dvaril, đe tudi vfe obrani, in de je vfigamogozhen, moder in dobrotljiv. Kako fposnamo Boga in njegovo fveto voljo po v e/t il Ved zhloveka k’ dobrimu opominja, in hudiga varije. Glafi. fe, kader zhlovek ho-zhe hudo doriti, in kader je hudo dori], ga ivari, mu ne d* miru, mu vedno govori, de je guado in dopaderije boshje sgubil, in fhtraf-nigo suflushil 5 kader ie pa dobro doril, mu govori, de je Bogu prijeten, mu pokoj in ve-Iclje dela. Bog je ved zhloveku dvaril, in ona pove voljo boshjo. Samorerno Boga po Jtvarjenih rezhéh tn po vej li pràv J'posnali ? Tega ne samorerno -, nafba pamet je prefiaba in tudi popazhena, in sato Boga in njegovo fveto voljo le nekoliko fposnamo. Is kopa fe milimo Boga in njegovo /velo voljo prav /posnatil Is vere, ktero je Bog fam ljudem rasodel. Kako vera pomaga zhlovéku Boga in nlegovo /velo voljo pràv /posnati? Vera pomaga zhloveku Boga in njegovo beto voljo pràv fposnati, ker od njega pri-zhuje, njegove ladnodi fposnati uzbi, in mu nauk daje, kako mu je po volji bosbji shivéti. Kaj nam pove /veto pi/mo od /{varjenja /veld ? De je Bog v’ flicdih dneh vfe rezin’ dvaril. Pervi dan je Bog rekel: „Bodi fvetlòba, in fvetlòba je bila.’’ Dru^i dan je Bog djal: Bodi podnebje v’ frédi vod, in naj lozhi vode od vod. In sgo-diio fe je. Tretji dan je Bog vode od ! semlje Iozhil na en kraj, in fuha semlja fe perkashe. Bog -je naredil ftudenze, potoke, reke, jesera , morje in fuho semljo. In rekel je, de naj semi j a rodi mnoge sélifba in drevéfa. Zheterti dan je Bog rekel: „Naj bodo luzhi na nebu, in naj lozhijo dan in nozh , in naj bodo v’ snamnja in zhafe, 7’ dneve in leta.“ In je fiorii folnze, luno in svdsde. Peti dan je Bog rekel: „Naj bodo ptize pod ncbam in ribe v’ vodah.“ Shèjli dan je Bog rekel: „Naj bodo shivi-na in lasijozhe shivali in sverine na scmlji.“ In poflednjizh je zhlovéka ftvaril. Kaj je Bog Jedmi dan J tvar il? Bog je fedmi dan pozhival, to je, nehal Avariti j ga je pofvétil, de bi tudi mi fhèfi dni v’ tednu delali, fedmi dan pa pozbivali, ga s’ dobrimi deli pofvezhevali, in fe vezhniga pozhitka v’ nebéfih vredne delali. Od boslijih laftnoft. **-aj je Bog? Bog je fa m is febe nar bolj popolaama bitje, ftvarnik vfih rezhi. Šakaj pravimo : Bog je nar bolj popol-Пата bitje ? Sató , kcr fo vfe dobre laflnofti v’ njem popolnamaj v’ njem je vfe dobro, in vfe dobro jQ le od njega. Kaj je bilo, preden je Bog Jve't Jtvar ii? Bog fam je bil, drusiga nizh. Kedaj je Bog sazhe'l biti? Bog ni nikoli sazhel biti j on je vfelej bil, je, in bo vfelej, je vezhen. Kaj naf uzhi rej/iiza, de je Bog vezhen? t) De fe nam ni tréba bati, de bi fvojiga tolikanj dobriga Ozhćta sgubili. 2) De mit sveflo flushimo, кег naf bo vezh-no frézhne flori!. 3) De fe greha varujmo, ki ga bo vezhni Bog vezhno fhtrafoval. 4) De v’Boga terdno upajmo, ko je ve-zben, inné v’ljudi, ki umerjejo'. Ali vidimo Boga l Ne vidimo ga, ker je sgoli duh, fam °d febe nar bolj popolnama bitje, ki ima ne-fkonzhno popolnama um in voljo , teléfapané. Kaj naf to uzhi, de je Bog sgoli dahi Naf uzhi le to mifliti, sheléti in doriti, barje Bogu vfhézh, ne pa tiftiga, kar nafhe bpazheno nagnjenje hozhe. Ali zhlovek kterikrat kaj rnijli ali f,'tori, debi Bog ne vedili Nikoli nizh. Bog ve, kar fe sdaj povfod ■S°di, kar fe je shé sgodilo’, in kar fe bo tke le sgodilo, ve vfe sdanje, pretezheno ia prihodnoj zlo nafhe nar fkrivnejfhi mifli in shelje ve: torej ne more smoliti fe, in tudi nizh ne posabiti. Kakó imenujemo Boga satò, ker vjevei Vfigavedozbiga. Kaj Je is tega uzhi’mô, ker vémo, de je Bog vjigavedozh ? 1) De fe greha varujmo in dobro delajmo, zhe naf tudi nobeden zhlovek ne vidi, ker naf Bog vfelej vidi. 2) S’ vflm bodimo sadovoljni, kar fe nam bo sgodilo, bodili dobro ali 1’labo, ker Bog vie vé, in nam bo to v’ dobro obernil. Sakaj pravimo, Bog, je nejkonzhno moder? Sató , Iter Bog vfelej po fvoji freti volji le dobro hozhe, in de fe dobro po njegovi volji sgodi, nar boljfhi perpomozhke isvoli. Ali Je 'Bog klerikrat fvojih del k tja ? Kikoli ne, šoto ko vfelej jle dobro hozhe, in vfe prav, ob pravim zhalu in v’ pravim h ra ji flori. Kaj nam pomaga vedili, de je Bog mo« der? De fmo s’ vfim lahko sadovljni, bar nam Bogpofhlje, her vemo, de bo vfe k’ nafbimu pridu, in de vfe, kar flori, le po fvoji fveti volji prav flori. Ali nam Bog samore vjelej pomagali? Samore, ker je. vfigamogozhen. Kako vemo. de je Bog ujigamogozhenl Vemo po tem, ko je nebo in semljo in vfe rezliî is nizh ftvaril, kar hotel je, in vfe je biioj in torej mu ni nizh nemogozhe flori-ti, karkoli hozhe. Kaj nam pomaga cediti, de je Bog cji-gamogozhen ? Terrlno lahko upamo, denam bo vfo potrebno pomozh (lai, inde nam nizhfhkodovati ne more, zhe je Bog sa naf, in fe ga Ihaliti bojimo. Kje je Bog ? Bog je povfod v’ nebčfih in na semlji, jo ^Ggaprizhijozh. Kaj Je uzhim.6 is té lepe rejhize ; Bog le vfigaprizhijozh ? i) De Boga vedno pred feboj imejmo, de nc bomo nikoli grefhili, ker vemo, de Bog vidi. 2) Radi dobro florimo, zhe ludi ttihzhé ne vidi, Bog vfelcj vidi. 3) V’ nadlogah Vrui! upajmo, ker je per naf, in nam povfod bihko pomaga. АЦ hozhe Bog kierikrat. kar ni pran ln dobrot Nikoli ncj on hozhe vfelej le, kar je Prâv in dobro, ljubi dobro, in fovrashi hudo zhes vfe, ker je fret. Ali Bog hozhe. de bi tudi'ljudi vfelej j'orili, kar je pravi Bog le farno to hozhe od ljudi imeti, sa-to je i.) dal zhloveku veh, 2.) fvoje sapove-f,j 5.) vfe perpomozbke, de z.b'ovćh sa-l“°rc po njegovih sapovedih shivéti, a. ) je obljubil brumnim vezbno shivljénje v’ nebelih, in gréfhnikam shugal vezhno pogubljenje. Kaj moremo Jtoriti, ker je Bog Jvêt 4 (Storiti moremo vfe, karjeBogó vlhezb, in opuftiti vfe , kar Bog fovrashi. Ali je ije ref, kar Bog govori? Vfe je reff šakaj on je nefkonzkno re-fnizhen, ve vfe, in fene more nikoli smotiti, in jelvct, ne more drusiga govoriti, kakor kar je re'f. Ali pa tudi vfe fpolni, kar obljubi in sl tuga ? • Vfe, ker je sveftv’ fvojih obljubah in v* fvojim shuganju. On po fvoji modroßi obljubi in shuga, fe nikoli ne kela fvojih obljub in fvojiga shuganja , in lahko da , rar je obljubil , in lahko fpolni, kar je shugal. Sveßo je fpolnilvfe, kar je obljubil, inf’zhimur je shugal. Adam, Eva-, Noe, Abraham, fo nam v’ poterjenje te refnize. H' kdkof ,nimn pridu nam pomaga veditide je Bog nejkonzhno refnizhen in sveft ? l) De lahko ftanovitno verjemo vfe, kar je Bog rasodef, 2) de s’ fveftjo perzbakujemo, kar je Bog obljubil, in de bo ravno tako gotovo fpolnil, kar je shugal, 3) De ne fmemo legati, golufâti, temuzh de moremo svelto fpolniti, kar fmo komu obljubili. Ali fe Bog klerik rat fpremeni? Nikoli né, on je od vekomaj do vekomaj smirej tavno tifti, je ncfpremenljivv Baj Je nam je uzhiti is rejnize: Bog je ne/premenljiv^i De sveflo njegove Ivete sapovedi fpolnuj-mo» ktere fe ne bodo nikoli fpremenile, ka-kor Bog ne, ker jih je dal, in de fe greha yfelej varujmo, kteriga Bog vedno fovrashi, 111 ga bo gotovo' fhtrafal, kakor jej [povedal. Udo da r je dobro ? Bog da ljudem vfe dobro. Kaj dobriga je, dal Bog ljudem ? Vfe je is ljubesni fivaril in ohrani. Dal nam je neumerjozho dufho, pamet in profio '°ljo: dal nam je Odrefhnika fvojiga ljuhesnji-viga tSina , in po njem nar vifhi dar, fveto vé-r° » in perpravil nam je vezhno svelizhanje v’ nebelih. Ali daje Bog jamo ljudem, tiar jim je tréba ? INe le ljudem, ampak tudi' shivini, in vH sliiv ali, kar ji je treba, in tudi vfe druge ftvari ohrani in prefkerbi.. Kako pravimo savoljo tèga Bogii, ko Пе*пг vfe da, kar je treba? Mu pravimo nefkonzhno dobrotljiv. Kakojhnim gré nam bili, ho je Bog tako dobrotljiv? .Sposnati moremo,, de nifmo teh dobrot ' redni j Bogu moremo sa vfe dobrote hvalesh-ni, v’vlim pokorni,, do ljudi pa tudi dobrotljivi biti. Ali ni Bog tudi do gre/hnikov dolrot-i)iv? Tudi dp grefhnikov je dobrotljiv 5 on zha-]ta, de bife Ipreobernili, in zhe le fpreober-nejo in fpokoré, jim grehe odpufti. Hakó Mogli salo pravimo ? De je nefhonzhno miloftljiv. Kaj naf boshja milojl uzhi ? ffiaf uzbi v’ Boga upati, de nam bo na-îlie grehe odpuflil, zhe jih bomo supuftili in fe fpokorili, de moremo pa tudi mi odpufliti vfiin, kteri fo naf rasshalili. Kaj bo рж Bog f lakirni Jtoril, kteri fe nozhejo poboljfhali ? Pofhtrafal jih bo, her je nefkonzhno pravizhen: on dobre s’ dobrim plazhuje, hudobne pa f’ hudim fhtraiuje. A li plazhuje in Jlrafaje Bog s hé na leni J'vélu vfelej lako, kakor Ji tj udje sa-Jlushijo ? Ne vfelej, po fmerti bo fhe le po saflu-shenji dal pravizhnim nebela, grelbnike bo pa v’ pekel savergel. Kako moremo shivéti, ko je Bog nefkonzhno pravizhen? Dobro moremo vfelej is’ ljubesni do Boga in s’ vefcljam delati, greha pa fe vfelej varovati, in zbe fmo v’ grehih, jih moremo bres odlafhonfa sapuftiti. Hlere la fl no f U boshje nam gré tedaj Jofebno vedili? Té le: l) Bog ie vezben, 2) sgoli dulr, 5). .vfigavedozh 4) nelkonzhno moder, 5) vfi-gamogozhen, ö) vfigapiizbijt» h, ") nefkon- zhno fret, 8) nefkonzhno rcfnizhen in fvefi, 9) nefpremenljiv, lo) nefkonzhno dober, 11) nefkonzhno miloftljiv, in 12) nefkonzhno pravizhen. G t; Od Boga ediniga vv, natori, trojni*-ga v’ perfhonali. Koliko je Bogovi En lam Bog je. Koliko je boshjih perfh on ? Tri boshje perfhone fo: Bog Ozhe, 4Sitt in f. Duh. Kako Je tri boshje perflione ena od druge lozhijo ? Tri boshje perfhone fe ena od druge tako lozhijo: Bog Ozhe je fam od fcbe od vekomaj, Bog ,Sin je rojen od Boga Ozheta od yekomaj, in Г. Duh fe is - haja od Boga Ozheta m BogatSina od vekomaj. Kaj je vfim trem boshjim perfiionam la fino ? Vfim trem boshjim perfhonam je laflnoi t) bosbja natora in bitfivo, 2) boshje laftnofti, З) boshje dela, 4) boshja zhaft. Ktere dela Je fofebno Jléhérni loshji perjhoni pofcbej perlajtajejo ? Tele; Ozhetu fi arjenje, «Sinu odrefheii« je, fvetimuDuhu pofvezhenje, Sakaj fe perCi boshji per/honi Bog 0*hs pravi? 1) Sat<5, ker je fvojiga edmigatSina od vekomaj rodil. 2) Ker je vfe livar il in vfe ohrani, torej je ozhe angelov in ljudi. Koliko naior ima Bog Ozhe? Bog Ozhe ima eno lamo natoro, boshjo. Koliko naior ima Bog ,Sin 1 Dve' natori, boshjo in zhlovélhko. Koliko naior ima Bog J'. Duhi tSamo boshjo natora. Koliko volj ima Jesiif Krijlujl Kakor ima Jesul Krifhif dve natori, tako ima tudi dve volji, boshjo in zhlovélhko. ylli je Jesuf Krijtuf nebefhhimu Ozhe-tu enaki Kar Bog je Jesuf fvojimu nebefhkimu Ozhetu v’ vfim enak, ker ima vfe boshje po-polnamalli, je vezhen, vfigamogozhen, vliga-vedozh i. t. d., kakor Bog Ozhej kar zhlovck mu pa ni enak, ampak je manj. tSo teclej trije Bogovi, ker je vfaka perßiona Bogi .Nifo, je le en fam Bog, ker imajo te tri perl hone le eno famo boshjo natoro. - Kakó fe tri boshje perjhone Jkupej imenujejo 1 (Skupej fe tri boshje perfhone imenujejo fveta Trojlza. S' zhem fposna kaloljhki krij lian fveto Trojizo ? Katollhki kridian fposna prefveto Trojizo a’ snamnjem fvetiga krisha, ker ta- io krat, kader krish Jela, vfako boshjo per-fhono pofebej imenuje. Kaj drüsigri ßie da kalolßihi krijtian s snamnjem fuétiga krisha na s nanje? Tudi fhe to, de nal' je Jesuf Kriftuf na krishi f* fvojo fmertjo odrelhil. Kakò Je krish delà? Krish fe dèla, zhe fi s’ defno robo zhelo, ufta in perli prekrishamo rekozh; V* imenu Boga Ozheta f in ,Sina j in fvetiga Duha f Amen. Ali je dobro vezhkrat krish Jlorili? Dobro je vezhluat krish Potiti, fofebno pa préden zhlovek fpat gré, in bersh ko fe sbu-di, pred in po molitvi, pred in po jedi, pred delam in po ftorjenim délu, v’ nevarnofti in fkufhnjavah, i. t. d. Koga naj fe /pomni kriflian, kader krish dela? Kaj fe fpomni, de je v’ imenu Boga Ozheta, .Sinain f. Duha kerfhen, degajeJe-suf na krishi odrefbil in fe sa-nj daroval j de naj tudi on Bogu svefto flushi, in naj bo per-pravljen tudi raji umreti, kakor Boga s’ gredam rasshaliti. Od angelov. Ktere fo nar imenilnißii Jtvari boshje? Angeli in pa zhlovek fo nar imenitnifhi Svari boshje. Kaj Jo angeli ? Angeli fo sgoli duhovi, kteri imajo um in voljo, teléfa pa né. Zhimà je Bog angele ft v ar il 1 Bog je angele kvaril, de ga zhaflè, ljubijo, molijo, mu flufhijo, svelizhanje vshivajo, in ljudi varujejo. Kaj dobriga nam angeli varili Jtorê ? 1) Sa naf Boga profijo, in nafhe molitve Bogu srozhujejo. 2) Varujejo naf mnogih fkufhnjav in nevar-noil. 3) Obudujejo v’naf dobre mifli in fklepe, in naf téh fpomnujéjo. 4) Odvrazhujejo naf od fhkodljivih savés, ktere bi naf lahko pogubile, in naf k’ pokori nagibljejo. Kakojhne dolshnojti imamo do angelov ? Ker angeli sa nafhe svelizhanje fkerbe, fmo dolshni, l) jih zhafliti, ljubiti, in jim hvaleshni biti. 2) Njih fvarjenje pofhlufhati, in nizh ne fioriti, kar bi jih shalilo, ker fo vfelej prizho nafhih del. 5) Jih profiti, de naj' Boga sa naf profijo, de bi naf v' greh varoval, pofebno pa sjutraj in svezhér. Kakojhne je Bog angele jlvaril ? Bog je angelc v’ fvojt gnadi kvaril, in jih s’ veiizimi popolnamakmi obdaroval. Ali Jo vfi angeli v gnadi boshji oj tali? Ne vG, veliko angelov je gnađo boshjo S’ grèham prcvsetnodi sgubilo. . Kako je Bog prevsélne angele poflitra- Bog je prevsetne angele, kterc hudizhc imenujemo, vezimo eavergel, in v’ pekel pahnil. Kakojhni Jo hudobni angeli do ljudi ? Ljudi is nevoihljivodi fkufhajo, de bi jih greh sapeljali in pogubili. Ali samorejo hudobni angeli nam Jhko-dovati ? Nesamorejo, zhe v’Jesufa Kridufa terd-*io saupamo, le s’ pomozhjo gnade boshje Ikufhnjavam udavimo, in v’ greh ne dovolimo. ■A-ko je Bog sa naf, kdo bo soper naf. Od zhlovéka. Ktere Jo sa angeli nar imenitnijhi ßvari boftije? Ljudje lo sa angeli nar imenitnifhi fivari "öshje. Kako je Bog perviga zhlovéka Jtvaril ? Bog je Adamovo telo is perdi fiorii, je Уа ' nj dihnil, in mu je dal pametno inneumer-jozho dufho, in Adam je oshivel. Kakó je ß0g £vo Jtvarill Bog je Evo is Adamoviga rebra flvaril. Po zhigavi podobi je zhloveh ftv ar jeni Po boshji. Kaj je po boshji podobi ftvarjeno, du-ßia ali telò? Dulha, telo pa ne, ker Bog telefa nima. V' zhim je dnßia zhloveßika Bogu podobna ? У* te'm: ona je duh, je neiimerjozha, ima pamet, um, proflo voljo, fpomin, in samore fveto shivéti, in vezhno svelizhana biti. Šakaj je Bog ljudi ftvaril? De bi Boga fposnali, zhaftili, ljubili, mu flushili, mu pokorni in svelizhani bili. Sa koga more zhlovek nar bolj fker-beti ? Sa đufho, de brumno sbivi in jo sveli-zha. Šakaj zhe bo dufha svelizhana, bo tudi telò vekomaj sh’ njo frézhno: zhe bo pa ona pogubljena, bo tudi telo sh’njo vekomaj ne-frézhno. Ali je zhlovek dolshan Bogu fl ushiti'? Dolshan je, salo mu je Bog dal pamét, proflo voljo, véft in fvoje fvete sapovedi. Kedàj zhlovek Boga f Insiti ? Kader od Boga prav veruje, vanj terdno upa, in is ljubesni do njega vfe njegove fvete sapovedi fpolnuje. Kakoßmi Jo bili naßii pervi ftarßii. ftvarjeni? У’ gnađi bosbji, fveti, neđolfhni in tudi po telelu neumerjozhi •, njih um je bil ras-fvetljen, njä volja je bila mozhna, od hudiga nagnjenja profla, le k’ đobrimu nagnjena5 no* benih teshav in bolezhin nifo obzhutilij vfe rezhi fo jim bile pokorne, telo dufhi, in đu-fha Bogu. Kam je Bog cljal Adama in Evo, kojih je bil Jlvaril l V’ bino lep vert, kterimu fe raj ali para-dish pravi. Kaj jima je Bog sapovédal ? De ne fmćfla fadii drevefa fposnanja dolori ga in hudigajelli, in zhe bolia jedla, bofla umerla. ,So bili naflii pervi ftarßii Bogu pokorni? Nifo bili Bogu pokorni, fo jedli od pre-Povedaniga fadu, in fo grefhili. Kdo je sapeljal na file perve Jlarjhe? Hudizh v’ podobi kazhe jih je is nevo-fbljivolli sapeljal. On je bil savoljo napuha v’ pekel pahnjen, in Bog je zhloveka (Ivaril, dé ga v’ nebela vsél j hudizh je bil pa sa vol-nevofhljiv, jih je smotil, de fo gre- Kako nam j. pijmo to pove ? .Sveto pifmo nam to tako le pove: Go- ‘pod Bog je zhloveka v’ paradish vefelja po-flav*l, de bi ga obdeloval in varoval, in mu Ie Sapovedal rekozh: Od vfakiga drevefa na 'Veitu Imérh jedi, le od drevéfa snanja hudi-ga in dobriga nikar ne jej, saka j kteri dan «oli bofli jedel, bofhlmerti umeri. Kazha pa je bda bolj prekanjena ko vfe shivali na semlji, ki jih je Gofpod fivaril. Rekla je sheni : „ Šakaj vama je Bog sapovedal, de ne jejta od nobe-niga drevéfa na tém vertu?” Shena ji je odgovorila: Sad vfih drevef, ki fo v’ vertu, fmeva jelli, le fadûtégaledrevefa, kije v’ freti i verta, nama je Bog sapovedal, de naj ga ne jeva, in de naj fe ga ne dotakneva, de ne umerjeva.“ Kazha pa je sheni rekla: „Ne bolla kratko nikar umerlaj sakaj Bog ve, de, kteri dan koli ga bofla jedla, fe bojo vajne ozhi odperle, in bofla kakor bogovi, in bolla vedila dobro in hudo.“ Shena je tedaj vidila, de je to drevo dobro jefli in lepo vi-diti5 vsela je od njegoviga fadii, je jedla, in je dala fvojimu moshu, kteri je tudi jedel. Kaj je greh nepokor/hine pervima zhlovekarna fiikodvscdi \j Gnado boshjo in nedolshnoft lia sgubüa. 2) Bila lia ob pravi z o do nebefhkiga kralje H va, in saflushila fi vezhno pogubljenje in vezhne fhtrafnige. 3) Prifhla Ila hudizhu v’ oblall. 4) Njh nm je otemnel, in njh volja je bila popazhena in k’ hudimu nagnjena. 5) Is raja fla bila isgnana. 0) Teshko fla mogla delati, mnogim nadlogam , telefnim flabollim in bolesnim Ila bila podversbena, in umreti Ila mògia. AU je ta gréh le Adamu in Evi Jhko» dovali1. Ni le njima fhkodoval, ampak tndi nam vfim, ki fmo od njih rodu. Vii fmo v’ poer- . banîm grehu rojeni, torej tudi fhtrafnig tega greha vredni. On nam je zhafno in vezhno i.mcrt in fhe vezh drusih slogov na dufhi in telefu perncfel. Ali ja prejbeta deviza Marija tudi Adamov préh poerbalal Tega zerkev fhe ni rasfodila. 4Spodobi pa verovati, de ga Marija ni poerbala, in zerkev je prepovedala drugazhi uzhiti. Kako tèma greha pravimo? Poerban, sató ko fo ga vfi ljudje po pervih flarfhih poerbali. Ali je Bog ljudi' kakor prevsetne angele na vekomaj savergel? Bog ljudi ni na vekomaj savergel, kakor îh je she' pervim , kterimu fo Me- Ali je obljubljeni Odreflienik prezej po Jlorjenim grehu pervih Jtarßiov na Jvét Peijhel 1 Obljubljeni Odrefhnik je fhe le fhtir tav-shent let po gréhû pervih ftarfhov na fvet Prifhel. O cl drugi ga zTilena vere. }n v> Jesufa Kriflufa, Sinu njegoviga 0 lmoa> Gofpoda nafhiga. Ali je bil Odreftienik potreben ? Odrefhenik je bil potreben, ker frno v’ Ie prevsetne angele, temu; ftarfham Odrefhnika obljubil Gja pravi. £>б Adamu vii grefhili, boshjo guado in pravizh-noft sgubili in vezhniga pogubljenja fe vredne ftorili. Ali hi bili vji pogubljeni bres Odrejhe-nika ? Yfì bi bili pogubljeni, ker fmo vü gre-fhili. —*=«&>COOvkb»--- Od Jesufa Kriftufa. Kako fe imenuje Odrejhnik, kteriga je Bog zhloveku obljubil in dall Jesuf Kriftuf. Kdo je Jesuf Krijtuf? Jesuf Kriftuf je edino rojen ,Sin Boga Ozheta, Bog in zklovek fkupej, nafh Gufpod, sapovednik, uzhenik in fodnik. Kaj pomeni befeda Jesufi Toliko kot svelizhar. Šakaj fe Jesufu svelizhar pravi? Sató, ker fmo po njem svelizhanje do-fegli, ker naf je od dolga in fhtrafnige greha in od vezhne fmerti odrefbil, in nam gna-do boshjo saflushil. Sukaj mu pravimo Krij Inf Kriftuf, to je, pomasani, mu pravimo, ker je s’ vfimi darmi in gnadami napolnjen. Šakaj fe Jesuf Krij I uf eđinorojen ,Sin boshji imenuje? Sato, ko je on fam od fvojiga nebefhki-ga Ozheta od vekomaj rojen. Šakaj pravimo: Jesuf Kri flu f je Bog in zhlovek fkupej? Sató, liò je Jesuf Kriftuf Bog od veko-maj} in je zhlovefhho natoro o/j zhafu na-fe vscl, in pravi zhlovek poftah Šakaj fe Jesuf u nafh Gofpod pravi? Sato, ko je Bog in na ih Odrefhenik. Šakaj je fin boshji zhlovek pojldl? } jSin boshji je zhlovek poftal, de je naf ^ fvojo fmertjo na krishi odrefhìl in svelizhal. Kako naf je Jesuf odreJUiV? On je dolg in fhtrafnige nafhih grehov Га " fe vsel, in sa nje nafvetim krishi umeri, 1,1 nam je gnado Loshjo saflushil, de saruo-rei»o svelizhani biti. ■Ali je Bog ,Sin J' zhlovejhko natoro iudi hudo poshelenje na-fe vsel? tSin boshji jf’ zhlovefhko natoro ni hudi-&a poshelenja na-fe vsel. Od tretjiga zliléna vere. SpozhetođfvetigaDuha, rojen is Marije divize. Kako je Jesuf Kriftuf zhlovek po- fiai? _S mozhjo fvetiga Duha. Angel Gabriel je Marii rekel: „.SvetiDuh bo v’te pri- fhel, în mozhNarvifhiga te bo obfenzhila, in savoljo tega bo to {reto, Utero bo is tebe rojeno, tSinboshji imenovano. In Marija je angelu odgovorila: Glej, dekla Gofpodova firn, sgodi fe mi po tvoji beledi. „In takrat je{Sin bofhji zhlovefhko natoro na-fe vsel. Ali ima Jesuf ozheta 1 Jesul kar Bog ima Boga v’ nebelih ozheta, kar zhlovek pa nima ozheta. Ali ni bil J. Joshef ozke Jesujov ? oga, in nifta bila od ljudi pod ftreho vse-taj torej fta bila permorana is mefta iti, fta Oafhla ravno hlev, v’ kteriga fta fhla, in tam Ie bil Jesuf rojen, Marija ga je povila, in v* Jafli poloshila. Tako fe je tudi prerokovanje dopolnilo, de bo Jesuf v’ Betlehemu rojen. Komu je bilo rojflvò Jesufa Krijtufa °suanjeno ? 1) Po angelu paftirjem, ki fo bili na po-Oozhnih ftrashah per fvóji zhédi. 2) Po svesdì modrim v’ jutrovi đesheli. 3) Po modrih Herodu kralju in pifmoukam. 4) Po tSimeonu in Aniljudftvu v’ tempeljnu. Kai fe je sgodilo po osnanjenim roj- Jesufa Krijtufal l) Paftirji fo prifhli gledat, kar jim je bil SnSel osnanil. o s °) Modri is jutrove deshele fo perfhli ga in mu slata, kadila in mire darovat. 4) Herod e a je ifkai umoriti, pa Jesuf je v’ E§lpt sbćshal. apovedi obresan, . 2) Knftuf je ofmi dan p 1,1 Jesuf imenovan bil. 5) bo Herodovi fmerti pa je bil v’ Nazaret v'-rnefen, in ondi srejen. Šakaj je hotel Herodesh Jesufa umoriti ? Sató, feer je neumno miflil, de mu bo Jesuf kraljeftvo vsel. Kaj verno Jofebniga od Jesuf ove mlado ft i? 1) De je Jesuf, ko je bil đvanajft let ftar, na prasmk v’ Jerusalem s’ fvojimi ftarlhi prifhel. 2) De je v’ Jernsalemu oftalj zbes tri dni pa fo ga fcarfhi v’ tempeljnu naihli fedét med pifmouki, ki jih je poflufhal, poprafheval in jim odgovarjal takó modro, de lo fe vß njegovimu umu in njegovim odgovoràm zhu- dili. 3) De fe je fpet v’ Nazaret vernil, in ondi oftal. 4) De je fvojim ftarfham pokoren bil. 5) De je raftel v’ ftarofti, raodrofti in gna-di pred Bogom in pred ljudmi. Ali je bil Jesuf naukov potreben ? Jesuf ni bil potreben naukov, temuzh je hotel vfim in fofebno otrokam sgled dati, de bi radi v’ zerfeev hodili, Boga molili, in uzhenike poflufhali, ker fo tega fdno potrebni. Kaj uzhi Jesufova pokorfhino do Jtaf-Jhov. Uzhi otroke, de naj bodo fvojim ftarfham pokorni, kar je Bog ojftro sapovedal» in zhe jim ne bodo pokorni, bodo tukaj i*1 po fmcrti nefrezhni. Kaj tèmo od Jesiifa, preden je uzhili saziteli 1) Janes je prizhal, de je Jesuf jagnje bo-sbje, ki grehe (veta odjcmlje. 2) Jesuf (e je dal Janesu v’ reki Jordanu berftiti.—Per té sgodbi fo fe nebefa odperle, b Duh je v’ podobi goloba vidno doli na Je-sufa prifhel, in Bog Ozhe fe je oglafil : Ta Ie moj ljubi (Sin, nadkterim imam dopadenje. . З) Duh je peljal Jesufa v’ pufhavoj ko (e Ie fhtirdefct dni in nozhi poftil, ga je budizh fkulhal, in po tem fo mu angeli ftregip Koliko je bil Jesuf J tar, ko je uzhili sazh el 9 Jesul je bil v’ tridefetim letu fvoje ftaro- ko je uzhiti sazhel. Kaj nar imenilnifliiga od Jesufa vemot *° je uzhili sazhel ? To le: 1) Jesuf je po fvoji domazhi de- s«eli hodil od kraja do kraja. . 2) ,Si je uzlienzov vsel, in smed njih je lsv°lil dvanajft apoftelnov. °) Je osnanoval sapovedi gnade, rasodevai , ki nam jih je verovati, in ualnl zhe-I ki nam jih je v’ djanji fpolnovati. 4) Je fvaril nevero in pregrehe, je ovra- 3 smote judov, pifmoukov in farisejev. r.5. P°terdoval fvoje nauke f’ fprizhljeji 'etiga pifma, f> zhudesbi in f’ fvojimi sgledi. 6) Je prerokoval prihodne rezbi. 2) Je povfod dobro delal- uuze dnofti. Kak oj hne zhudeshe je Jesuj delali Jcsuf je v’ Ivani v’ Galileji na shenitnim votlo v’ vino fpreménilj je flepim dal, dc fo vidili, gluhi m , de fo flifhali, hromim, de fo hodili, mutaftim , de fo govorili} je hudobne duhove isganjal is obfedenihj je mnoge bolesni osdravljal, je mcrtve v’shivljenje budil, je dvakrat s’ malo kruhi vezh tavshent ljudi naliti!, je po morji hodil kakor po fuhi femlji. i.t.d. Saka j je J e suj zhudeshe delali 1) De je fvct preprizhal, de je,Sin boshji, inde ga je BogOzhe v’ svelizhanje fveta pollai. 2) De je fvoj nauk poterdil. S) De je ljudftvo k’ febi vabil, ker mu je dobrote fkasoval. Ali je le Krij lus zhudeshe delali Ne le Kriftuf, tudi fvojim apoftelnam in uzhenzam je oblaft dal zhudeshe delati. Ali Jo pa apojteini tudi zhudeshe delali 1 Delali fo jih v’ imenu Jesusovim, in fo sh* njimi fprizhevali, de je Jesuf .Sin boshji in Svelizhar fveta. Kako/fine prihodne rezin je Jesuf pre-rokovali Jesuf je take prihodne rezhi prerokoval» ki jih nihzhe drug, kakor Bog fam, vediti ne more, ki fo fe tako na tanko sgodile, kakof je bil napovedal. Prerokoval je tvoje ter' plen je, fvojo i icrt, fvoje od Imerti vftajefl' je tretji dan, i t. d. Ali Jo vji verovali v* Jesaja in & nje» gov nauki Veliko jih je verovalo; pa duhovni, pi» fmauzheni in fariseji fo ga fovrashili savoljo njegoviga uka, kijih je fvaril, in fo ga sato umoriti sheléli. Ali ('mo dolshni po Jesuf ovim nauku shiveli? Dolshni fmo po njem shiveti , sakaj be-féda Jesufova je fveta, okane vekomaj, in po té beledi bo vfak fojen , naj bo bogatali ubog, mlad ali ftar, Habe ali dobre natore, in vfak, ki ne bo po Jesufovim nauku shivel, bo po-fiubljen. Koliko zhafa je Jesuf uzhill Tri leta je Jesuf uzhil, in vfelej vfim k* sgledu fveto shivel. Kako je Jesuffvoje shìvljenje fienili Jesuf je safvet odrefhiti na krishu umeri. Od zhetertiga zhlena vere. T 4 erpel pod Ponzjam Pilatam, hrishan bil, umeri in v’ grob poloshen. Ali je Jesuf samogel terpelil Kakor zhlovek, ne pa kakor Bog t je Jesuf Samogel terpeti. P° kteri nalori nafje Jesuf odre/hi/1 Po boshji in zhlovethki natori: po zhlo- 5 vefhki je terpel in umeri, in boshja natora je terpljenju nelkonzhno saflushenje dala, ki je bila f zhlovefhko v’ Jesufu sdrushena. jlUje Jesuf tudi ref terpell Jesuf je rei na dufhi in na telefu terpel. Kaj je Jesuf na fvoji dujhi terpel 1 Jesuf je na lvoji dufhi veliko britkofli in shalofli terpel. Kaj je Jesuf na fvojim telefu terpel? Jesuf je na fvojim telefu veliko rev in nadlog terpel. Judje in neverniki fo ga svesali, tepli, forali, va - nj pljuvali, ga gajshljali, 1’ ternjem kronali in krishali. Kaj je Jesuf file terpel ? Jesuf je terpel tudi veliko ozhitniga sa-nizhevanja, hudiga obdotahenja, preklinjeva-nja, obrekovanja, lakote in sheje, in krishan je bil med dvema hudodelnikama , kakor de bi bil on nar vezhi hudodelnik. Pod kom je Jesuf 1er peli Pod Ponzjam Pilatam, deshèlnim oblafl-nikàm rimfkiga zefarja Tiberjana Judovfkim. Kdo je ioshil JesuJ'a per Pilat ul Veliki duhovni, pifmauzheoi in ljudfki flarafhini fo toshili Jesufa per Pilatu. Šakaj je bil JesuJ' per Pilatu toshenl Is sgoli fovrafhtva je bil Jesuf toshen, kakor de bi bil sapeljivez in podpihovavez ljudflva. Kaj fe je po ioshbi sgodilo ? Jesuf Kriftuf je bil krishan; v’ kar foju-dje filili, in v’ kar je Pilat dovolil. Kje je bil Jesuf Krij tuf krishan ? Jesuf Kriftuf je bil na gori Kalvarii bliso Jerusalema krishan, in je na krishi umeri, Kakojhna Jhtrafniga je bila krishan biti ? Krishan biti je bila nar bolj saframo-vana fmertna fhtrafniga. Ali bi bil Jesuf s' manj ter plenjeni lahko fvet odrejhil ? Jesuf bi bil lahko s’ manj terplenjem fvet odrefhil, pa ni hotel, de je nam: 1) ozhitno pokasal, kako mozhno naf ljubi, de bi ga tudi mi na vfo mozh ljubili. 2) Debi fposnali hudobo gréha, sa kteriga neisrezheno veliko terpi, fe ga is ljubesni do Boga fkerbno varovali ,ym ojftro pokorili. Kteri dan je Jesuf umerl'ì Jesuf je umeri v’ petik ob treh popoldne. Kaj fe je godilo ob Jesufovi finerti ? Zhudeshi fo fe godili: fonze je otemné- in tema je bila tri ure, sagrinjalo pred Oar fvetimjifhem v’ tempeljnu fe je rastergalo od verha do tal na dvoje , semlja fe je trefla, fkale fo pokale, grobje fo fe odpirali, in ve-bko telef fvetnikov, kifo fpali, je vrtalo. Rimski ftotnik in vii, ki fo sfvnjim bili, kader fo potret zhutili in vidili, kar fe je godilo, fo trepetali in rekli; „Saref, ta je bil 4Sin božjih’ In mnoshize, ki fo vfc to vidile, fo fe Vernile, in na perli terkale. Šakaj J'o fe zhudeshi per fmerti Jesu. jovi godili? Sató, de je Jesuf fvojo vfignmogozhnoft in boshjo natoro (kašalj de bi vfi vanj verovali, in svelizhani bili 5 in de bi grefhniki fposnali, kakó (Irafhna fodba boshja jih zhaka, zke le ne fpreobernejo in ne Ipokore. Šakaj je Jesuf terpel in umeril 1) De naf je od poérbaniga greha in nafbih djanfkih grehov in vezbniga pogubljenja od-refhil. 2) De naf je od oblafti hudizha in pekla odrefhil. 3) De naf je frednik med Bogam in zhlo-vekam fkosi fvoje terpljenje in frnert s’ Bogam fpravil, nam guado boskjo in vezimo svelizhanje saflushil. Jesuf Krifluf je sa vfe ljudi terpel in umeri, ali bodo tudi vfi svelizhanil Ne vil, ampak le tilli, kteri fe bodo Je-sufoviga odrefhenja deléshne dorili. Kaj pa morejo ljudje fioriti, de bodo Jesufoviga odrefhenja deles/mi P 1) Morejo v’ Jesufa Kriflufa, tSina boshjiga, verovati, ga moliti, in sa veliko dobroto odrefhenja hvaliti. 2) .Svete sakramente po vrednim prejemati. 3) Po fvetim evangelji brumno shiveti, Je-sufove sglede pofnemati, in is ljubesni do Jesufa vfe fvoje nadloge in teshave voljno terpeti, in Г zerkvijo fklenjeni biti. 4) Gnade brumnofii in ftanovitnofli v’ dobrim Boga ponishno profili. Kedaj je bilo Jesiifovo telò Ј' briska Jnéto? (She tifti dan svezher je bilo f’ Itrisha biéto, in Joshef s’Arimateje inj Nikodem fia ga v’ nov v’ Ikalo isfekaii grob pokopala, kjer ni bil fhe nilvzhe pokopan. Ali je boshja na tor a po Jmerti Jesu-j°vi j’ telefam in njegovo dufho J klen/ena o fiala ? Boshja natora je f' telefam in dufho fhlen-jena oliala, defiravno fe je per fmerti Jesufo-vi dufha od telefa lozhila. Od petiga zhléna vere. tShel jev’ predpekel, tretji dan od fmerti vilah Kam je flila JesuJ'ova diijha po Jmerti ? V’ predpekel Itareh ozhaliov trofhat in refhit. Kaj pomeni bejeda pekel? Beleda pekel pomeni tifte fkrivne kraje, kjer fo dufhe mertvih, ktere nebefhltiga sveli-zhanja nifo dolegle. /e vezli takih krajev, ki fe pekel 1 nem jejo ? Vezh jih je: in 1) je kraj, kjer bodo pogubljeni vezhno terpeli. 2) Kraj, kjer dufhe zhafne fhtrafnige ter-pé sa grehe, ki fe jih v’ shivljenji nifo sa-dofli fpokorile. 3) Kraj, v' kterim fo bile dufhe brumnih mertvih ohranjene, kjer fo v’ vefelim upanji odrefhenja mirno in bres bolezhin perzhako-vale, dokler ni bil Jesuf k’ njim perfhel: temu kraju fe pravi predpekel. Kdo fo bili Jtari ozhakil Bili lo patriarhi, preroki in drugi pra-vizhni, ki fo v’ Jesufa verovali in upali, pa pred umerli, kakor je Jesuf Kriftuf terpel in umeri. n Sakaj pravizhni nifo mogli v* nebefa priti ? Sató, ker Jesuf fhe ni bil fveta odrefhil in nebef odperl, ktcre fo bile savoljo greha vfim saperte. Kedaj je Jesuf Krijtuf od fmerti vflal? Tretji dan je Jesuf is Ialine mozhi neu-merjozh in zhallitljiv, premagavz fmerti in hudizha od mertvih vftal. Kaj fe je godilo lak rat, ko je JesnJ od mertvih vjlal? Per vßajenji Jesufovim, ktero fe je v’ nedeljo sjutraj ob soru godilo, je bil velik potrei, angel je odvalil veliki kamen od groba, in varhi fo ofiermeli in sbeshali. Kdo je varhe po ft avìl k' Jesiifovimu grobu? Judje fo varhe podavili k’ Jesufovimu grobu savoljo ftrahu, ker fo fe bali, de bi apocini in uzhenzi Jesufoviga telefa ne ukradli, in potlej ne govorili, de je Jesuf od mertvih vftal. Kako je Jesuf preprizhal ljudi od fvojU ga od fmerii vjtajenja? Jesuf je ljudi tega preprizhal, ker fe jim je po Ivojim od fmerti vftajcnji vezhkrat per-kasal. ,So tudi apojteini prizhevali, de je Jesuf od fmerti vjtal? Apoftelni fo po vfim fvetu osnanovali, de je Jesuf od fmerti vrtal, in sato refnizo fo tudi froje shivljenje dali, Zhimù je Jesuf od fmerti vftal ? 1) De fe je dopolnilo, kar je fveto pifmo govorilo j in kar je Jesuf fam govoril, de bo namrezh tretji dan po fmerti od mertvih vrtal. 2) De je fvét preprizhal, de je vfe ref, ltar Ie uzhil, in de ga je Bog poflal. 3) De je nafbe upanje poterdil, de bomo tudi mi od fmerti vrtali- Od fheftiga zhlena vere. jShel je v’ nebefa, fedi na đefnizi Boga Ozhe« ta vlîgamogozhniga. Ali je Jesuf no fvojimod fmerti vjtaje-nji bersh v nebefa Jhel? Jesuf je fhe le lhtirdefeti dan po fvojim vftajenji na oljfki gori v' nebefa fhel, Sakaj ni Jesuf bersh v' nebefa fieli De je Ivo je apoftelne in uzhenze fhe bolj V’ veri vlerdil in poduzhil. Kaj to pomeni : Jesuf fedi na defnizi Boga Ozheta vjigamogozhniga ? De Jesuf ima nar vezhi oblaft in zhaft v’ nebelih in na semlji, kakor Bog Ozhe. Od fedmiga zhlena vere. Od ondod bo prifhel fodit shive in mertve, Bo Jesuf fpet prijhel na fvet! Jesuf bo fpet prifhel na fvet s’ veliko zhafljó in oblaftjo fodit vfe ljudi, shive in mertve, to je, pravizhne in krivizhne. Po zhim bo Jesuf ljudi fodil? Jesuf bo ljudi po dobrim in hudim fodil, kolikor fo kteriga Dorili. Kolikokrat bo zhlovek fojen? Zhlovek bo dvakrat fojen, prezejpo fmer* ti, in ta fe imenuje pofebna /odbaj in polledni dan, in ta fe imenuje pofledna fodba. Šakaj pervo fodbo p ofebno Jodbo imenujemo ? Sató, кег je vfak pofebej fojcn. Kam pojde dußia po pofebni fodbi? Po pofebni fodbi pojde dufha, kamor fi bo saflushila, ali v’ nebela, ali v’ vize, ali pa v> pekel. Klere dußie pridejo v’ ne h efa? Tifte, ki fo fe v’ gnadi bosbji bres vfiga greha od trupla lozhile. Ktere pridejo v' v iz el . Tifte, bi fo fe v’ gnadi boshji od telef Jozhile, pa fhe kake majhne grehe nad feboj lrnajo, ali sa velike grehe fhe nifo sadoflile, Klere pridejo v' pek e 12 Tifte, ki fo fe v’ enim ali vezh fmertnih grehih od telef lozhile. Klera fe pofledna fodba imenuje ? Pofledna fodba fe imenuje tifta, ki jo bo ’ esuf konez fvetâ imel, in bo fodil vfe ljudi ''bh zhafov in krajev. Sakaj jo imenujemo poJledno2 Sato, ker sa njo druge ne bo, Od ofmiga zhlena vere. Verujem v’ fvetiga Duha. Kaj Jo pozheli apojlelni po Jesufovim v’ nebo odhodul Po Jesufovim vnebohodu fo fe s’ oljfke gore vernili v’ Jerusalem, in fo tamkaj fku-pej sbrani molili, fe pollili in zhakali prihoda f. Duha, kteriga jim je Jesuf obljubil po-flati. Koliko dni po Jesujovim v’ nebo odhodu Jo apojlelni J. Duha prejeli ? Defet .dni po Jesufovim vnebohodu fo ga prejeli. Kaj je J toril J. Duh v’ apojtelnih ? l) Um apoftelnov je rasfvetlil, de fo Jesufov nauk prav uméli, 2. ) Njih voljo je popolnama fpreober-nil, v’, veri jih je poterdil in ferzhne lloril Jesufov nauk po želim fvetu osnanovati. 3. ) Mozh jim je dal k’ poterjenju vere zhudeshe delati in dar jesikov. Kdo je J. Duh ? tSveti Duh je tretja boshja perlhona v' fveti Trojizi, pravi shivi Bog, kteri fe is-haja od Boga Ozheta in Boga (Sina od vekomaj. Kaj nam dobriga J tori Jveti Duhi ^veti Duh naf pofvezhuje. Kje najpojvezhuje Jveti Duhi 1. ) Per fvetim kerftu. 2. ) Per sakramentu (vete pokore. 3-) Kolikorkrat druge sakramente vredno prejmemo. Kako naf pofvezhuje f. Duh? Gnado boshjo, ktero nam je Jesuf Kri-ßof saflushil, v’ naf vlije, ali pa v’naf p o- ronoski. Kaj Jhe dela f. Duh s’ f voj o gnado v* naf? «Sveti Duh rasfvetljuje nafh um dobro fposnati, obuduje nafho voljo k’ ljubesni dobro delati, in flori, de dobro delati samoremo. Kleri fo darovi fvetiga Duha? 1.) Dar modrofli, 2.) dar umnodi, 3.) fvéta, 4.) dar mozhi, 5-) dar uzhenofli, b) dar brumnodi, 7.) dar flrahu boshjiga. Od clevetiga zblena vere. p n° ) fveto, katolfhko zerkev, gmanjo fvet-nikov. Kaj je Jesuf Jioril, de je vef njegov ^fk^zhijt in nepopazhen na fvetu ohra- Cerkev je podavil, in f. Duha ji je po-a f kteri per njé odane do konza fveta, de e v refnizali fvete vere nikoli motiti ne more. Kaf je fveta katoljhka zerkev? \ ^dni s^or sdrushik vfih pravover-1 kriftjanov pod yidnim poglavarjem rimfkim papesham in drugim duhovnim paftirjem , Icteri vii ravno tifli nauk verujejo, in vfi ravno tifte sakramente imajo in prejemajo. Kako Je je Jesufova zerkev sazitela in rasjhiriža ? Jesufje fam uzhil Boga fposnati in mu flushiti, gnado je saflushil, inf. sakramente poftavil. Is volil fi je dvanajft apoßeinov, jih je v’ vfim poduzhil, f. Duha jim pofial, in jim sapovédal po vfim fvetu vfim ljudem njegov nauk osnanovati, in jih kerftiti, kteri fo njih nauk verovali j in apotlelni fo fhkofe in malh-nike podavili, in vernim dali. Tak je bil sa-zhétik zérkve Jesufove, in tako fe je raslhiri-la in je ohranjena. Kdo je nevidni poglavar zerkve ? Jesuf Kriftuf. Kdo je pravi vidni poglavar zerkvel Vfi pravi rimfki papeshi saporedama fo vidni poglavarji zerkve, Koga je bil Jesuf perviga vidniga poglavarja fvoje zerkve pojlavil? tS. Petra. Sakaj je Jesuf poglavarje fvoje zerkve poj lavili Sató, de verne vodijo po volji boshjishi-veti, in jim vfo flore, kar je k’svelizhanju po* trebniga. Kili fe samare vfa Jesujova zerkev smolili! V’ refnizah fvete vere nikoli ne, Iter ji je Jesuf obljubil do konza fveta per nje oliati, in ji je tudi f. Duha poflal. Koliko zhaja bo Jesujova zerkev? Do konza iveta. ■dii je upali svclizhanje sunaj kaloljhke zerkve ? Sunej katolfhke zerkve ni svelizhanja upati. Kako Je da Jposnaii prava zerkev ? Po Ihtirih laftnoftih; l.) de je edina, 2.) fveta, 3.) katolihka, 4.) apoftollka. Kako je prava zerkev edina ? Edina je, 1.) ker ima eno glavo, 2.) en nauk in ene sakramente. Kako je prava zerkev Jvetal tSveta je, i.) ker je njen sazhetnik Jesuf ^rifluì fvet, 2.) ker je njen nauk fvet, 3.) ker uria fvcte sakramente, 4-) ker Ivojc ude k’fve-tQfli napeljuje, 5 ) kerfo vedno fvetniki v’ nje. Kako je prava zerkev katoljhka ? Katolihka je, ker jo jc Jesuf sa vfe ljudi, Sa vfe zhafe in sa vfe kraje pokavil. Kako je prava zerkev apoftoljkal Apoftolfka je: 1.) ker veruje in uzhi, kar 0 apoftelni verovali in uzhili, 2.) ker fo apoeni na Jesufovo povelje njene nauke povfiin Vetu rasihirili, 3.) ker fo njeni fhkofje na* °pniki apoftelnov. A«/ Je azhimo is léga, ker katoljhka 'erkcv vje te lajtnojti ima ? tSe uzhinio, de ker je Jesuf le eno zcr-Cv 'n pravo pokavil, je le katolfhka, v’ kteri fmo, prava zerkev, ker ima ona farna vfe te laßnoßi. Kaliò Je prava zerkev od pervih zhajov kerjhanjtva Jhe imenuje ? Prava zerkev fetudi Rimfka imenuje , ker Je zerkev v’ Rimu glava vfih drusih zerkev in freda edinofU, Kaj nam je Jtoriti, ker fmo v' pravi Jesufovi zerkvi? i.) Moremo sata dar miloßi Boga hvaliti '} 2.) zerkev fvojo mater ferzhno ljubiti •, 3 ) sa njemo rasfhirjanje in povil hanje moliti, 4-) sh’njo fklenjeni in nje pokorni biti, in fe nikoli od nje lozhiti • 5 ) vfe njene ude kakor brate in feßre ljubiti, in doriti, kar je mogo-zhe , de bi jim v’ svelizhanjé pomagali. Od gmanje ali obzheftva fvetnikov« V' zhim ohjtoji gmanja Jvetnikov ? V’ tém, de lo vii pravoverni kridjani kakor udje med feboj svesani, in de fo vil udje zerkve duhovnih darov in dobrot deleskni. Kleri Jo tijliduhovni darovi, kterihjo vji udje zerkve deléshni ? ,So: 1.) Jesufov nauk, 2.) gnada bo-shja, 5.) fveti sakramenti, v’ kterih pofeb-110 gnado boshjo sadobimo, 4-) nar fvetejfhi dar fvete mafhe, 5.) molitev, 6.) saflushe-nje in dobre dela vernih. Kteri udje zerkve imajo medfeboj gma~ njo ? Vfi pravoverni na semlji, fvetniki v* nebelih in duflie v’ vizah. Kakojhno gmanjo imajo verni na semlji medJeboj? Verni na semlji imajo gmanjo med feboj, de njih molitev in saflushenje dobrih del eden drusimu pomaga. Kakojhno gmanjo imajo verni na semnji s'fčetniki v' nebejih ? Tako , de verni na semlji fvetnihe zhafte, fe v’ njih profhnje perporozhajo, fvetniki v nebelih pa sa verne na semlji Boga pro« bjo. Kakojhno gmanjo imaj o verni na semlji dujhami v' vizah ? Verni na semlji imajo gmanjo s’ dufhami ^ vizah, de verni na semlji sa dufhe v’ vizah profijo, in jim s’ molitvijo, s’ dobrimi deli in folebno s’ tem pomagajo, de fveto ma* ^ho sa - nje darujejo, dufhe mertvih pa is hva-cshnofti sa verne na semlji Boga profijo. Od đefetiga zhlena yere. Odpufhanje grehov. Komü je dal Jesiif Krijiuf oblajt gré-he oclpujhati? (Svoji zerkvi je dal Jesuf Kriftuf oblaft grehe odpufhati. lido ima v' pravi zerkvi oblaft gréhe odpufhati? vezhno svelizhanje, in vfe potrebne po-tnozhi ga dofezhi. iSmémo tudi zhajhe in telejne dobrote od Boga upati? Tudi take dobrote fmémo upati od Boga, kolikor fo nam k’ syeiizhanju pçtrebne. 4 * Ali nam bo Bog dal, karkoli skelimo ? Bog nam ne bo dal, karshelimo, temuzh le to, kar nam j^p treba5 tega pa mi ne vemo , ampak le Bog lam ve , kaj nam jc dobro in potrebno. Sukaj upamo vfe od Boga sadobitil Sato: 1.) ker je Bog vfe obljubil, on pa Je'refniahen in svéft v’ fvojih obljubah. 2. ) Ber jc vfigamogozhen, nam torej vfe lahko da, kar nam je sa dufhoin sa telo treba. 3. ) Ker je Bog nefkonzhno dobrotljiv in ufmiljen, torej tudi hozhe dopolniti, kar je obljubil. 4. ) Ker je Bog vfigavedozh, torej tudi vé, koga nam je treba. 5. ) Ker fam Bog sapové, de upajmo va-nj. Po kom moremo upati od Boga vfe potrebne gnade in dobrote sadobiti ? Po Jesufu Kriftufu, ki je nalh frednik per Bogu. Je farno upanje sadojti? Ni sadofti, zhlovek more tudi fioriti, kar mu je Bog sapovedal, in gnadi bosbji le ne (mè s’ grehi uftavljati. Kaj pa naf jtori k' takimu saupanju perpravne? Gnada boshja. Kaj je kerjhanflio upanje? Kerfhanf ko upanje je zhesnatorna od Boga vlita zhednofl, po kteri fe svelto sanefemo od Boga vfe sadobiti, kar nam je obljubil. .•У1 zhim krijtjan nor bolj kaske, de v' Boga upal S’ molitvijo» Od molitve. v Kaj je molitev 1 Molitev je povsdigovanje ferza k* Bogu. Sukaj molimo ? 1. ) De Boga po dolshnofli zhaflimo. 2. ) De ga sa prejete gnade in dobrote sa-hvalimo. 3. De ga vfih nam in blishnimu potrebnih tclelnih in dufhnih darov in pomozh prolìmo. 4. ) De ga tudi odpufhanje ivojih grehov pro» fimo. * Je molitev sapovédana 1 Molitev je od Boga sapovédana, in je k* svolizhanju potrebna. Jesuf fam sapové bres prenehanja moliti, in fam je tudi veliko molil, vzhafi zelo nozb j preden je sazhel uzhiti, je v pufhavi fhtirdelet dni molilj in fvoje shiv-ljenje je fklenil s’ molitvijo na krishi. Kolikéra je molitev 1 Molitev je dvojna, notranja ali ferzhna, in unanja ali pftna. Kako j'e snotraj ali v* Jer zu molil Snotraj ali v* ferzu fe moli, *he fe mifli, sbelje in obzhutljeji ferza k* Bogu pofhiljajo. v Kakb fe od sunerj ali s’ njtrni moli ? Zhe s’ befedo isrezhemo, bar v’ ferzu mi-flimo , obzhutimo in shelimo od Boga dofezhi. Kaj fe more per unanji molitviJkerbeti ? tSkerbeti fe* more, de nalha dkfha ravno to mini, sheii in obzhuti, kar s’ udrai isre7 zhemo j fzer bi bila molitev prašen giàf, nizh vredna, in Bogu fhe soperna. Sahafje ludi unanja molitev potrebna ? Sató, de fc eden drusiga k’ poboshnodi obedujemo, in tiftim, ki naf vidijo ali flifhi-jo, lép sgled dajemo, ker nafhiga Terza ne morejo viditi. Kako fe moremo per molitvi sadershaii? ^Spodobno, tako de samoremo fami prav poboshno moliti , in de tudi druge f’ fvojim unanjim sadershanjem k’ poboshnofti obudu-jemo. Vfa ca fpodobnofl more is Terza isvira-ti, f*cr je nafha molitev hinavfhina. .Smo dolshni moliti? Dolshni fmo moliti, kernafjesufovsgled uzhi moliti, in ker je molitev ena pervih dol-shnoft nafhe vere. sili ujlijhi Bog naflie molitve, kader sa druge projimo ? Ullifhi jih , ker fmo vfi njegovi otrozi in bratje med feboj. Sa koga je krij tj an dolshan moliti ? Sa-fe, saßarifhe, sa duhovno in deshel-fko gofpofko, in savie ljudi, de bi Boga fpos-nali, mu flushili, insvelizhani bili. « Kaj moremo pofelno Boga pr oj iti Pofebno in pred vfim drugim, kar je k' svelizhanju nafhe dufhe treba, to je, gnado in pornozh boshjo k’poboljfhanju nafhiga slavljenja, in odpufhanje grehov. Mi nam bo pa Bog dal, kar je na/hi duflii treba ? Gotovo nam bo dal, zhe g,a bomo prav in s’ gorezhimi shcljami dufhnih darov profili. Kako moremo telejhe dari pr oj iti? (S tem perftavkam : ahe je Bogu k’ zhalli in nam k’ svelizhanju, de jih dobimo} zhe bi pa nam utegnile fhko dovati, de nej nam jih ne da. Kako Je more krijtjan k' molitvi per-Pravljati? *•) More Boga in vezhne refnise, sreven pa tudi fvoje flabofti premifhljcvati, de fefer-2e vname, ponishuje in k’ Bogu sdihuje. 2. ) More ljubesen do greha v’ ferzu sadu-fhiti. 3. ) .Sovrashnikam odpufliti. 4>) Pofvetne smote in fkerbi odloshiti. ,So rastrefene mijli per molitvi vfelej greh ? Rastrefene mifli per molitvi fo greh , ka-der je zhlovek rastrefenja fam kriv } zhe pa gorézhe shelje ima, de bi rad v’ Bogu sbran molil, in fe rastrefenim miflim na vfo mozh nftavlja f mu nifo greh. Kalio je zhlovek rastrefenja per mollivi Jam kriv ? Je kriv, zhe fe h* molitvi ne perpravljaj zhe je prevezh v’ zkafne rezhi samiihljenj zhe per molitvi v’ tabe kraje gré, kjer ga kalte rezili motijo , ali zhe le osira, 'S' zhirn naj zhlovek fvojovèjt tolashi, zhe per vjim J''v o jim persadovanji bres rastrefenja molili ne more ? S tem, de Bog na Terze in na voljo zhlo-vekovo gleda, in de mu bo tudi persadovanje moremo molili, de bo najha molitev Bogu prijetna in njlijhana ? 1. ) Moremo v’ Jesufovim imenu moliti, šakaj on je nafh frednik in befednik per Bogu. Ko j fe pravi v' Jesufovim imenu molili ? (Se pravi moliti s* saupanjem v* Jesulovo nefkonzlmo saflushenje , in take rezhi proliti, ktere To po Jesufovi volji. 2. ) Poboshno ali v’ Bogu sbrani, to je, le v’ Boga mifliti, in v’ferzu obzhutiti, kar Bogu govorimo. 3. ) S’ terdno vero in ferzhnim saupanjem. 4. ) V’ ponishnofli in s’ sgrevanim ferzara. 5. ) V’ duhu in v refnizi. 6. ) (Stanovitno, to je, ne fmémo jenjati, zhe tudi nifmo kmalo uflifhani. ?.) Moremo uflifhanje Tvojih profhenji bo-shji volji perpullitij to je, de bi le to sgodi-lo, kar Bog hozhe, in sato, ker on hozhe. Tako je Jesuf molil: ,,Ozhe, vsemi grenki povcrnil. Kak kèlih od mene, pa ne moja, ampak tvoja volja naj fe sgodi !” Sakaj ni vjelej ujlijhana naflia molitev? Salo, ker prav is ferza ne molimo, ali pa take rezhi profimo, ktere bi nam fhkodo-vale, kar pa le lam Bog previdi, mi pa ne vémo. Hedaj fmo dolshni moliti ? Bres prenehanja, to je, milli in sbelje ttafliiga ferza morejo vedno per Bogu biti, de nikoli nizh taziga ne ftorimo, kar bi Boga skalilo, ampak le, kar je Bogu vfhézh. So-lebno pa moremo moliti sjutraj, ko vftanemoj Sv»:zher, preden (patgrémo j pred jedjo in po ledij pred sazhetim in po Horjenim delu j ob zkalu sadobljene frezhe, ali per odvernjeni kaki nefrezhi, in kolikorkrat nam je bosbje pornozhi treba, sladi v* fkulhnjari, Kakßina more bili naflia molitev sjulrej? 1-) Moremo Boga is ferza sr* h vali ti, ko naf )e zhes nozb ohranil, in nam dal ipet Irezhno °an doshiveti. 2. ) Dobre fklepe v’ ferzu ponoviti, de hočemo zhes dan po volji bosbji shivoti, fe vfi-8a greha varovati, in vfe fvoje dela Bogu darovati. 3. ) Boga gnade, pomozhi in shegna profiti, de bi samogli fvoje dobre lklepe in dol-sknofti fvojigaftan^ svefto in savoljo Boga lpol-niti. Koga fe moremo sjutraj flie pofebno fpomnitil (Sc moremo /pomniti, kterih nevarnofl naj le ogibamo, de ne bomo pofhkodovani ne na dufhi, ne na telclu. Kakßina more vezhérna molitev biti ? 1. ) Moremo Boga sa vfe dobrote sahvaliti, Iti Imo jih zhes dan od njega prejeli. 2. ) (Svoje shivljenje premifliti, kaj fmo do-briga samudili, ali pa hudiga fiorili. 3. ) Boga s’grevanim Icrzam odpufhanja fvo-jih grehov profiti, in terdno fkleniti v* greh nizh vezh pervoliti. 4. ) Bogu fe perporozhiti, dc bi naf nozoj-fhnjo nozhpredvfim slegam obvaroval,in v’Tvoji gnadi ohranil. Kje nam gre moliti ? Povfod, ker je Bog povfod, innafpov/od uflifhi. Zhinm Jo nam malitevfke bukve? Zhe prav verno is njih molimo, fe sbudé v’ naf bogabojezhe mifli in fvete shelje, kterih nam je per molitvi treba. V kteri molitvi najdemo vfe, kar j& treba projiii? V'Ozhenafhi, to jo, v’ Gofpodovi molitvi. Od Ozhenafha Kdo naf je uzhil moliti? Jesuf Kriftuf, nafhGofpod, naf je uzhil moliti. Utero molitev naj' je Jesnf mirili Jesuf'nafje uzhil Ozhe n a Ih, sato fe Ши pravi Gofpodova molitev, in je ta: „Ozhe ftafh, kteri fi v’ nebefih. Pofvezheno bodi tvoje ime. Pridi k’ nam tvoje kraljcftvo. Sgo« «U fe tvoja vulja kakor v’ nebefih, tako na sem!ji. Daj nam danf nafh vfakdanji kruh. odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi °dpufbamo Tvojim dolshnikam. In ne vpelji naf v’ fkufhnjavo. Temuzh refhi naf od hu-^‘ga. Amen. ■Ali je Ozhe naj h Bogu prijetne molitev? Ozhe naf h je Bogu nar prijetnifhi, in tudi nar boljfli! molitev, ker jo je fara Jesuf j^hil. Ta molitev tudi vfe v’ febi ima, kar* k°H kriftjan skeleti, in sa fvoje zhaTno in vezh-11(3 shirljenje profiti samore, in tudi uzhi krav po volji boshj! profiti. Ali je sadajh snaii Ozhe naj h ? . To The ni sadoftij krifljan more tudi ve» ltl » kaj leta molitev v’ febi ima, in kaj ga ta
  • kteri fi v’ne- Sakaj pravimo Bogu Ozhe? Sato, ker naf je po fvoji podobi flvaril, er po ozhetovo sa naf Tkerbi, in ker je fvo-,,§a «Sina na fvet pollai nafodrefhit. бо Sakaj pravimo Bogu Ozhe nafli ? Bogu pravimo Ozhe ftafh, ker naf je po fvetim Duhu per herftuivoje otroke, vérbe in,ravnovérbe Jesufa Briftufa, med feb oj pa brate fiorii. Kaj najuzhé lete prijetne bejede, Ozhe nafli? Naf uzhé: 1.) de naj s’ otrozbjim saupa* njem k’ Bogu molimo, ker vemo, de borno ulliihani. On naf je shé bres nalhe profbnje in bres vfiga sallushenja sa fvoje otroke vselj koliko raji naf bo uflifhal, in nam dal, kar ga bomo profili, zhe bo le nafhi clufhipotrebno. 2.) Penaj fe med feboj kakor bratje in feflre ljubimo, in eden sa drusiga Ikerbimo in molimo , her fmo vfi otrozi ravno tirtiga Ozheta. Sakaj pravimo : ,,klerijiv nebejih?’» Pravimo sató, ker ;e Bog, de fi je ravno povfod , vender fofebno v’nebefib , kjerfefvo-jim isvoljenim od oblizhja do oblizhja gledat» in vsbivati daje. Klera je perva proflinja v* Ozhe najhi ? Pofvezheno bodi tvoje ime. Sakaj projirno nar pred, de bi bilobo-shje ime pofvezheno ? Profimo nar pred, de bi bilo boshje imó pofvezheno, her moremo vfelej in pred vfin1 drusim profiti, har je Bogu k’ zhafti, in potem fhe le tazih rezhi, ktere fo nam ali p3 nafhimu blishnimu potrebne. Kaj prof imo sjpervo 'pro/hnjo ? Profimo: l.) de bi vfi ljudje na semlji boshje laftnofti in popolnamafli bolj in bolj fpos-Havali, Boga zhartili in molili. 2-) De bi fe grefhnilii fpokorili, in k’Bogu fpreobernili. 3 ) De bi fe boshjimu prefvetimu imenu nikoli nezhaft ne godila, ne s’krivo vero, ne s’ nevero, ne s’ preklinjevanjem, in ne s’ ne-kerfhanfkim shivljenjem. Klera je druga proflinja ? Pridi k’ nam tvo/e kraljefho. Kaj projimo s' drugo projhnjo ? 1. ) De bi vfi ljudje Jesulov nauk bolj in k°lj Iposnavali in Ipolnovali, de bi fe kraljevo njegove zerkve bolj rasi hirjalo in uterdilo, *raljeflvo nevere, smote in greha pa saterlo. 2 j De bi Bog vero, upanje in ljubesen v’ ПаГ obudil, in te zhednofii v’ naf povikfbal.^ 3.) De bi nam poflednizh po té in shivlje-nebefa dodelil. Klera je tretja profhnja ? Sgódi fe tvoja volja kakor v’ nebelih, tako na semlji. Kaj projimo j’ ireljo p ro/h njo ? j. *•) De bi nam Bog gnado dodelil njegovo oto voljo vfelej tako svetto in voljno na semlji Polniti, kakor jo angeli in fvetniki v’ nebelih lPolnujejo. 2. ) De bi Bog vfc odvernil, kar naf njego-v° fveto voljo ipolniti sadershuje. Ktera je zheteria proßinja ? Daj nam darif nafn vfakdanji kruh. Kaj projimo s' zheierto pro/hnjo ? 1. ) De bi nam Bog vfe dal, kar potrebujemo dufhno in telefno shivljenje ohraniti. 2. ) De bi Bog dragino in lakoto , pa tudi greh , kteriga Bog vezhkrat s’ tazimi fhibami tepe, dobrotljivo od naf odvernil. Ktera je peta projhnjal Odputli nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpufhamo fvojim dolshnikam. Kaj projimo s' peto proflinjo? Brofimo, de bi nam Bog nafhe grehe odpuilil, kakor tudi mi is ferza odpuflimo vfim, ltteri fo naf rasshalili. Ktera jejhejta proflmja ? In ne upelji naf v’ fkufhnjavo. Kaj projimo s' fliejlo profhnjo ? 1. ) De bi naf Bog v’ take perloshnofti varoval, v’ kterih bi hudo vidili, flifhali, in tudi lahko dorili. 2. ) De bi nam Bog ob fkufhnjavahfvoje po-mozhi ne umaknil, ternuzh de bi nam gnade dal jih ferzhno premagati. Kdo naffofebno J h njii a ? tSkufha naf fofebno fvets’ hudimi pogovori in sgledi, latino mefó, toje, nafhe hudo nagnjenje in posheljenje, in hudizh. Ali tudi pravizhne Bog Jhu/ha ? Tudi, kader namrezh fkufha njih zhed-nofl; i.) s’ bolesnijo, 2.) s’ ubofhtvam in s drusimi nadlogami. бз Klera je fedma proßinja ? Temuzh réfhi nal od hudiga. Kaj projimo s'Jedrno projhnjo? Profimò: j.) De bi naf Bog relhil sladi od dufhniga liudiga,ki je gréh, inzhafnih ia '’ezhnìh grehovih ihtrnfnig obvaroval. 2. ) De bi naf Bog refhil tudi od telefniga budiga, zhe nam ni k' svelizhanju. 3. ) De bi nam Bog mozh in gnado dodelil nadloge, ki nam jih pofhilja, voljno in da- n°vitno preterpeti. Kaj poméni bejeda amen? Befeda amen pomeni toliko, kolikor: sÉ>odife, ali sgodilo fe bo, kar profimo. -------—-------- *• Od angeloviga zliefhenja. Ktero molitev kaloljhki krijtjanje ve-: 1 de'l s’ Ozhenajham flilenejo ? Angelovo zhefhenje. Kaj je angelovo zhefhenje ? v. Je molitevr, s’ ktero kridjanje fveto divizo arijo, mater boshjo, med vfimi angeli in Vetnihi pofebno zhadc in profijo. Kakfhno je angelovo zhejhenje? Vy Angelovo zheihenje je tako: Zhefhena fi arija , gnade polna, Gofpod je s’ teboj. She-fiana fi med shenami, in shegnan jc fad tvojiga n r a^esu[,<®veta Marija, matiboshja, profisa orefhnike sdaj innafho fmertno uro. Amen. Is koliko delov obftoji angelovo zhe-Jhenje ? Angelovo zhefhenje obftoji is treh delov: is posdravljenja veliziga angela Gabrijela , ha-der je Marii povedat priihel, de bo mati Odre-fheniha in boshjiga Sina j is posdravljenja fve-ts Elisabete , kader jo je Marija obilkala, in is beled, ki jih je zeikev perila vila. Kako je angel Gabrijel Marijo posdravill Angel Gabrijel je Marijo posdravil s’ tem le befedami: „Zhcfhena li Marija! gnade polna. Gofpod je s’teboj, shegnana 11 med she-nami.” Kako je Alarijo Elisabeta posdra-vila ? Elisabeta je angelove befede povséla: „Shegnana fi med shenami/’ in je fhe téle befede perdjala: „in shegnan je lad tvojiga teièra.'’ Ktere befede je z e rkev perdjala ? Zerkev je fhe te belede perdjala: „Jcsuf-jSveta Marija, mati boshja, profi sa naf gre-fhnihe sdaj in nafho fmertno uro. Amen.” Sakaj pravimo ; „(Sveia Alarija, m a-ti bos h j a ?” Pravimo sató : l.) Ker je fveta divîzaMa-ri ja Jesula rodila , ki je pravi Bog. 2.) Ker nam to ime da saupanje, de bo Bog uflifhal njé profhnje sa naf. Šakaj pravimo: „Proji sa naf greßi- nike ,,Profi sa naf grefhnike,” pravimo, đe bi fposnanje nafhiga ubofhtva Marija ome* zhilo fprofiti nam od Boga duha pokore in odpufhanje nafhih grehov. Šakaj pravimo: „Proji sa naf sdaj in naßio fmertno aro?’’ „Profi sa naf sdaj in nafho fmertno uro’* Pravimo sató, ker potrebujemo boshje pomo-zhi vfelej, in tudi ob fmertni uri, v’ kteri fkufhnjave hudizhove vezhkrat nar hujfhi. Kedaj slajti zhajti zcrkev Marijo s' ongeiovim zhejhenjem'l Zerkev Marijo, mater boshjo, zhafti s’ angelovim zhefhenjem sladi 5 kader svoni sju-traj, opoldne in svezher k’molitvi. Kaj moremo Jofebno mijliti ob te'm svoni lu? Ob tem svonilu moremo fofebno mifliti fivalesh.no in poboshno v’ vzhlovézhenje tSi-1111 boshjiga. Tretji del. Od Jjubesni. H .. x laj je kerjhanflia ljubesen? Kerfhanfka ljubesen je zhesnntorna od Boga v’ nafhe fcrze vlita zhednofl, po kteri Boga savoljo njega famiga, ber je nar vezhi dobrota, blishniga pa savoljo Boga kakor fami febe ljubimo. Šakaj Je pravi, de je ljubesen zhesna-torna od Boga v’ naflie Jerze vlita zhednojtl To fe pravi sato, ker je od Boga f, Duha krifljanu v'ferze vlita, de njegovo voljo nagiba Boga v’ vfim in zhes vie savoljo njega famiga , in blishniga savoljo Boga kakor famiga febe ljubiti, in fiori, de zhlovek per vfih Ivojih delih nizb drusiga nesheli, kakor Bogu dopafli. Ha) Je pravi Boga savoljo njega famiga, ker je nar vezhi dobrota, ljubiti ? ,Se pravi Boga sato ljubiti, ker ima vfe dobre laflnofli in vfe popolnamafii v’ febi. бт Šakaj naj /he Boga ljubimo ? Tudi sato, ker je do nai nelkonzhno dobrotljiv. Kako pa moremo Boga ljubiti ? Ker je Bog lam na iebi nar vezhi dobrota , ga moremo is žele fvoje dufhe, is žele Ivoje pameti in is žele mozhi ljubiti. Kaj Je pravi Bogaz/ies vfe Ijnbitil Se pravi Boga rajfhi kakor vie druge kvari imeti. Kedaj zhlovek Boga is žele dujlle, is žele pameti in is žele mozhi ljubi l Takrat, kader vfe fvoje mifli in shelje, vfe Ivoje belede in dela po boshji volji obrazka, in lì vfe persadene, de bi fe bosbje lju-besni vredniga ilorii j in kader rajfhi vfe pre-terpi in fe rajfhi vfim saméri, in tudi raji vfo zhaft, frczho , premoshenjc, sdravje in shivlje-nje sgubi, kakor de bi kako boshjo sapoved prelomil in Boga rasshalil. Kako pokdshe krij tj an , de Boga ljubi ? Topokàshe: t.) Zheboshje sapovedifpol-fiuje. 2 ) Zbe rad v’ Boga mifli in moli, dofti-brat njegove dela, njegovo vfigamogozhnoft , ^odroll in dobroto premifhljuje, s’ vefeljem °d Boga in od njegove previdnofli govori ; zhe boshjo beledo s’fvetimi sheljami poflufha , in jo v’ lerzu ohrani; zhe fvojo voljo boshji v°lji tudi v’ sopernih pergodbah podversbej zbe fe rad sa boshjo zhaft in sa boshjo f. rer-5 * kev potegne; zhe drusim lepe sglede daje, in fi vie pôrsadene, de bi Bogu dopadel. Kako pokashc krijijan, de Boga ne ljubih Pokashe, de Boga ne ljubi, zhe boshjih sapovedi ne fpolnuje. Kaj je treba vezhhrat premijhljevati, de bi v’ ljubisni do Boga rajh? Boshje popolnamalli, fofebno njegovo veliko ljubesen do naf, dela boshje, prejete dobrote, nafbc odrefhenje po Jesuiu, Jesufove nauke in lepe sglede je treba premifhljevati, Cvete sakramente vezhkrat prejemati, in Boga daru ljubesni profiti. Ali Boga ljubi, kdor blishniga ne ljubi ? Tak ga ne ljubi, ampak le tirti, kteii luđi blishniga kakor fam febe savoljo Boga ljubi. Kteri febe prav ljubi? Tifti, ki Boga is zeliga ferza na vfo mozh ljubi, fe greha varuje , hudo posheljenje premaguje, in vezhne frezhe ifhe. Kdo je na/h blishen? Naih blishen je vlak zhlovek, bo naj pri-jatel ali neprijatel, snon ali nesnan, vern ali nevernik, dober ali hudoben, kakor naf Jesuf v’ perglihi od ufrniljeniga .Samarijana uzhi. Kako moremo blishniga ljubiti'l De mu vfe dobro shelimo kakor Tebi, in mu vfe florimo, kar shelimo, de bi tudi on nam fiorii, in mu na dufhi in na telefu savoljo Boga pomagamo, de bi vekomaj sveli-zhan bil. Kdor blishniga prav uzhi, (Vari, sa-nj moli, mu dober sgletl daje, in fkerbi, de bi svelizhan bil, ga prav m savoljo Bogoljubi, Kdor pa blishniga ljubi savoljo dobizhka, veselja ali drusiga flabiga bonza, ga ne ljubi prav. Kako je Jesnf dolshnojt blishniga ljubili rasloshill S’ tèmi befedami: „Storite ljudem vfe, karkoli hozhete, de bi vam tudi oni fiorili ^ Sakoj to Ib pollava in preroki.” Alije sadojti blishniga le v'Jer z n ljubili? To fhe ni sadofti, tudi v’ d j an ji mu moremo ijubesen lkasovati, in po mozhi in po« trebi dobro koriti. Sakaj fmo dolshni blishniga ljubiti? Blishniga fmo dolshni sato ljubiti, ker je po boshji podobi livarjen, s’ Jesufovo berejo odrefhen, in ker ga je Bog ljubiti sapo-vedal. Ali fmo dolshni grejhnike ljubiti ? Dolshni fmo jih ljubiti, jim k' svelizha-n)u pomagati, greh pa moremo vfelej fovra-shiti , pohujlhanja le bati, in fc fkerbno va-rovati, de fe njih hudobe ne navsamemo, in *ljih grehov ne vdeleshimo. Koliko sapoved ljubesni nam je Jesuf dal ? Jesul nam je dal dve velike sapovedi lju-hesni: „Ljubi Boga, fvojiga Golpoda, ahe« vle, in blishniga kakor fa m febe.” AU je kerjhanfka Ijiibesen potrebna ? Takó je potrebna, de zhlovek, kteri je per pameti, bres ljubesni vczhniga svelizha-nja dofezhi ne more. Kako Je ljubesen do Boga in do b/iskni-ga ßiasuje ? Zhe zhlovek defét boshjih sapoved der- shi. Od defét boshjih sapoved. Ktere f o bothje sapovedi ? 4So lete: i.) Vervaj v’ eniga Boga. 2. ) Ne imenuj po nemarnim imena fvojiga Boga. 3. ) ,Spomm fe, de bofh prašnik pofve-zheval. 4 ) 4Spofhtuj fvojiga ozheta in fvojo mater, de bofh dolgo shivel, in de ti bo dobro na semlji. 5. ) Ne vbij«j. 6. ) Ne pre'fhefiuj ali ne delaj nezbiftofli. 7. ) Ne kradu 8. ) Ne prizhaj po krivim soper fvojiga bli-shniga. g.) Ne sheli fvojiga blishniga sbene. 10.) Ne sheli fvojiga blishniga blaga. Komu je Bog defet sapovedi dali Moselu je Bog defet sapoved dal na tSi-* najfki gori sa israclfko ljudftvo, ko je po ishodu is Egipta v’ pufhavi hilo. Kako je Bog dal dejet sapoved ? Bog je dal deict sapoved na dve' kamnit-ne table sapifanih s’ gromam in treikam. Bog, kader je zhaf prifhel, de bi bil fvoje sapovedi dal, je po Mosefuljudftvu sapo-vedal, de naj fe tri dni ozhifhuje, in fvoje oblazhila opere, in potlej naj pride k’ ^Sinaj-iki gori. Ko je tretji dan prifhel, fe je groženje safhfhalo, sazhelo fe je blilkati, zhe-ren oblak je goro pokril, glaf trobente je zhe dalej bolj buzhal, in ljudftvo fe je balo. VTa •Sinajfka gora pa fe je kadila, in dim fe je sb’nje valil kot is pezhi ; in vfa gora je bila ßrafhna, in glaf trobente fe je bolj in bolj raslegal, in Gofpod je defet sapoved povedal. Sakaj je Bog s’ gromam in trejkam defet sapoved dal? Sato: l.) De bi fe ljudftvo bolj nagnilo po boshjih saporedih delati, in vezhi zhaft in Pokorfhino do boshje volje imélo. 2.) De bi prelomovavze s’ ftraham pred njegovo mozlijo in sashuganimi fhtrafnigami navdal. ■dii frno indi mi dolshni defet boshjih sap o Df-d jpolnovali? Tudi mi fmo dolshni defet boshjih sapoved fpolnovati. , l ) Ker fo raslaga natorne sapovedi, ki jo je Bog v’ nafhe ferza sapifal. 2-) Ker jih je fam Jesuf Kriftuf poterdil. Ali samore zhlovek fam od febe boshje sapovedì dopolniti? tSam od febe jih ne more dopolniti, pa s’ boshjo pomozhjo jih samore, Ktere dolshnojti imajo dejet boshjih sa-poved v’ febi'l Perve tri boshje sapovedi imajo v’ febi dolshnofti do Boga, unih fedem pa imajo v’febi dolshnofti do naf in do blishniga. Kje je ob kratkim vjih def et sapoved ? V’ dveh sapovedih od ljubesni je ob kratkim vfih defet sapoved. Kaj gré per vfaki defetih sapoved vediti? De vfaka sapoved kaj sapoveduje, in tudi kaj prepoveduje. Od treh pervih sapoved, ki imajo v’ febi dolshnofti do Boga, I, Sapoved. Kaj nam je v’ pervi sapovedi sapovem daniga ? Nam je sapovedano le v’enigafamiga Boga verovati, va-nj upati, ga zhes vfe ljubiti, mu pokorni in hvaleshni biti, in ga moliti. ,Smo Bogu pokor/hino dolshni! Bogu fmo vfelej in povfod popolnama po-korfhino dolshni, drugazhi ne moremo frezhni in svelizbani biti. fmo vfelej dolshni hoshje sapovedi do-polnovati? Vfelej fmo boshje sapovedi dopolnovati dolshni ; sakaj ker je Bog fvet, le farno to prepoveduje, kar je hudo in (hkodljivo, inlefa-Hio to sapoveduje, kar je dobro. On je dobrotljiv, in ker hozhe, de bi vfi njegoviotro-z> svelizhani bili, hozhe tudi, de bi vfelej dobro delali, in fe hudiga varovali, in ravno to r'am v’ vfil) fvojih sapo vedili sapo vé, sató jih Moremo tudi vfe bres raslozhlia fpolnovati. ,Smemo kako boshjo sapoved prelomiti salò, de bi fvoje shivljenje ohranili1 Ne fmerno , ker nam je Bog zhafno shiv-Ijenje le sató dal, de bili sli’njim vezhno per-dobili, in ravno sató nam ne more nikoli per-Pufhcno biti, debi ohranili zhafno shivljenje pa vezhno sgubili, kar bi fe pa gotovo sgodi-ko bi boshje sapovedi prelomili. tSmemo kako boshjo sapoved savoljo 'hafni,ra dobizhka prelomili ? Ne fmerno, sakaj Kriftuf pravi : Kaj po-^aga zhlovèku, ako vef fvet dobi, fvojo duflio Pa pogubi. iSrnemo is Jtrahu pred ljudmi boshje sapovedi prelomiti? Tudi ne. Jcsuf naf uzhi, de fe ne fme- tiftih bati, kteri truplo umore, dui he pa umoriti ne morejo, temu7.l1 de naj Ге le tikiga bojimo, kteri duiho in telo v* pekel pogubiti samore. Sgled fo nam federn Makabejfkih bratov, apolìelni, marterniki, ki fo fe raji umoriti dali, kakor de bi bili grelhili. ,Smo Bogu iudi hvaleshnoj t dolshni? Tudi, sakaj od Boga Imo vie prejeli, kar imamo, in nizh nimamo, kar bi od njega ne bili prejeli. Kako krij t jan Bogu hvaleshnoj t jkasaj e P Zhe boshje dobrote premifhljuje $ zhe rad od njih perpovcduje, in jih v’ to obrazha, sa kar mu jih je Bog dal, toje, v’boshjo zhaft, v’ fvoje Ialino in fvojiga biishniga svelizhanje. Smo dolshni Boga moliti ? Tudi moliti fino ga dolshni, ker naf je sató kvaril, de bi ga molili, in mu flushili. Kedaj zhlovek Boga refnizhno moli? Kader Boga lvopga nar vi k f hi ga Golpo-da in sazhetnika vfiga dobriga Iposna , kader njegovo nelkonzhno popolnamak velel hvali, in tako shivi, kakor on sapové. Kaj je v’ pervi sapovedi prepovedano ? V’ pervi sapovedi je prepovedana nevera, malikovanje, krivoverftvo, vedeshevanje, prašna vera, zopcrnija, nesaupnoft, ali pa tudi prcdersno saupnnje v' boshjo miloft. Kdo je nevere kriv. Kteri kvari kakor Boga moli, ali jim tako »hafl fkasuje, ktera le famimu Bogu gré. Tako fo ajdje fonze , svesde, luno, imenitne ljudi, s hi vali in tudi druge rezhi kakor Boga molili. Samore hrijtjan, ki le v' eniga Doga veruje, greha malikovanja kriv hiti ? Tudi, zhe rtamrezh kake kvari toliko ali pa fhe bolj kakor Boga ljubi, ali zhe je per-pravljen is ljubesoi do njih Boga rasshaliti. Kdo je hrivoverjlva kriv ? Krivoverkva je kriv, kteri kake od Boga rasodete relnize, ktere mali katolihka zerkev sa take fposna in veruje , terdovratno same. tuje. Kaj je krijtjanu Jtoriti, de ne bo kri-overjtva kriv? ,Se more: i.) Prevsetnoki varovati, sató ^Gr is napuha krivoverkvo isvira. 2-) More Boga ponislmo kanovitnoki v’ ka-t°Hhki veri profiti. 4Se more tazih ljudi fkerbno o radi soper vero in kerfhanfke zhednoki govore, ali fe is kakih boshjih rezhi radi norčujejo. 4 ) More fkerbeti, de bo v* katolfhki veri dobro poduzhen. 5.) Ne fmé flabih bukev brati. Kdo je védèshevanja kriv ? Tiki, kteri tordi ali veruje, de fe is ka-ismifhljcnih snamenj prihodne rezhi vediti Samore zhlovek ßirivne ali prihodne sgodbe napovedovati? Zhloveku je to nemogozhe, zhe mu ni od Boga rasodeto. -r- Preroki fo fzer vedili prihodne sgodbe, pa le famo is hoshjiga rasso-clenja. Kdo je prasne vere ali vrash kriv ? I'ifli, kteri rezhem pofebno mozb perpi-fuje, ki je ni ne po natori, ne po rasodenji Bog va - nje djal. Kdo bi bil r-ere v’ zopernijo kriv ? Kteri bi fe tako premotil, de bi veroval, de fe s’ pomozhjo vragov fofebne rezhi doriti dado, in kteri vfe take rezhi, kterih ne umejo zópernikam in zópernizam perpifhejo. Kako zhlovek zhes upanje greßii ? Zhe premalo ali pa predersno v’ boshjo miloft saüpa. Kedaj zhlovek premalo v Doga saupa, ali kedaj Je s' nesaupnojtjo pregre/hi ? 1. ) Zhe mifli, de mu Bog njegovih grehov odpufliti nemore, ali zhe mifli, de je to ne-mogozhe, de hi fvoje pregrefhne navade sa-puliil, in fe fpreobernib 2. ) Zhe v’ boshjo previdno!! ne saupa, in prevezh sa zhafne in telefne potrebe fkerbi. 5-) Zhe v’ kakiga zhloveka ali v’kako drugo livar ali fam v’ fe bolj kakor v’ Boga saupa. Kedaj pa zhlovek v Doga predersno upa ? l ) Kader fe fam na fvojo mozh sauafha, de bo bres boshje gnade dobro delal in fe svelizhal, 2.) Zhe tabe rezki od Boga perzhnkuje ali proli, kterih mu ni nikoli Bog obljubi! —To bi bilo, ako bi ne hotel delati, in bi li le vender obilnofti od Boga shelel •, ako bi fe nevar-nofti ne ogibal, in bi le vender hotel, de bi ga Bog obvaroval, i. t. d. Ali ni soper pervo sapoved, de angele ln fvetnike zhajlimo in jih na pomozh kli-zhemo ? To ni soper pervo sapoved , temuzh dobro in koriftno je, de angele in fvetnike zha-ftimo, in na pomozh klizhemo, de bi Boga gnad profili, kterih nam je treba. Kedaj krijtjarije fvetnike prav zhafté? Takrat i.) kojih kakor svelte prijatle boshje in Ivoje prihodne tovarlhe v’ nebefhkim hralieflvu ljubijo. 2. ) Ko Boga sa gnade sahvalijo, kterejefvet-rhltarn dodelil. 3. ) Ko njih shivljenje, to je, njih zhednofti P°fnemajo. tSo fvetniki vredni, de jih zhajlimo? ,Svetniki lo vredni nafhiga zhefhenja, in fzer satd, ker jih Bog lam ljubi in zhalti, in ph je v’ fvoje kraljeflvo vsel Ha j fe pravi fvetnike na pomozh kli- ,Se pravi jih pro/lti, de bi sa naf Boga Profili. Ali projijo fvelniki sa naf'l Oni prolijo v’ nebefih sa nai, sató kernaf ljubijo, in ker naf ljubijo , tudi gotovo sheljé, de bi tudi mi svelizhani bili. Ali je soper boshjo zhajt, zhe krijtjanje Jvetnike projijo, debi sa-nje Bogaprojili? To ni soper boshjo zhaft, ber kriftjanje verujejo, de fvetniki s* fvojo Ialino mozhjónizh fioriti ne morejo, temuzh de prohjo le Boga, od bteriga vfalt dober dar pride, in ber vedo, de molitev pravizlmiga perBogu veliko samore. Uteri g a med fcetniki fo krijtjanje Jhe pofehno zhajtiii in projili dohhni ? Prezhirto divizo Marijo, mater boshjo, ker je ona polna gnade per Bogu. Sa ktere gnade fe je poftbno fr et niham perporozhali treba, de bi jih nam od Gofpod Bogafprojili? Pofebno sa tilìe gnade, ki fo nam b’sve-lizhanju potrebne: de bi Boga pràv fposnali, ga zhes vfe ljubili in brumno shivéli, in de bi fe vfi grefhniki fpreobernili, in pravo pokoro fiorili. Sakaj katollhki krijtjanje angele net pomozh klizhejo? Sató angele na pomozb klizhejo , ker fo jim varhi dani, ber ljudi ljubijo j sa njdi sve* lizhanje fkerbé, sa-nje profijo , in ker BogO vedno gledajo, in mu molitev ljudi darujejo* Ali ni to soper pervo sapoved , de imanio v’ katoljhki zerkvi podobe? Tudi to ni soper pervo sapoved 5 sakaj v f. pifmu je le podobe delati prepovedano, de bi jih molili. Sakaj haloljhki krijtjanje podobe zha . Jlê? Sató ker podobe kaj zhaftitljiviga,• kako boshjo perfhono , mater boshjo , ali kakiga drusiga fvetnika poménijo, zhaft fene daje podobi, temuzh tiftimu, kogar podoba pomeni. Z/timu pa haloljhki krijtjanje Jvelin/e ìba/lé? Zhaftć jih: l.) Ker fo oftanki tiflih trupel , ki fo fvetniki po njih savoljo Boga mar-tre terpeli, ali v’ njih s’ pokoro in s’ drusimi dobrimi deli pofebno lepo Bogu flushili. 2. ) Ker je Bog po fvetinjah vezhkrat zhude-s^e delal, in veliko dobrot ljudem fkasal 3. ) Ker bo Bog po od fmerti vftajenji ravno teoftanke, to je, trupla fvetnikov vekomaj v’ debelih svelizhab II. S a p o v e d. Kaj je o’ drugi sapovedi prepovedan niga o Boshjimu ime'nu nezhaft delati. I 3 dici ko J,e boshjimu imenu nezhajt dé- *•) S vfakim greham. Zhe kdo od Boga, od fv. vere in od fvet-1 ioy s’ sanizhevanjem govori» 3. ) Z he kdo kolne in preklinja, fe sarotiije in perdufhuje. 4. ) Zhe kdo bres potrebe ali zlo po krivim perle sli e. 5. ) Zhe kdo Bogu dorjene obljube prelomi. 6. ) Zhe kdo boshje ime bres potrebe ali bres zhafti isrezhe. 7. ) Zhe kdo boshjo befedosanizhuje, popa-zhi in krivo obrazha. Od perfége. Kakó zhlovek perféshe? Zhlovek perféshe, kader Boga na prizho vsame, de reinizo govori, ali de bo fpolnil, kar govori. Ali fmé zhlovek Boga na prizho pokliza-ii ali per Jemati? Zhlovek fmé perfegati, kader je treba. Sakaj Jo perfége perpujhene? (So perpulhene, de le refniza fkashe, in de fe pravde konzhajo. Ali je perféga Bogu. prijetno in dobro délo ? Je, kader je potrebna, refnizhna in pra-vizhna, ker v’ perlegi kriftjan Boga refnizhni-ga in pravizbniga fposna, in ga s’tern hvali. —' Torej naj vfak gleda, kakò bo s’ perfégo pred Bogam obdal. Fie daj je perje ga potrebna ? Kader fe drugazhi febi ali drusim baka velika fhkoda odverniti ne da, ali pa zhe go-fpolka perfego sapové. Fedaj Je zhlovek s’ perfego soper Boga pregrejhi? Kader sa prasne rezhi perféshe , ali kader ne Ipölni, kar je s’ perfego obljubil, ali kader po krivim perféshe. S’ zhem Bog takim shuga, kteri po krivim perfeshejo? Bog pravi, de bo tak preklet, kteri po trivi m perfe'she. Kaj je lahimu J tariti, kteri je lathnji-fco perfegel ? Tak je dolshen ojftro pokoro delati, sato to je to flrafhna pregreha j in zhe je s’ tem blishniga pofhkoUoval, mu more tudi fhkodo poveriiiti. Kaj je takimu Jloriti , kteri je kako Pregreßino rezh s' perfego obljubil? Tak ne fmd fvoje ftorjene obljube fpol-n*ti, temuzh naj sa fvojo pregrélhno obljubo Pokoro dela. Kaj mu je Jloriti, kdor more perfezhi? 1.) On more dobro v’ ferzu premilim, de ^°ga vfigavedozhiga in nefkomhno pravizh-n,?a, ki ga sa prizho vsame, na 'mafhevanje tlizhc, zhe bo krivo perfegel, ali zhe tirtiga ne bo ravno tako fpolnil, kakor s’ perlego obljubi. 2. ) Zhe bo kakor prizha perfegati mogel, naj fe na tanko smifli, kaj je vidil ali flilhal, in kar refnizhniga od tifle rezhi vé, sa ktero bo perfcgalj naj nizh vezh in nizh manj ne pove, kakor kar prav ref vé, in no j fe ne tla od nobeniga smotiti, de bi od refnize prav ne prizhal. 3. ) Zhe mu je perfegati, de bo fpolnil, kar s’ perlego obljubi; naj pred, ko perfeshe premilli, ali bo, kar obljubi, tudi hotel in sa-mogel fpolniti, kei' more po ftorjeni perfegi vfe svefto dopolniti, Ihe tako teshko naj ga dane. Od obljub, Kaj je obljuba? Obljuba je radovoljno llorjen fklep Bogu k’ zhafti kaj taziga doriti, kar nam po bo-shjib in zerkvenih sapovedih ni ravno sapo-vedano pa nam vender pomaga, de fmo bolj-fhi in brumnilhi. (So obljube zhloveku k* pridu? ,So, sato ker fe po njih lhe kaj boljfhi-ga fpolni, kar bi fe fzer ne bilo sgodilo. Kaj more zhlovek Jtorili, preden fe s’ kako obljubo save'she ? More: l.) dobro prevdariti febe, fvoj (lan, fvoje flabofti, fvoje potrebe in druge okolifhine, zhe bo to, kar Bogu k* zhafii obljubiti mifli, fpolniti samogel. 2.) Boga rasfvetljenja profiti, in tudi dobro je Ipovednika sa Ivet vprafhati. Ali je to she obljuba, zbe kdo mijli ali skeli Bogu k' zhajti kaj dobriga Jtoriti? To fhe ni nobena obljuba, ampak le dober fklep. Je dolshnojt Jtorjenc obljube jpolnitil . Dolshnoft je. Pred obljubo je zhlovek prod, po obljubi je savesan. Ali je greh odlajhati obljube J'polniti? Greh je, sakaj Bog fam pravi: „Nikar °bljube fpolniti ne odlafhaj, sakaj ako bofh °dlafhal, ti bo greh/ Rako fe boshje ime pojvezhizje ? ,Se pofvezhuje: 1.) Zhe Boga pred vfim Ivétam s’ beledo in djanjam na ravnoft pridamo. . 2.) Zhe od f. vere, od Boga; fvetnikov ln boshjih rezhi vfelej s’ veliko zhaftjo govo- rimó. 3 ) Zhe Boga v* vfih dufhnih in telefnih potrebah pomózhi profimo ali molimo. 4. ) Zhe s’ pravizhno perlego Boga na pri-2ho vsamemo; de fe nam verjame. 5. ) Zhe obljube, ki Imo jih Bogu fiorili, Sv’efto opravimo. o.) Zbe boafaje imé s’ fpođobno ahaftjo isre-kujemo, in na pomozh hlizhemo. 7.) Zhe boshjo befedo verno in svelto po* flufhamo, in vfe, kar pozhnemo, Bogu k' hvali in k’ zhafti boshjiga imena obernerao > in Bogu v’ da/ opravimo. III. S a p o v e d* Kaj je v' tretji sapovedi sapovédanigct ? V’ tretji sapovedi je sapovedano v’ nedé* ljo, kteri dan je shé od apoftollkih zhafov v’ fpomin Kriftufoviga od fmerti vftajenja sa jnaf prašnik poftavljcn, od dela pre jen jati, in le dela bogabojezhofli dopernafhati. ,So prašniki krijljanam potrebnih Potrebni fo. Zihlovek je dolshan fvojigfl kvarni lt a snotraj v’ ferzu in sunaj s’ djanjem in tudi ozhitno per boshji flushbi hvaliti, zha' Ititi in moliti, in ravno de bi fe to loshej sgo-dilo, je Bog fedmi dan polvezhevati sapove' dal. Sakaj je Bog fedmi dan pojvelili Sato, ker je v’i heftih dneh nebo in sem' ljo in vfe, kar je, 11 varil, in ker je fedmi dat* kvariti jenjah Sakaj krijtjanje nedeljo namejti falò' te pr ati/ujejo ? Sató, ker je Jesuf v’ nedeljo od fmert1 vftal, in v nedeljo apoftelnam f. Duha polla!. Ah Ј9 slit sadojti, z/te krijtjanje ob nedeljah od déla jenjajo'l To fhe ni sadofti, temuzh morejo tudi dobre déla delati. Pozbitik od zhafnih opraci firn je ob nedeljah le sató sapovedan , de ki njih ferze s’ délam smoteno ne bilo, in de bi loshej leté frète dndve v’ boahji flushbi v’ dobrih delih dopernefli. Kakoßine dobre dela Jo krijtjanje dol-slini db nedeljah pofebno doperna/hati? Krifljanje fo dolshni, zhe svelizhani biti kozhejo, fzer sméraj hudiga fe varovati in dobro delati; vender pa morejo ob nedeljah tudi fhe k’ boshji flushbi v’ zerkev priti, v’ °gu sbrani per malhi biti, pridigo in po* poldanfki kerfhanfki nauk flifhati, per lita. ^ijah biti, in vezh kakor druge dnère moliti, sató ko more zeli dan Bogu pofvezhen biti. Kaj je v' tretji zapovedi prepovedani* ? «So prepovedane: l.) Vfe hlapzbevfke dela bres file in bres praviga perpufhenja. 2.) Vfe druge opravilaktere temu dnevu ^zhafl delajo, ali njegovopofyezhevanje mu-in motijo. Ktere dela fo kriltianam ob prašnikih fi'rpuyhene? Take , ktere fe bres fhkode odlafbati ne to de le s’ perpufhcnjem duhovfke go* 'Pofke, in ktere is ljubesni do Boga in is lukesni do blishniga ieirirajo. Kaj shnga Bog iijtim, kteri prašnikov ne pofvezhiij ej o ? Bog pravi: „Kdor bo leta dan delal, njega dufha bo is frede njegoviga ljuddva poginila, in bo umeri (1pogubljen j’ IV. S a p o v e d. Kaj je v' zheterti sapovedi sapovedani- • Sa ? , Je sapovedano ftarfhe fpofhtovati. Kako ßiashejo otrozi Jpoflltovanje jvo- I jim Jlarjhem ? Zhe od fvojih ftarfhev dobro miflijo $ zhe s’ zhaftjo sh’njimi in tudi s’ drusimi od njih govore } zhe fe sa njih zhad in dobro imé potegnejo, njih flabofti sakrirajo, jih sagovarja-jo, in tudi farni s’voljo prenafhajo, ko bi ravno fhe tako soperni bili. Ali morejo otrozi J tar file vfelej fpofll-t ovati? Vfelej, ker ftarfhi smeraj njih darfhi ofta-nejoj tedaj tudi dolshnoft jih fpofhtovati smeraj odane. Tobija je fvojiga fina tako uzkil: „Moj lin! poflufhaj befede mojih ud, in ohrani jih terdno v’ fvojim lerzu. Kader bo Bog mojo dufho vsel, pokoplji moje telo, in fpofhtuj ïvojo mater vfe dni nje slavljenja.’’ To je mladi Tobija svelto fpolnil, 'in dobri otrozi flore tudi fhe dan danalhni. Kaj Jo otrozi savoljo Jpoßitovanja flie Jvojim Jlarßiem dolshnil 1. ) Dolshni fo jih tudi ljubiti. cStarfhi fo sa Bogam njih nar vézhi do* brotniki j oni otroke, slatti dokler fo majhni s’ vfim prefkerbé, in pofebno matere tudi veliko sh’ njimi terpé, tako de fe njih dobrota in ljubesen nikoli ne more sadotti poverniti, Egiptovfki Joshef in tudi Jesuf fam je otro-kam sgled, kako naj fvoje ftarfhe ljubijo. 2. ) ,So dolshni ftarfhcm hvaleshni biti, sato ker fo po njih od Boga nar vezh prejeli. 3. ) .Starfhem v’ vfih rezhéh pokorni biti , *he nifo boshjim sapovedam in njih svelizha-nju nafproti. Sgled pokorfhine daje Isak, ki je bil fvojimu ozhetu Abrahamu v’ vfim pokoren j *lo umoriti bi fe bil dal ozhetu Bogu v’ dar. Egiptovfki Joshef. — Jesuf, ki je savoljo fvoje matere v’ Kani vodo v’ vino fpreménil. Kedaj ne Jméjo otrozi JlarJhem pokorni biti? Kader bi jim ftarfhi kaj hudiga sapoveda-li, pottavim, de naj blishnimu kako krivizo ft°re , de naj fe slashejo, i. t. d. sakaj zhlo-Tek more Bogu vfclej bolj kakor ljudem pokoren biti. 4.) 4Se fvojih flarfhev ne framovati, zhe Ib tudi bolj niskiga in revniga ftanu. 5. ) tStarfhem v’ dufhnih in telefnih potre* bah pomagati. 6. ) Sa ftarfhe moliti, de bi jim Bog dodelil, kar na dufhi in telefu potrebujejo, in zhe fo shé mertvi, de bi jih Bog, ako morebiti v’ vizah terpé, k’ febi vsél v’ ifvoje ne-befhko kraljeftvo. T.) Sadnjo voljo (larfhcv tako'fpolniti, kakor fo narozliiii, in njih naukov nikoli ne posabiti. Kaj je v' zheterti sapovedi otrokam prepovédaniga ? У’ zheterti sapovedi je otrokam prepovedano fvojim ftarfhem nepokornim biti, sh’ njimi gordo delati, jih fovrashiti, smerjati, sanizhevati, kleti, v’ potrebah saputiti, ali jim fhkodovati Shaloften sgled nepokorniga otroka imamo nad Abfolonam, nad Kamam Noetovim finam. Ali J. pijmo ojftro od lazih otrok govori, kteri s' Jv oj imi Jlarßli gerdo delajo? Ojftro govori. Bog pravi; ,,Preklet bodi, kdor no fpofhtuje fvojiga ozheta in fvoje matere. Kdor fvojiga ozheta ali fvojo mater kolne, more fmerti umreti. Kdor bo fvojiga ozheta ali fvojo mater udaril, naj fmerti u-merje. Neumen lin je ozhetova in materina shaloft. Kdor ozheta shali in mater podi, je bres pofhtenja in frézhe. Kdor kaj fvojimu ozhetu ali fvoji materi vsamc, in pravi, de to ni greh, je uhijavzov tovai-fh. Kdor ozheta saframuje, in porod fvoje matere sanizhuje, u O njega okó naj krokarji fpod zkela iskljujejo, in orlovi mladénzhi poshro.“ In Iesuf lam pravi: „Kdor ozhcta ali mater kolne, more fmerti umreti.“ Kako mor »jo bratje, jej tri in shlahtat med jeboj shivéti? 4Se morejo med feboj ljubiti, v’ miru shivéti, eden drusimu radi doriti, kar je tré-ha, fe ne shaliti, ne samérljivi biti, eden. drusiga v’ gre'h varovati, in k’ lepimu boga-bojezhimu shivljenju nagibati in opominjati. Lep sgled da Joslief, ki je s’ fvojimi brati tako ljubesnjivo ravnal, kaki na j ker-Ihanfki bratje in feflré med leboj bodo. Ve-hko let je preteklo , ko ni fvojih bratov vidik In ko jih je vidil, fe je od vefelja na glaf jokal, in ker ga nifo posnali, jim jo rekel: jiJeft firn Joshef vafh brat, kteriga de v’ E-gipt prodali. Nikar fe ne bojte, in naj vam ne bo teshko, de de me v' te kraje prodalij Sakaj Bog me je pred vami savoljo vafhiga shivljenja v’ Egipt pollai. Vie fvoje brate je kulhnil, in per vfakim je jokal. In rekel je. „Hitite v’ Egipt priti, in perpeljite jni ozheta.” Kader jih je od febe fpudil, jim la djal. „Nikar fe po potu ne kregajte.” Ravno tako lep sgled da Abraham ,v' sa-dershanji do Lota fvojiga ftriza. Od đolshnoft, ktere ftarfhi do fvojih. otrok imajo. Kaj Jo ftarfhi Joojim ot rokam dolshnil Sa dufho in telo fvojih otrok svérto fker- beti. Sató morejo; 1.) «Sposnati, de fo njih otrózi boshji, in sa vezhno svelizhanje rtvar-jeni, ker jim jih'je Bog srozhil, de bi jih lepo v’ boshjim flrahu redili, varovali, in jim v’ nebefa pomagali. 2.) Vfe fvoje otroke bres raslozhka ljubiti. 3-) Jih v’ pravi véri poduzhiti, in zhe farni nifo sato, jih drugim poduzhiti dati j jih k' pridigam in h’ kerlhanfkim naukam svelto voditi ali pofhiljati. 4.) ,Svoje otroke v’ ftrahu boshjim srediti, jih od perve mladofti tako voditi, de bodo greh fovrashili, in fe ga varovali 5 dobro pa ljubili, in s’ vefeljem delali, radi molili in radi v’ zerkév hodili. Mati fcdmih Makabejfkih bratov je ftar-fhem v’ sgled, ker je vfih ledern v’ takofh-nim boshjim Itrahu sredila, de fo tako mozh-no boslijo portavo ljubili, in greh fovrashili, delo raji vfe preterpeli, in shivljenje sgubili, kakor boslijo sapoved prelomili, in greh (forili. 5 ) Morejo otroke vliga pohujfhanja varovati, jih ne pufhati v’ Habe perloshnofti in tovarfhije, in jim s’ lepim bogabojezhim fhiv' Ql ljenjem kasati, kaltó morejo shiveti, de bodo vezhno svelizhani. 6) Morejo otroke s’ ljubesnijo fvariti in fhtrafovati, in kader fe poboljfhajo, jim fpet dobri biti. Kakor je ozhe fvojiga sgubljéniga, po-boljfhaniga fina s’ ljubesnijo fprejel, tako morejo tudi flarlhi fvojiga poboljfhaniga otroka s’ ljubesnijo fprejeti. 7. ) Ne fmejo otrok drashiti in v’ gre'h napeljevati. 8. ) Morejo sa otroke moliti, debi jih Bog v’ fvoji milofti ohranil, in na dui hi in na telefu pofvetil. Job, pove f. pifmo, je molil sa fvoje otroke rekozh; „Moji finovi fo morebiti grefhili, in Boga v’ fvoji ti ferzih rasshali-li.” In satò je Bogu vfak dan daroval. Kako fo dolshni Jtarflii sa telò fvojih otrok jkerbtti ? Dolshni fo sa shivesh in druge potrebe In sa sdravje telela fvojih otrok fkerbeti, jih delati in druge dobre rezhi uzhiti, ali drugim uzhiti dati, jih lenobe varovati, in jim v’kak (lan pomagati, de fe bodo samogli fa-*ni pofhteno preshiviti. Kakoßmo plaz/lilo bodo Jtarflii prejeli, zhe fvoje dolshnojti do otrok svejio in sa-Voljo Boga f polnijo ? Taki (tarfhi imajo t 1.) per fvojih otrozih she tukaj na tćm fvetu veliko vefelje , ker vidijo ali flifhijo , de njih otrozi po refnizi shivé. ^•) Dobe pomozh od njih. 3.) Bodo vezhno pia- zbilo v’ nebelih prejeli, ker bodo Bogu fvoje otrobe oddali. Kaj pa take Jtarßle zhaka, kteridolsh-nojt do fvojih otrok ne fpolnijo? Take ftarfhe zhaka zhafna in vezhnane-frezha; in shalofh Kakoßine dolshnojti imajo oflierbniki in botri do zapuflienih otrok? Ravno tifle, kakor ftarfhi, to je, sa njih dufho in telo, kolikor jim jemogozhe, flter-heti. Sade’ne zheterta zapoved zunaj otrok in J tarfiieo tudi drupe ljudi? Zheterta sapoved sadene tudi vfe podlo-sbnn in vfe njih duhovfke in deshelfke go-Ipofkej ravno tako tudi vfe uzhenike in vfe tike ljudi, ktére gré savoljo njih fìarofii in vi-1 ožiga kanu fpoflitovati. Od dolshnoft Ieri ft j ano v do duhovnov. Kaj fo krijtjanje duhovnom dolshni? Krifljanje fc dolshni jih fpofhtovati, ljubiti, jim v’ vRh duhovnih rezheh pokorni biti, sa'-nje moliti, in sa njih potrebni shivesh fkerbeti. Od dolslmoft do Zefarja in drugih deslielfkib gofpòffc. Je dethclfka gofpofka potrebna ? Gofpofka je savoljo hudobnih in nepo-kojnih ljudi, savoljo pravize, savoljo sunanjiga mini in frezhe vfiga zhlovefhkiga rodii ülno potrebna. Od koga ima deshéljka gofpofka ob-bajt? Od famiga Boga. Kaj [mo dalshni Zefarja in drmjm od njega pojtavljenim gofpofkam ? 1. ) (Smo dolshni jih Ipolhtovati, tođo ne s’ perlisnjenim jesikam, ampak is ferza, kakor boshje naméftnike in Hushabnike. 2. ) Jim v’ vlim pokorni biti, kar ni zhes boshjo sapoved. Jesuf je bil krivizhnimu fodniku pokoren in fzér pokoren do fmerti. 3. ) .Svojim gofpofkam davke dajati. 4. ) Sa gofpofke moliti, de bi jim Bog sdraie in shivljenje ohranil, de bi jim mozh in modroft dodelil fvoje podloshne po boshji vo>-Iji voditi. Od đolshnoft pòflov. Kdkojhne dolshnofti imajo pój’h do Jvo-jih gofpodarjev in gojpodinj ? 1. ) Jih morejo fpofhtovati savoljo obietti, 1« j‘o od Boga do njih imajo. 2. ) Jim v’ vlih rezhéh, ktere nifo boshjim sapovedam nafproti, pokorni biti. 3. ) Jim svetti biti, to je, pridno delati, naj jih gofpodar vidi ali né, gofpodarjev ne pofhkodovati, ali jim kaj vséti, bodi sa - fe ali sa druge, in tudi ne perputtiti, de bi jim kdo drug fhkodo delal j s’ gofpodarjevim bla-gam morejo namrezh ravno tako fkerbno ravnati, kakor f’ fvojim. Lép sgled dobrih poflov nam je Eliezer, Abrahamov hlapez; Jakop, ko je per Labanu flushil j Egiptovl ki Joshef. 4. ) Morejo molzhezhi biti, in tittiga, kar fe v’ hiihi sgodi, ne okoli rasnafhati. 5. ) Morejo shelcti Г fvojim delam bolj Bogu kakor gofpodarju dopatti, in fi sméraj vezh sa vczbno kakor sa zhaino shivljenje persadé-vati. Kakoflini morejo pofli med Jeboj biti? 1. ) Morejo eden drusiga ljubiti. 2. ) Eden drusimu per délu pomagati. 3. ) Eden drusiga k’ dobrimu opominjovati. 4 ) Eden drusiga flabotti in pregrefhke s’ voljo prenafhati. S-) Med feboj v* miru shivéti. б.) ,Se ne fméjo med feboj fovrashiti, ne eden drusimu nevofhljivi biti, fe ne eden na drusiga jesiti, ne eden drusimu nagajati, ne eden drusiga zhcrtiti in opravljati. Kaj je pò/lu Jiorili, kader vidi, de o-trozi ali pa drugi pòjli gofpodarju fhkodo delajo ? Dober pófel more take s’ ljubesnijo podariti, zhe pa (varjenje nizh ne pomaga, gofpodarju povedati. Ravno to fe more tudi takrat sgoditij, kader od kteriga kaj pregrelh-ttiga véj fzer fe ptujiga gréha vdeléshi. Od dolslmoft gofpolke in gofpodar-jev do fvojih podloshnih, Kaj J'o gofpofke in vikjki fvojim pod-t°shnim dolshni^ Gofpofke in vikfhi fo fvojim podloshnim ^ćzhi del vfe to dolshni, kar ftarfhi fvojim °trokamj posebno pa de sa njih dufhne in ^■lefne potrebe fkerbé , de jih per pravi veri ^ranijo, de pravizo med njimi delajo, in de rivize od njih odvrazhajo. ^ Kaj J'o gojpodarji fvojim pòjlam dol- . 1.) (So dolshni fkerbéti, de fo pófli v’ ve-ri dobro poduzheni. 2.) Jim morejo s’ Jatinim sadershanjem lé- ре egléde dajati, in jih, kader fo nerodni, fvariti, in od hudiga odvrazhati. 3.) Jih nc /mejo zhes raozh s’ delam obkladati, pa tuđi ne kres dela puditi. j4.) Jim morejo tudi pozhitek dati, pofebno ob prašnikih. 5. ) Jim morejo potrebni shivesh dajati, in jih tudi У beiesni s* vhm, kar potrebujejo, prefkerbeti, in jim k’ sdravju pomagati. 6. ) Jih morejo ob sgovorjenim zhafu po-fhteno plazhati. 7. ) Ne fmejo tazih poflov, kteri fo jim v' mladodi svedo fIushili, v’ ftarofti sapuditi. Kako fu morejo azhenzi do f vojih uzht-nikov sadershati? Uzhenzi morejo Noje uzhćnike ljubiti, jih;-fpofhtovati, fe jim poduzhijive fkasati, jim pokorni in hvaleslmi biti. Kako fe otrozi in mladi ljudje vezhkrat nad J tarimi ljudmi pregre/he ? tSe pregrefhé, zhe jih sanîzhujejo, sa-fmehnjejo, savoljo kakih flaboft saframujejo, in jim primke dajejo. Koga bi Ji mógli otrozi f pomniti, de bi J tar ih ljudi ne saframovali ? .Spomniti bi li mogli drafhne pergodbe , tiftih otrok v’ darim tedamentu, kteri fo da-riga preroka Eliseja, ko je v’ medo Betel fhel» savoljo njegove pléfhade glave saframovali in vpili: „Plefhiz, pridi gori! plefhiz pridi gori J” Elisej fe osre , in v’ imenu Go/podovirfl té otroke sakolne. Bog fpolni per té prizln njegovo pravizhno kletev $ in kar prideta dvđ medveda is gojsda, in rastergata dva in fhtir-defet letéh rasusdanih otrok, Tukaj pokashô Bog, kako mu je to sopemo, zhe kdo tiare ljudi saframuje. Otrozi ! varujte te tega gré® ha} de vaf Bog ne bo vezhno IhtrafaL V» S a p o v e d. Kaj je v peti sapovedi prepovedaniga ? Je prepovédano tebi ali drusim shivlje-ftje vseti, ali febe ali druge na shivljenju po-fhkodovatb Kakoftine dolshnojii imama do jvojiga tele ja iri do jvojiga shivljenja ? 1. ) Moremo lvoje telo varovati i đđ fe ne pofhkoduje, ker je velik dar boshji. 2. ) tSkerbeti, de le per šhivljenji ohranijo. Ravno sató je pridno delati treba, de h potrebni shivesh in obleko saflushimo. 3. ) Moremo sa sdravje fkerbeti, in satd v* jedi in v’ pijazhi smerni biti. ,Sme zhlovek jebe umoriti? Tèga ne fmé, ker ni gofpodar fvojiga življenja, ampak je le Bog, ktefi mü gä vsa-me, kader hozhe. Ali taki ki jebe untori/ velik gréti J tori ? Tak ncisrezheno velik gréti flori, ktefi ? mu ne more odpufhen biti, sato ker fe, zbe fe umori, nizh vezhfpreoberniti in fpokoriti, in torej tudi svelizhati ne more. Katollhka zerkev tazih na sdegnano pokopalifhe pokopati ne pußi. iSmè zhlovek fvoje shivljenje v nevar-nojt pojlaviti ? Bres file in potrebe nikoli ne. Kedaj ga vender fmé v' nevarnojt po-Jtavitil 1. ) Kader bi grefhiti ali véro satajiti mo-gel. Egiptovfki Joshef, Eleazar, devetdefet let flari ftarzhek, in tolikanj marternikov in diviz ob pervih zhalili kerfhanftva fo nam sgled, de fo raji fvoje shivljenje v’ nevarnoft in fmert dali, kakor bi bili Boga rasshalili. 2. ) Is ljubesni do blishniga, poflavim, v’ kushaih in nevarnih bolesnih bolniham po-ftrezhi, ali blishniinu is kake nevarnofti pomagati. To de v’ tazih okolilhinah le je trèba vender pametno, ne pa predersno sadershati. 3. ) Kader zhlove-ka dolsknofti ftanü veshejo, de fe blishnimu k’ pridu v’ nevarnoft podaviti more, kakor duhovni, sdravniki in foldatje. ,Smé zhlovek Cebi na sdravji Jhkodova- ti? Tudi ne, ker je fvoje sdravje ravno tako kakor shivljenje varovati dolshan. Uteri Ji na sdravji Jhkódujejo ? 1.) Taki , kteri fi na fvojim truplu kake ra- ne napravijo, ali flie zlo kak ud odfekajo, podavim, de bi foldatji ne bili, 2- ) .Kteri fe per delu prefilijo. 3- ) Kteri bres mere jedo in pijejoy, in pp-febno, zhe kake take jedi jedo, od kterih vedo, de jim fhkodujejo. 4. ) Kteri fe prevezh jesé, shalujejo, rasujs-dano shivé, ali kaj drusiga taziga sdravju fkkodljiviga pozhnd. 5. ) Kteri fe v’ bolesni nobenih sdravil po-fluskiti nozbejo, ako ravno bi to laičko dorili. Kaj je v’ péti, sapovedi prepovedanima , kar blishniga sadene ? Prepovedano je blishniga umoriti, aliga na sdravji pofhkodvati. Je velik greh blishniga umoriti? To je drafbno velik greh. S. Pavel pravi, de vbijaviz ne bo nebelhkiga kcaljedva dofegel. Ali fe le vbi/avzi soper pelo sapoved pregreßle ? He le famo taki , kteri blishnîmu shivlje-hje vsamejo, ampak tudi tidi fe prcgrefhé so-per to sapoved, kteri kaj taziga fve'tujejo, kteri blishniga umoriti ukashejo ali pomaga-)°, in tudi taki, kteri blishniga tako otepejo , funejo ali udarijo, de sato sboli, in potlej titnerje. Kaj je vbijaviz in vfak tali, kleri blish-fdga na trupla pojhkòduje, Jlorili dolshan'ì Tak more ojdro pokoro delati, in tudi klishnimu po fvoji mozhi vfo fhkodo poverni- " 7 * timu sdravila plazhati, in tudi vfe povenuti, kar je v’ bolesni samudil. Kteri fe file soper péto sapoved preg refilé, kar blishniga sadenel Tudi tifti, kteri blishniga umoriti shelé, in kteri mu v’ ferzu fmerti shelé. Kaj je file vezli v’ peti sapovedi prepo-védaniga? Y’peti sapovedi je tudi jesa, nevofhlji- je in vfako shalje- Kaj je pohajflianjcl Pohujfhanje je vfako tako govorjenje, djanje ali sadershanje , ktero blishniga v’ greh napeljuje. Je velik greh druge pohujjhatil To je velik greh, kakor naf Krifluf uzhi rekozh: „Kdor bo pa pohujfhal kteriga letéh malih, ki v’ mé verujejo, njemu bi bilo bolje, de bi fe mu malini ki kamen na vrat obelil, in fe potopil v’ globozhino morja. Gorje fvetu savoljo pohujfhanja ! Pohujfhanje fzer more priti ; ali vender gorje tiftimu zhlovéku, po kterim pohujfhanje pride.” Sakaj je pohujjhanje tako velik grehi Sató ker Bog hozhe, de bi fe vfl ljudje svclizhalij kdor pa blishniga pohujfha, blish-ni mu v’ pogubljenje pomaga. voß, fovrafhtvo, pohujfhar nje blishniga prepovedano. Kaj je tazimu Jtorili, kteri je koga pohuj/hal ? Taki more ftorjeno pohujfhanje, kolikor Om je mogozhe, popraviti. Kaj je v' peti sapovedi sapovedano ? Je sapovedano: 1.) Mir in fpravo imeti s> vfimi ljudmi, in tudi f* tazimi, kteri fonaC rasshalili. 2.) Vfim dobre sglede dajati. 3-) Blishnimu duhovne in telefne dobrote deliti. VI. S a p o v &Л. Kaj je v' fliejti sapovedi prepovedanima ? V’ fhefti sapovedi fo prepovedane vfe ne-*ki(le dela, vfe nezhifto obnafhanje, nezhifte ^eféde, radovoljno dopadenje in pervoljenje v nezhifte mifli in sheljé, in vfe, karkoli v’ ^ezhiftoft napeljuje. ,Se je greha nezhijtojti slo bati? Prav slo fegaje treba bati, sató ko zhlo-Vek grosno lahko na-nj pride, in ga filno *eshko opufti. -dti je nezhijlojt velika in slo o/tudna Pregreha ? Velika in slo oftudna pregreha je nezhi* N°ft, ker kriftjan per f. kerftu KriftufOv ud in tempelj f. Duha portane, in ni le famo po dufhi, ampak tudi po truplu Bogu pofvezhen. ,So .nespodobne mijli in shelje vfelej g reh ? Takrat nifo greh, kader П jih. zhlovek ni fa m kriv, in jdi, zhe le mu v’ glavo lilijo, odganjek ? greh fo pa vlelej, kader fi jih je zhlovek fam kriv, kader fi nizh ne persadéva, de bi fi jih is glave isbil, ali kader ihe zlo dopadenje nad njimi ima. Kaj v* nezhijlojl napeljuješ V* nezhiftoft napelju'e nezhimerna in ne-framna nofha, prevsetnort, lenoba, poshrefh-noft v’ jedi in v’pijazhi, plef, preprijasno pe-zhanje s’ d rušim Ipólam, ^asujsdani poglédje, poflulhanje gferdih pogovorov in péfem, in branje nelramnih bukev. Kaj isvira vezhi del is nezhijliga greha ? 1.) Posabljenjé Boga; 2-j) flepótauma; 3-) oterpnjenoft ferzaj 4.) vzhafi odrtop od vere, kakor imamo shaloJlen sgled nad kraljem .Salomonom; 5.) nevarne in olhulne bolesni, in tudi vezhkrat presgodna fmert j 6 ) savoljo lete pregrehe fo bih she vezhkrat zeli narodje, dcshele , mefta od Boga fhtrafane. Sakaj je v' lete sapovedi, kakor J. pij-mo govori, pofebno prefließitvo prt povedano ? Sató, ker tirte perfhone, ktere sako» prelomijo, sraven oftudne pregrehe nezhifto-fli tudi pregreho hrivize dopernefejo. Kaj je v’ fliejli sapovedi sapovëdaniga ? V’ fhedi sapovedi je sapovedano fe na dufhi in na telefu zhido sadershati, fe tudi lhe zlo (labih mifel varovati, fetazih perlosh-nod fkerbno ogibati, ktere v’ leto pregreho sapeljujejo, in (ploh nizh taziga ne doriti, kar bi fi vprizho darfhev, uzhenikov in drusih pametnih ljudi doriti ne upali. VIL S a p o v e d. Kaj je v fedmi sapovedi prepovedanima ? У’ ledmi sapovedi je prepovedana tatvina, rop, golufija per meri in vagi, sadersha-nje ptujiga blagâ ali saflufhka, sapravljivod, krivizhni zhimshi in dobizhki, in vfako pofh-bodovanje blishniga na njegovim prcmoshenji »n na njegovih pravizah. Kaj fe imenuje tatvina, in haj ròp? Tatvina je, zhê fe blishnimu fkrivaj kaj Osarne j rôp pa, zhe fe blishnimu ltaj f filo vsa-nie. Ali fe zhloiiek le famo takrat soper fedmo sapovedpregreflii, kaderfarti kaj ukrade , ali kak ròp J toril Pregreihi ie tudi, zhe drusim kradi ali ropati pomagaj zhe jim kaj taziga fvétuje, pii temu perloshnoft in potuho daje 5 zhe ukradeno blago hrani, kupi ali prodaja. £ mejo otrozi Jtarfliem sa-Je ali sa druge haj vselil Tudi otrozi ne fmejo iVpjim ftarfhem nizh vseti, sato ko je ftarfhem fhe у’ lafti. ,S. pifmo pravi: „Kdor kaj fvojimu ozhetu ali fvoji materi vsame , in rezhe, de to ni greh, je vbijavzov tovarfh.” Tega gréha fo tudi ti-fti deleshni, Uteri otroke napravijo, de jim kaj od hifhe dajejo ali prodajejo, in ravno sato dolshni ftorjeno krivizo popraviti. Tega grejta fo tudi tifti déleshni, ùteri hranijo, kar ptrozi ftarfhem ukradejo. Kaj Je imenuje golujija ? Golufija je takrat, kader fe flabo blago sa dobro prodajaj kader fe premajhna mèra in vaga imaj kader fe kdo podkupiti da, in kader fe kdo potrebe, nevednofti ali neumno-fti blishniga pqflushi, de ga svije, in kaj na premoshenji poihkoduje. Kako Je podloshni soper leto sapoved preg r efilé ? Pregrefhé fe, zhe ne opravljajo davkov, deletin, ali kar po poftavah in ftarih navadah gofpofki gré. Kako grefilédolshniki soper io sapoved? Dolshmki grefhe, zhe polojeniga ob pravim zhafu, ali pa fhe zlo ne vernejo, ali zhe kako orodje, ki jirn je bilo zelo pofojeno, po* kasheno n asa j dajo, Kaj je Jtoriti, kader Je kaka rèzh najde ? Zhe le ve, zhigava de je, fe more pre-zej nasaj dati ) zhe fe patonevé, Ге more dati osnaniti. Kaj je takrat jtoriti, kader fe svediti ne more, zhigava je najdena rézh? (Se more kak zhaf pozhakati, in zhe fe nihzhe po njej ne oglafi, naj fvojiga duhov-tiiga paftirja vprafha, kaj je fioriti. Kaj je v Jedmi sapovedi sapovédani- ga'ì V’ fedmi sapovedi je sapovedano vfazimu puftiti, kar je njegoviga, vfazimudati, kar je njegovigaj ukradeno blago poverniti, in vfo dorjeno ihkodo popraviti, in febi s’ délam sbivesh perdobiti bres fhkode blishniga. Lep sgled lete refnize imamo v’ 1. pifmu Oad Zahejem, kteri je Kri du fu rekel: „Po- lovizo fvojiga blaga dam ubogim, in zhe lim boga golufal, povernem mu Jhterkrat toliko.“ Kdo more pa takrat ukradeno ali Pergolufano blago in florjeno /hkodo po-verniti, kader tijli, ktere leta dolshnojt sadéne, umerjó ? Takrat fo pa njih erbje to doriti dolsh-ni j sakaj do krivizhniga nimajo tudi erbje Nobene 'pravize. Komu fe more poverniti? Pofhkòdovanimu j zheumerje, pa njego-v,fn erbam, in zhe sa nobeniga erba ne ve, l^j fvojiga fpovednika sa fvet vprafha, Kedaj fe more poverniti? Poverniti fe more bersh ko bersh) saka) f. Augufhtin pravi, de greh ne more biti pred odpufhen, dokler ukradeno blago po-vernjéno ni. In zhe fe s’ odlafhanjem blish-nimu nova fhkoda naredi, more potlej tudi ta fhkoda povernjena biti. .'Koliko Je more povernitil Toliko, iiobkor je bilo vsetiga , ali kar je bilo fhkode florjene. Zhe fo pa vfete re-zbi pofhkodovane bile, je treba, de fe popravijo, in popravljene povernejo. Kaj flie Jedrna sapoved sapore? Sapové tudi blishnimp, kolikor je nar bolj mogozhe, k’ frezhi pomagati, ga v’ fkodo varovati, in fé mu v’ potrebi' dobrotljivega fkasati. VIII. Sapoved. Kaj je v’ o Jr ni sapovedi prepovedani- ga? V’ ofmi sapovedi je prepovedano krivo prizhevanje, kriva toshba, vfaka lash , obrekovanje, opravljanje, krivo natolzovanje , krive fodbe in podpihovanje. Kedaj Je zhlovek J’ krivim prizheva-njem pregrejhi ? Takrat, kader per gofpofki ali per kakin1 drugim opravilu k’ pridu ali pa k’ fhkodi fvo-jiga blishniga kaj taziga govori, bar ref ni. Je zhloveh jamo takrat kriviga prizhe-15arija kriv, kader Jam krivo pr iz h uje 1 Tudi takrat je kriv, kader koga drusiga v to napeljuje, mu fvétiije j ali sato kako plazhilo obeta, ali pa shuga , ako tega ne bori. Kaj je tedaj J tor iti dolshan, kdor je Po krivini prizhal? Tak more vlo ftorjeno fhkodo popraviti, ktero je blishnimu ali na njegovim premoshe-*>ji ali pa na njegovim polhtenji naredil. Kedaj zhloveh laske ? Vielej, kader drugazhi govori, kakor «nini, sato de bi blishniga ogolufal ali premotil. Je vjaka lash grehi Vfaka lash je greh, ker je vfaka lash fefnizi nafprotì; kar je pa rebrni nafproti, Ie Bogii nalproti, ker je Bog vezhna refniza. Mii je v Jili lash perpn/hena , ali pa S(*lo, debi Je kaj hudiga odvernilol Lash ne more nikoli perpufhena biti, ker kaj hudiga nikoli doriti ne fme'. Kaj je takirnu jloriti treba, ki Je je slegai ? Zhe je mogozhe, na j befedo nasaj vsa- naj tudi vlo Oorjeno fhkodo popravi, in lv°j gréh obshaluje. Kedaj je zhlovek obrekovanja kriv ? Kader zhes blishniga kaj taziga pove, kar ref ni. Ali je obrekovanje velik g réh? Velik greh jej sakaj tak zhlovek, hteri blishniga ohrezho , fe pregrefhi nad refnizo , nad pravizo in nad ljuhesnijo do fvojiga blishniga. Kdo je opravljanja krivi Kdor kaj hudiga, pa fhe nesnaniga, od fvojiga blishniga pove, ali tako na snanje da, de h drugi lahko od blishniga kaj flabiga mislijo j in tudi titli, kteri flabofti blishniga tako povikfha, de fe ljudem velika pregreha sdi, ali zhe k’ hudimu, kar vé, fhe fam kaj perflavi. Kdo je fhe opravljanja krivi Tudi tifti, kteri nalalh sató od blishniga molzne, kader od njega kako govorjenje pride, de fi drugi lahko kaj llabiga od njega miflijo ; tifli , kteri bi lahko opravljanje vfta-vili, ko bi hótli, in kteri opravljanje radi po' flufhajo. Je opravljanje greh? Gre'h je, sakaj s’ opravljanjem fe blish-mmu pofhtenje odvsame, in vezhkrat tudi Ihe kaka druga fhkoda flori, Od kod isvira opravljanje ? Opravljanje isvira is prevsetnofti vezhidél sató, de bi zhlovek f’ tém, ko druge poni-shuje, famiga febe povikfhal j vzhafi isvira tudi is lakomnofli, is nevolhljivofli, is lovrafh- log Iva, is pomankanja ljubesni, vezhkrattudi is öepremiflika. Kaj je zhloveku takrat Jtoriti, kader opravljati j^lijhi ? 1. ) JNe fmé prezej opravljivim beledam verjeti. 2. ) More vftavljati opravljivza, in more od blishniga, zhe kaj dobriga ve, povédati, in ga, kolikor fe da, sagovarjati $ ali zhe fi ga Ogovoriti ne upa, pa more vfaj shé f’ fvojim °brasam pokaSati, de mu opravljanje nivfhézh. 3. ) Se more drufhine tazih, kteri radi Opravljajo, ogibati, de fzhalama tudi fam opra-vljiviz ne podane. Kaj more opravljiviz Jtoriti, kader je blishnimu poj/tlenje odvsel? More kolikor je mogozhe, florjeno fhko-do popraviti, fvoje Iashnjivo govorjenje preklici j in zhe je bilo to réf, kar je soper njega povedal, more pa kake druge njegove dobre lartnodi rasglafovati. Kdo je kriv krivizhne fodbe ali na-tohovanja ? Tifti, ki fvojiga blisbniga bres vfiga pra-v*ga urshaha flabo fodi, ali flabo od njega «nfli. Od kod isvirajo take krive fodbe'l Isvirajo is napuha in is pomankanja 1 ju— besni. Prevsétni zhlovek ne zhuti bruna v' ^vojim ozhélu, pesdér v' ozhefu blishniga pa prezej vidi. So krive fodbi ali natohovanje greh ? Greh fo vfelej, sató ker fo zhes ljubesen blishniga, in ker jih Bog prepoveduje. Sakaj fe je pa Jhe tréba varovati blisk-niga hudobno fediti? Sató, her fe zhlovek neisrezheno lahko v' Ivoji fodbi- golufa. Tako, poftavim;, je bil Heli brumno Ano krivo .obfodil, de je pijana, ker je videl, de je v’ tempeljnu dolgo molila. In satorej jj je rekel: „Kako dolgo bolh pijana? (fresili fe od vina , kteriga fi polna.“ Tako fo tudi judje binkufhtno nedeljo apofteljne , kteri fo i' fvetim duham napolnjeni mnoge jesike go* vorili, krivo obfodili, de fo pijani. Kaj je fioriti, de f e zhlovek tèga gré' ha obvaruje ? 1.) Nikoli naj blislmiga hudo ne /odi, dokler ni od njegove hudobije dobro preprizban« 2.) Naj djanje in nehanje blislmiga rfelej raji na dobro kakor na hudo obrazha. 3 ) Naj zhlovéka, kader kake hudobne dela nad njim vidi, kolikor fe da, ne le farno pred drusimi; ampak tudi fam pred leboj isgovarja. 4.) Naj fi mifli, de ima vfak zhlovek kake flaboiti nad feboj, in naj fkerbi fvoje bolj fposnati, i11 bolj ponishno shivéti. Kdo fe greha podpihovanja krivig^ flori ? Tilli, ki ljudi drashi in fhunta, de f6 med teboj prepirajo, fovrashijo. Ili Alije podpihovanje velik gréh? Velik greh je sato , ker is tega pridejo 'ezhkrat ftrafhne fovrafhtva in raspertja po ^dhah j in pa fhe pofebno sató, ker fe sato-s^eni zhlovek odgovoriti ne more, ko sa Ivoje Pozhernjenje ne ve. Kaj je v’ ofrni sapovedi sapovedaniga ? V' olmi sapovedi je sapovedano relnizh-h°ft in odkritolerzhnoft v’ befedi in v’ djanji, lfl potlej pa Ikerb sa fvojo in sa blishniga ^aft in pofhtenje, in de fe mu, zhe mu je hfio dobro ime odvseto, fpet nasaj sadobi. Kako J kerbirnò sa zhajt in sa pof/i» ie*je ? Sa fvojo zhaftinfvoje pofhtenje fkerbimó, he fi persadòvamo, de bi vie lépe kcrfhan- zhednofli nad feboj imeli, zhe vfe dolanoli! fvojiga rtanû na tanko fpolnimo, zhe h»° v’befedi, v’ djanji refnizhni in ravni, in he fi s’ bogabojezhim in pametnim shivlje-hjem Bogu dopafti persadévamo. Kako je pa sa zhajt in pojhtenje blish-niga Jkerbi ? Sa zhafl in pofhtenje blishniga fkerbimó, h° vfelej od njega dobro miflimo in govori-'h'5 > in njegove dobre laftnofti drugim rasođe'-'г'01о. Od dvéh sađnjih sapoveđ. Kaj nam dvć sadnji sapovedi prepo0 vedujete ? Sadnji dvé sapovedi nam prepovedujete vfe shelje po tiftim, kar nafhe ni. Kaj nam pa sadnji dve sapovedi sapo• vedujete? Nam sapoveđujete, de moremo biti zhi-fliga ferza, in krotiti fvoje hude shelje j de ne fmémo nikoli nizh taziga posheléti, kama' fhe ni, in de moremo savoljo frćzhe, zhafli ali blaga blishniga veleli, nikoli pa mu ne* vofhljivi biti. Šakaj je Bog tuđi najhe shelje pod po0 Jtavo djal^ Nam pokasati: i.) de je nalhih ferz goJ fpodar. . 2.) De mu ni nizh fkritiga, kar fe v* na* fhib ferzih godi. 3 ) De je njegova podava boljfhi kakor vfe zhloveihke podave, ktćre le s’ nafhimi suna* njimi dèli sapovedujejo, ne pa sr notranji®1 millimi. . I 4.) De je tréba gréh shé prezej v’ koreni' Ili, kar lo hude shelje, satirati in sadufhiti. Kaj Je uzhimó is dvéh sadnjih sap0' ved? Is dvéh sadnjih sapoved fe uzhimó, de ni sadofli, de fe zhlovek le od sunaj, to }e> V’ Ivojih sunanjih délihprav sadershi, temuz1 de more tudi refnizhno voljo imeti vfe fioriti, kar je sapovedaniga, in vfe opulliti, kar je prepovédaniga. . Kaj je Bog iijtim obljubil, hteri po njegovih sapovedih shivé? Bog je vlim tazim vezhno shivljenje in tudi na tem fvetu fvoj fveti shegen obljubil, Od zerkvénih sapoved. Ima katoljhka zerkev oblajt sapovedi dajati? Katolfhka zerkev ima od Jesufa Kriflufa oblafl sapovedi dajati, in ona jih tudi daje Kojim vernim sato, de bi loshej boshje sapo* Vedi fpolnovali, in fe svelizhali. tSmo dolshni zerkovne sapovedi dopolnili ? Dolshni fmo jih dopolniti: 1.) Ker nam shé žheterta boshja sapoveđ Sapove duhovfkim in desbelfkim gofpofkaitt pokornim biti. 2 ) Ker je Kriftuf, nafh sapovednilc, v' e'angelji terdo sapovddal zerkev poflufhati rekozh: „Kdor zerkve ne poflufha, ga imejtë ^aliuovavza in ozhitniga gréfhnika.’’ Koliko je zerkovnih sapoved? Pet zerkovnih sapoved je, ki jih gré °lebno vediti in dopolniti, in fo tei 8 1. ). Pofvezhuj sapovddane prašnike. 2. ) V’ nedeljo in sapovddane prašnike fpo-dobno v' Bogu sbran f. mafho flifhi. 3. ) PolU le poftne dni, namrezh fhtirde-fetdanfki polt, kvaterne in druge sapovddane poflne dni, in v’ petek in v’ faboto fe sdershi mefnih jedi. 4. ) 4Spovdj fe fvojih grehov fvojimu po-flavljenimu fpovedniku nar manj enkrat v’ letu, in ob velikonozhnim zhafu prejmi Iveto refhnje Telò. 5. ) Ne obhajaj shenitve v’prepovedanih zha- fih. Od регте zerkovne sapovedi. Kajperva zerkovna sapovedsapoveduje? Sapoveduje prašnike ravno tako pofvezhc-vati kakor neddljo, to je, ob prašnikih po-zhivati , in le dela brumnofti in bogabojezho-fli dopernafhati. Kieri prašniki Jo od zerkve sapoveda- nil Vil prašniki sunej nedelje, ktero je fam Bog poflavil. Kdo ima oblajt v’ zerkvi prašnike po‘ J laviti ali odjtavitil Papesh in Ihkofje imajo oblaft prašnike podaviti ali odflaviti, IJiimii je zerkev prašnike p oj tarila ? Zerkev je prašnike podavila in sapoveda-la Bogti k’ zhafli in vernim k’ poduzhenju in boljfbanju. G o 1’podovi prašniki fo v’ fpomin, (vetih fkrivnuft, ktere fe take dni obhajajo j prašniki Matere boshje in drusih Cvetnikov fo pa sato sapovédani, de bi verni Boga hvalili sa toliko gnad, kijih je Bog fvetnikam dal, de bi fe njih zhcdnoft (pomnili, de bi (e vneli jih tudi svetto pofnemati, in debi fe fvetnikam pcrporozhili, de bi sa-nje Boga profili. Kaj naj kaioljhki krijljan ob prašnikih J lori? 1. ) Naj gnade, ki jih je Bog ljudem fplóh ali fvetnikam pofebej dal, premifhljuje, in Boga sa - nje hvali. 2. ) Naj zhednotti Cvetnikov premifhljuje, in fi jih v’sgled vsame, kako more tudi on shi-Véti 5 in 5.) naj sa fvoje potrebe po njih profhnjah per Bogu pomozhi ifhe. Kaj zerkev v' pervi sapovedi prepoveduje? Prepoveduje vfe titto v’ prašnikih, kar je v’ nedeljo prepovedaniga, namrezh: 1. ) Hlapzhevfke déla bres potrébe in pra-vizhniga perpufhenja. 2. ) Vfe opravila in vefelja , ktere tem dne-vam ali nezhaft delajo, ali naf jih pofvezhe-Vati motijo. Kaj nam je tedaj Jtorili r de bomo nedelje in prašnike po volji zerhve pofvezhe-vali ? Moremo v’ zerkev iti, tam {e lepo in v' Bogu sbrani sadershati, fveto mafho flifhati, pridigo in kerfhanfki nauk svetto poflufhati, fvete sakramente vredno prejemati, dubovne bukve brati, doma brumne pogovore in fvete premiflike imeti, druge dobre dela opravljati, in terdno fkleniti po saflifhani boshji sa-povedi shiveti. — Jesuf fam nam da fvet sgled. Ko je bij 12 let ftar, je fhel f’ fvojo materjo Marijo in f. Joshefam v’ tempelj ; in sadnje tri leta fvojiga fvetiga shivljenja na semlji je pogoftama v’ tempelj hodil, tam ljudi uzhil, jim Sgléde dajal, kako fe jim je v’ tempeljnu sadershati, in je tam zhudeshe delal. — ••**** ------ Od druge zerkovne sapovedi. Kaj je v' drugi zerkovni sapovedi sapo-védaniga ? Warn je sapovedano v’ nedéljo in prašnik V’ Bogu shranim per fveti mafhi biti. Kaj je v drugi zerkovni sapovedi pre-povedaniga P ' Je slatti lenoba per fhishbi boshji v’ nedeljo in prašnikih prepovedana poflavim : ili 1. ) Zhe ni krifìjan per vfi freti mafhi, ali ne v' Bogu sbran , ali zhe je le po redkim per pridigi ali per kerfbanfkim nauku, ali pa zhe je rastrefen, 2. ) Zhe zhaf sapovédaniga duhovniga opra* rila s’ jedjo, pijazho, igro in drugimi nepo. trebnimi smotami sapravi, ktere ga od boshje flushbe sadershujejo. Kaj mort tijti krijtjan fioriti, hi po vej ti is refnizhnih in pravizhnih isgovorov h' f. majhi iti ne morti Tak more doma moliti, in f’ frojimi minimi v’ zerkri biti, kakor de bi per flushbi boshji bil, de bo deleshen ofra f. mafhe, in molitve Ivo jih vernih bratov 5 doma refnize f. vere premifhljevati, duhovne bukve brati , de to dolshnoft po fvoji mozhi namefli, kak dar ubosim dati, in zhe je mozh, med ted-nam k’ f. mafhi iti. Æije she Jtara navada v prašnike f. ma/ho Jlißiati'i Ta navada je tako ftara kakor zerkev. Od nedelje fe she v' d jan ji apoftelnov bere, de fo fe verni pervi dan po faboti (to je, v’nedeljo) sbrali, de fo bili per lomljenji kruha (to je, Per f. mafhi), in de fo bili obhajani. Kje fe more f. majha Jlißiati'i Zhe je mogozhe v’ Ivoji fari. Kaj isgovori krijtjana od dolshnojti v fvoji fari f. majho in pridigo Jlißiah? Isgovori ga ftaroft, bolehnoftj zhe ni druge malhe v’ njegovi fari, h’ ktcri bi varhi sa- mogli iti ; in kader fe is drusih rcfnizhnili vrsha-hov priti ne more. Od fvete mafhe. KaJ je JesuJJtoril, debi sakrament J. rcfhnjiga X e leja vedno v' njegovi zerkvi oj tali 4Svt)jim apoftelnam in njih naltopnikarn in mafhnikam je dal oblaft ravno to delati, kar je Tam per sadnji vezherji (toril, kruh in vino v’ njegovo pravo telo in njegovo pravo kri fpromeniti, ker jim je rekel, „To ftorite meni v’ fpomin.” Kje majhnihi kruh in vino v’ pravo telo in kri Jesufovo Jpremnè? Per f. malhi, ker ravno to Hord, kar je Jesuf per sadnji vezherji (toril. Kaj je J. majha ? 4Sveta mafha je nekcrvava daritev (ле-kervavi oj'er') noviga teltamenta, vedui fpomin kervaviga ofra , kteriga je Jesuf Kriftuf na kri-ahi opravil. Sakaj fe f. maflia daritev imenuje ? Sato, ker le Bogii vligamogozlmimu pravo telo in kri Jesuia Kriftufa v’ podobah kruha in vina daruje. Sakaj Je f. majhi pravi mkervava daritev ? lig Sato, ker fe per if. mafhi kri ne preliva, kakor je bila na lirishi prelita. Zhimu je Jesuf Krij tuj' f. majho po-Jlavil? Jesuf jo je poftavil: 1.) de je v’ fvoji zer-kvi pravo in refnizhno daritev do konza fvetà sapuflil. 2. ) De je vedni fpomin kervave daritve na lirishi v’ Ivo ji zerkvi ohranil. 3. ) De nam je pofebno snamnje fvoje ne-fkonzhne ljubesni dal. Kdo opravlja daritev J~. maflie? 'Nevidama daruje Jesuf Kriftuf fam lé fvo-jirnu nebefbkimu Ozhetu sa naf, vidama pa opravlja mafhnik to daritev. Kako mctjhnik daritev f. majhe opravljal Tako, de vfe flori, kar je Jesuf per po-flednji vezherji floril. 1. ) Prime kruh in kelih s’vinam. 2. ) Pofveti oboje , in nad obema Krißufove kefede isrezhe, f’ kterimi fe kruh in vino v’ telo in kri Jesufovo fpremeni. 3. ) Vshije telo in kri Jesufa Kriflufa, inda oboje v’ podobi kruha tudi vernim vsiliti, zhe k’ f. obhajilu gredo. Sakaj opravlja majhmk daritev f. majhe ? 1. ) De fposna, de je Bog vfiga Gofpod, in de ima vfo oblafl do vlih Avari. 2. ) De obhaja fpomin fvcte fmerti, ki jo je Jesul sa naf preterpel. 3. ) De sahvali Boga saTfe prejete dobrote) leer ga ne moremo bolj hvaliti, in fe mu hva-leshnih fkasati, kakor zhe Jesufa darujemo, nad kterim ima Ozhe nebefhki vfe dopadenje. 4. ) De bi fprolil od Boga odpufhanje grehov. 5. ) De bi od Boga fprolil vfe gnade, ki jih potrebujemo sa dulho in telo. Komu fe daritev f maftie opravlja ? Daritev f. mafhe fe le lamimu Bogü opravlja. Ali fe daritev f maße tudi fvetnikam na zhajt opravlja ? Tudi fvetnikam na zhaft in v’ njih fpomin fe daritev f. malhe opravlja j to de JesufKri-fluf ni njim, ampak lamimu nebefhkimu Ozhe-tu darovan. S ak a j fe daritev f maße tudi fvetnikam na, zhajt opravlja ? Sató: t.) de Boga sa gnade hvalimo, ki jih je fvetnikam dodelil, de fo le sa-nj shi-véli, in vezhno svelizhanje frezhno dofegli. 2. ) De fvetnike profimo, de bi nafho molitev 1’ Tvojo fklenili, in Boga sa naf profili, de bi nam gnado dal fveto shiveti, in enkrat V’ njih drushbo v’ nebefa priti. 3. ) De fe njih lepiga shivljenja fpomnimo, ЈП ga pofnemati fklenemo, kar naf tudi molitve per f. mafhi opominjajo. $.a koga maßnik f. maßo daruje? Sa shive in mertve, poiebno verne kri« ftjane. Ali fe f majha sa vfe merlve oprav~ Ija? Sa vfe dufhe v’ vizah tako, de ni nobena posabljena, de Li bile fkorej is viz réfhe-ne, in v’ kraj nebéfhke luzhi in mirò prifhle. Ali fe daritev f. majhe sa tniga fa-ntiga opravlja? {Sveta mafha je daritev zele zerkre, in fe nikoli sa eniga famiga, ampak sa vfo zer-kev opravlja, pofeben Ipomin in profhnje fe pa per f. mafhi flore satifte, kteri fo fe mafh-niku perporozhili. Sa ktere rezki Je fmé krijtjan majh-niku perporozhili, de bi per majhi Sa - nj prôjilï Narpréd sa dufhne potrebe, in potlej sa telefne, pa f* tém perftavkam, zhe fo mu k’ svelizhanju potrebne. Kako fe more f majha JliJhatil (Sveta mafha fe more vfa, sbrano in poboshno ali andahtljivo, fpodobno in f' zhaftjó [lilhati, in fe ne fmé nobeden poglaviten dèi is laftne nemarnofli samuditi. Kaj je sbrano in poboshno per f majhi bit il Sbrano in poboshno per f. mafhi biti fe Pravi radovoljno ne rasmifhljen biti, v' déle [• mafbe miflitî, in s’ duham v’ Bogu bitij ^n torej Boga v’ ponishnofli moliti, ga sapre? lete gnade in dobrote hvaliti, novih gnad ga froßtij florjene grehe is fcrza obshalovati, iij terđno fkleniti sarcf fe poboljfhati, in Boga nizb vezh rasshaliti. Kaj fe pravi fpodobno in f' zhajtjo реГ f. majki biti ? «S’ ponishnim zhiftim,'ali vfaj sgrevanim ferzam, in tudi f’ fpodobnim unanjim sađer* shanjcm per nji bitij torej fe ne osirati, ne govoriti, ali kaj drusiga nefpodobniga pozhc-njati. Klere molitve fe nar bolj fpodobi per f ma/hi moliti? Tifle, ki jih mafhnilt moli v’ imenu vfe zerkve in vfih prizhijozbih. Kleri fo nar imenitnijhidèli f majhej Lete : evangeli, darovanje, povsdigova-nje in obhajilo. Kaj more krijljan per evangelji Jto-ritij Kader fe evangeli bere, more vdati, fe pokrishati in fe lpomniti, de je dolshnod cvan-geljfhi nauk snati, po njem shivéti, ga pred vfim fvetam terditi, in perpravljen biti raji umreti, kakor ga satajiti. Kaj more krijtjan per darovanjiJtoriti? .Svoje mifii s’ mafhnikovimi mil limi ritieniti, in Jesufa Bogu Ozhctu darovati. Sakaj daruje krijljan Jesufa Krij tufa Bogu nebejhkimu Ozhetu? De mu flÿashe fpodobno zhafl, de ga sa prejete dobrote vredno sahvali, de ga prok odjjulhanje grobov in vfih dufhi in trlcfu potrebnih dobrót, sa vfo kalolfhlto zei;kcv, si‘ duhovfko in deshelfko gofpofko, sa ^vojc {larghe in shlahtniki, sa prijatle in ncprijatle, sa pravizhne in grefhnike, sa vie sliive in mer-tve kriftjane. S’ Jesufam more krifljan pa tudi farn fé darovati. Kaj Je pravi Jebe s' Jesujam Boga, darovati ? tSe pravi: is Ijubésni do Boga ravno tako perpravlen biti vfe sa zhafl boshjo fioriti, vfe pretcrpeti, каг ja Bogu dopadliviga, kakor je Jesuf vie fiorii in pretcrpel. Kaj more hrijtjan per povsdigovanji fioriti? 1 ) Poklekniti, in Jcsufa v’ podobah kraka in vina na altarji prizhijozhig* moliti. 2. ) Poln shalofli nad ivojimi grehi na perii j® terkati in na snanje dati, de fo nafhi gre'-oi krivi Jesufove fmerti. 3. ) Vero, upanje in Ijubesen abuditi. Kaj je krijljanu per J. obhajilu Jlori- ti? Kader fe mafhnik na perli terka in go-v°ri : ,,Gofpod, nifim vreden, de grefh pod ^°jo flrćho , temuzh rezi le s’befedo, in mo-b* dufha bo osdravijena j” naj fe tudi krifljan j;1'krat na perfi udari, in naj ravno tifle be-čde govori. Zhe krifljan f. obhajila ne ргејгве , naj Pa v’ lerzu gorezhe sheljc\ima, de bi Jesufa v duhu in v’ ferzu prejel, de bi fe po veri, uPanji in Ijubesni s’ Jesulam fklenil. Naj Jo-sola profi, klcriga njegova plulha zbes vic shcli, in kteri ji je zhes vfe potreben, de b' f* fvojo gnađo к’ njemu prifhel, v* njem sbi* vel, njegovo dufho rasfvetlil, s’ gorezho Iju* besnijo do njega kakor shenina njegove dufb® ushgal, de bi ga vódil, feboj fklenil, de b> le v’ Jesufu, s* Jesufam in sa Jesufa tukaj io v* vezhnofti ehivel j in tako je po duhovno obhajan. Od pridig. Ali dopolni popolnoma krijtjan drago Zerkovno sapoved, zhe je ob nedèljih in so' povedanih prašnikih famò per f maj hi? Ne dopolni je popolnama; mu tudi gret zhe perloshnoft ima , bosh/o befedo v’ pridi' gah in kerfhanfkib naukih poflufhati. Sakaj gre tudi pridiga in kerjhanfi1 nauk pojlujhatil Sato: l.) ker fe je nauk od kerfhanfkih refniz she perve zhafe kerfbanfke zerkve pervi veliki del Г. mafhe fhtel. 2- ) Ker fe per pridigah in kerfhanfkih nau' kih boshja befeda osnanuje in raslaga, ktefa nam pove, kako nam je shiveti, zhe liozhe' mo svelizhani biti, 3- ) Ker malo ljudi do dobriga refnize ker' fhanfke vere ve$ ki jih je kriftjanu k’ sveli' zhanju vediti treba, in ker v’ refnizah ncvé' den kriftjan veliko hudiga flori, flabo shivi, fhe sato ne vé. 4.) Ker zbloveb lahko posabi, kar je od herfhanfkih refniz vedil, in ker, zhe ni opominjan in perganjan, rad opufha, kar je flotti dolshan. Kaj mort Jtoriti, kdor hozhe kak prid °dpridig imetij 1. ) More pred pridigo in kerfhanfkim nautam f. Duha rasfvetljenja profiti, debiboshjo defedo prav rasumél. 2. ) Sveflo poflufhati. 5Л Kar flifhi na-fe, ne na druge obračati. 4.) Is dobre volje in shelje poflufhati, de lj> potlej tako ftoril, kakor jepoduzhen; fzer njegovo poflufhanje bres svelizhanfkiga fadü. Od popoldanfke flushbe boshje. Kaj gre k' popoldanjki Jlushbi boshji ? Kerfhanfki nauk, vezhernize, roshni-, litanije, shegen f’fvetim refhnjim Te-, in po fhegah zerkev tudi fhe druge °pravila. Kaj je fveti roshnikranz. .Sveti roshnikranz je v’ katolfhki zerkvi j ranz efam navadna molitev sloshena is apoflolfke vere» is Ozhenafha in is zhefhena Marija. Zhimït je f. rosimi k ranz v' kaloljhki zerkvi v’ navadi ? Je v’ navadi k’ pogoflimu fpominu fvelih fkrivnoft Kriftufoviga vzhlovézhenja, terplje* nja, in od mertvih vßajenja , in k’ zhafti pre' fvete divize Marije. Od tretje zerkovne sapovedi. Kaj Je pravi fe poj tili ? .Se poditi fe pravi od metnih jedi fe sdef' shati, le enkrat, to je, opoldne, do litiga U najefli, svezher pa le malo, fizer pa zeli dal* nizh, sunaj pofcbne file, podavim, zhe № zhloveku teshave delajo, in takrat fe fmé Ie toliko jefii, kolikor je treba, de teshave mi' n e jo. Kakoje Jhe zhlovek pojti ? Kader fam febe sataji; fi kako perpU' fheno jed . vefelje ali kaj drusiga perpufheni' ga savoljo Boga perterga, in de bi loshej fvo' je poshelenje premagal. Sakaj katoljhka zerkev pojt sapov& daje ? 1.) Sato, de bi fe grehov ozhiflili, ker gre' hi vézhi del is mcfcniga poshelcnja isvirajo. 2.) De J.i f’ podam dolg fvojih grehov placali, pravizi boshji sadodili, in savoljo dor-jenih grehov saflushene fhtrafnige odvernili, ^ег Ihe ni sadodi, de zhlovek grehsapudi, in fe ga ozhidi, temuzh ga tudi nad feboj fhtra-fati more, k’ zbimur je pod nar perpravnifhi po-ftiozh. 5.) De bi f’ podam fvoje nagnjenje do liu-diga flabili, na (voji dufbi pa mozhncjfhi pcr-liajali, in tolikanj perpravnifhi bili dobro po boshji volji delati. Ali je pojt Bogu prijeten ? De je pod Bogu prijeten, naf f. pifmo Uzhi. Ninivljani lo le podili, in medo Ninive )c bilo obranjeno. Edia fe je podila, Boga °hranjenje fvojiga ljuddva profila, in uflifba-ђа je bila. Ali je she jam na jebi poji Bogu prijeten ? Pod fam na febi fhe ni Bogu prijeten , ^orc tudi s’ obshalovanjem fvojih (lorjenih grehov sdrushen biti, in dobro je, bar febi Perterga, ubogim dati, in bogabojezhe shivé-û persadevati. Ali jo rji krijtjunc dolshni je poj liti ? Vfi fo fe poditi dolshni, kteri fo 21 let in bterih velika ftarod, bolesen, fla-°lt, fofebne velike in teshke dela ne isgo-Varjejo. Ali jo tìjti, ki je popolnoma ne morejo poj tili, od vjiga pojta isgovor/eni? Nifo, toliko fe morejo poditi, kolikor fe> sa-morejo bres ozhitne fhkode na sdravji. Aliji fmé fam pojt polajj'fiati, kdor mijli, de je od pojta isgovorjen ? Ne fmé fi ga fam polajfhati, temuzh mo* re fvojiga duhovniga paflirja to profiti. Kaj je tiftimJtoriii, kterijo pravizhno od pojta odv esani? Naj i.) s’ drusimi dobrimi deli, zheuter-pé, s’ ubogajmé dajanjem, s’ molitvijo, de vezh v’ zerkev gredo, nadomeftijo, kar jim per fpolnjenji pofta permanjka. 2.) Naj Boga profijo in shelé, de bi Jih pokore, molitve in pofta zerkve deléshne f toril, Ali moremo ob poflnih dneh je tudi mejnih jedi sdershaii'l Tudi mefnih jedi fe moremo sdershatij zlie pa fhkof dovolijo, de fmemo mefne jedi jedi, /e venderne fmemo vezh kakor enkrat na dan, opoldan namrezh do litiga najefti. Kakojhno dolshnojt imamo ob petkih in jabot ah ? 4Se moremo mefnih jedi sdershati. Ali jo v ji krijtjanje dolshni to sapoved dershatil V fi katolfhki kriftjanje, kteri fe she pa' metisavédo, ki nifo bolni, ali nimajo pofeb* niga perpufhenja od fvojiga fhkofa is pra-vizhnih vrshahov. 12f) Šakaj je zerkev flitirdefetdanjki poß pojtavila? 1. ) Sato, debi krifljani Jesufa pofnemali, ki fe je fhtirdefet dni in nozhi v’ pufhavi pó- flil. 2. ) De bi bili bolj pcrpravljeni fkrivnofti Jesufove fmerti in njegoviga vftajenja vredno obhajati. 5.) De bi fe f* poftam , s’ molitvijo in s’ dru-simi dobrimi deli k’ velikonozhni [povedi in k’ velikanozhnimu obhajilu perpravljali. Kakó more krijtjanjhiirdejetdanjki pojt dershati? Se more poditi, kratkih zhafov fe ogibati, vezh zbafa moliti, fvete bukve brati, fo-febno od Jesufoviga terpljenja, in vbogajmé dajati, kolikor uterpi. Sakaj je zerkev adventne pojte pojtavi- *«? Sató, de fc kriftjani f’ pokoro in pobo-Ijfhanjem k’ Jesufovimu prihodu in rojftvu po Vrednim perpravljajo. Sakaj je zerkev kvaterne pojte pojta- tn/a? 1. ) De bi fe kriftjani fpomnili dolshnofti Pokoro delati, in sa fvoje grehe sadoftovati. 2. ) De bi ker v’ kvaternih tednih fhkofje ma-fhnike shégnujejo, ponishno Boga profili dobrih in sveftih nameftnikov Jesufovih, ker tajili verni filno potrebujejo. 3. ) De bi Boga profili, de bi namfadsem« 9 lje dal in ohranil, in ga sa prejete dobrote hvalili. Šakaj je zerkev pojte pred ne ki er imi velikimi prašniki sapovéda/a ? Jih je sapovedala, de bi fe kriftjani f’ pokoro perpravljali, prašnike bolj fveto in k’ vezhimu dufhnimu pridu prasnovati. Koga Je more krij tj an Jhe poj Ine dni sders fiati ? Krifljan fe more podne dni tudi vfiga raebotniga velelja sdershati, kerfo podni dnevi, dnevi pokore inshalofti, ne pa dnevi ve-fclja. Kaj pokashe, kdor tèh zerkovnih sa-sapoved ne dopolnil De je zerkvi nepokoren, in de mu ni veliko mar sa njegovo dufho in svelizhanje, ker fe k’ svelizhanju potrebnih perpomozhkov ne poflushij in sraven pa fhe fvojiga blishni-ga pohujlha, kterimu je dober sgled dolshan dati. Od zheterte zcrkovne sapoved. Kaj je v' zheterti sapovedi sapoveda-niga ? Dc naj fe vfaki krifljan nar manj enkrat, vfako leto fvojih grehov fpové, in ob veiiko-nozhnim zhafu lveto rcfhnje Telo prejme- Kje naj kri/tjan ob velikonozhnim zha-fa Jpoved opravi, in fveto obhajilo prej-me? Zhe nima pofelmiga, refnizhniga isgo-vora in perpuibenja po sapovedi zerltve v’ fvoji fari. Saka j sapové zerkev, de na; krij tj an ob velikonozhnim zhafa /poved, v fvoji favi opravi? Sato , de duhovni partir fvoje ovze posna , od ktcrih bo mogel Bogu odgovor dajati, in njegovo dolshnoft je na dufhi fiabe krepzha-ti, bolne sdraviti , in ranjene zeliti, raskrop-ljene nasaj perpeljati, in sgubljenih ifkati. Ali je vfak krij tj an dolshan ob velikonozhnim zhafu f. obhajilo prejeti ? Vfak, kteri je od fpovednika vreden fpos- nan, in je prav perpravljen. Doklej terpi zhaf velikonozhne /povedi ? V’ Ljubljanfki fhkotii od druge portile ne-déljc do Kriftufoviga v’ nebo odhoda. Od pete zerkoyne sapoveđi. Kaj peta zerkovna sapoved prepoveduje? Prepoveduje od perve adventne nedelje do fvetih treh kraljev, in od pepelnizhne fròde do perve nedelje po velikinozhi shenitve obhajati. Šakaj je shenilev ob tih zhajih prepovedana ? Sat<5, dete fvete zhafe v’ pokori in v’flush-bi boshji preshivimo, in velike fkrivnoßi f. vere, ki nam jih zerkev takrat osnanuje, bres rastrefenja premifhljujemo, od zhigar nafper shenicvah vezhi del navadne pojedine in vefe-lja odvrazhujejo. Z h e t e r t i del. Od fvetih sakramentov. F» * *aj more kri/tjan nar bolj skeleti in Ji persadevati doj'ézhil Sheleti in vfe persadevati lì more krifljan, đe bi tokaj brumno in fveto shivel, in enkrat svelizhan bil. Kdo pa naf je poduzhil, kako samore-mo brumno in fveto shiveti, in svelizhani biti ? Jesuf Krifluf, nafh svelizhar, kteri naf je pred Bogam opravizhil, naf je poduzhil, kako samoremo po veri vanj, in s’ dobrimi dèli njegoviga nefkonzhniga saflushenja deléshni in svelizhani biti. Ali samoremo fami odfebe brumno s hi-vèti ? «Sami od febe ne, ampak f’ pomozhjo gnade boshje. Kje pa sadobimo gnado boshjo? V* {vetih sakramentih. Kaj je fvet sakrament ? .Svet sakrament je vidno snamnje nevidne gnade boshje od Jesufa Kriftufa v’ nafhe po« fvezbenje in svelizhanje poflavljeno. Saka j Je sakramenti imenujejo vidne snamnja ? .Se imenujejo vidne snamnja sató, kerfe per vlaUim sakramentu kaj vidi, flifhi ali zhu-ti- od sunaj nam kashejo, kaj Bog sh’ njimi po duhovno in nevidama v* naf dela. — Tako le per ivetim kerflu vidi voda, in fe flifhi jo befede, ktere fe med oblivanjem isrekujejo. tSo sakramenti Jamo snamnja gnade boshje? Sakramenti nifo famo snamnja gnade boshje, temuzh gnado, ktero pomenijo, imajo tudi v’ febi, in nam jo dele. Tako per fvetim kerftu ravno tifti zhaf, kader fe telo od Sunaj obliva, in fe befede fvetiga kerfla isrekujejo, gnada boshja dufho snotraj ponavlja m ozhifhuje od vfih grehov. Šakajje JesufKrij tafJvete sakramente poj t avii? Jesuf Krißuf je fvete sakramente poftavil v’ nafhe pofvezhenje in svelizhanje. Kako naf Jveti sakramenti pofvezhu- јеЈ° ? (Sveti sakramenti naf pofvezhujejo , ker nam nekteri guado opravizhenja, Iti je fhe prej nimamo, dodelé, nekteri pa jo v’nafpo-rnnoshijo ali porikfhajo. Pofvezhujozha gnada boshja, ki nam jo nekteri fveti sakramenti dele, nam lmertni grćh sbrifhe, naf grefhiiike v’ pravizhne in prijatle boshje prenaredij nekteri sakramenti pa nam pomnoshijo ali dodajo pofvezhu-jozho gnado boshjo , de je mozhnejfhi in obii-niihi, de ker Imo she prej v’gnadi bosbji, fhe fvetejfhi in prarizhnilhi potlej poftanemo. Uteri fveti sakramenti nam pofvezha-jozho gnado dele, in naj' opravizhijo? (S. kerft in f. pokora nam pofvezhujozho gnado delita, in näf opravizhita. Kako fe J', kerjt in J. pokora saio imenujeta, ker nam pojvezhujozho gnado delita? ,S. kerft in f. pokora fe sato imenujeta sakramenta mertvih. Sakaj Je imenujeta sakramenta mertvih ? Salò, ker je zhlovek, preden jih prejme na dufhi inertev, to je, bres gnade boshje, ktera je shivljenje dufke j v’ téli sakramentih pa jo sadobi, in po njih dufha oshivi sa vezhno ehivljenje. Kako fe imenujejo sakramenti, kleri pofvezhujozho guado v naf pomnoshijol tSe imenujejo sakramenti shivib. Sakaj fe imenujejo sakramenti shivih? Satd, ker more zhlovek, preden jih prejme, sbé pofvezhujozho gnado boshjo imeti, ktera po teh sakrainentih obilnifhi in mozh-liejfhi portane. Kleri Jo sakramenti shivih ? Sakramenti shivih fo ti le: f. birma, f. refhnje Telo , f. poilednje olje, 1. malhniko-vo posvezhevanje in f. sakon. Kaj ja treba Jhe vezh od f vetih sakra-rneniov vediti ? Je tre'ba vediti: t.) De flehem sakrament tudi fvojc laftne gnade deli. 2.) De fe nekteri sakramenti ne fmejo veeh ko enkrat prejeti. Kteri sakramenti ß ne fmejo vexh kakor enkrat prejeti? S. lterft, Г. birma, in f. mafhnikovo po-fvezhevanje. Šakaj je ti sakramenti ne fmejo vezh ko enkrat prejetih Sató, ker vtifnejo neisbrifhljivo snamnje v’ dufho, ki bo vedno obrtalo. Kakoßme po f ebne snarnnja dobimo per rsfakini teh treh sakramentovl V’ f. kerflu dobimo snamnje krifljana in otroka boshjiga j per f. birmi snamnje Krirtu- foviga vojfhaka, in per mafhnikovim pofve-zhevanji snamnje flushabnika in nameftnika Kriftufoviga. Bo to snamnje tudi v’ prihodnim shivljenji ojtalo ? Vezhno bo odalo, fvetnikam v’zhaft, hudobnim pa v* oframotenje. Od koga imajo sakramenti mozh ? Od Jesuia Kriftufa. tSo vji sakramenti potrebni? Vii sakramenti fo potrebni v’ herfhanfki zerkvij pa nifo ril potrebni flehernimu zhlo-veku, le f. kerft je vfakim zhloveku potreben. Sadobi vfak gnado boshjo, zhe kak J. sakrament prejme? Ne vfak, temuzh le, kdor je po Jesulovi •voljijiprav perpravljen. Koliko je f. sakramentov'ì tSedem jih je, in fo tile: i.) S. kerft, 2.) i. birma, 3) I. reThnje Telo, 4.) f. pokora, 5.) Г. poflednje olje, 6.) f. mafhnihovo pofvezhevanje, 7.) f. sakon. Od fvetiga kerfta. Kaj je f. ker (tl tSveti kerft je pervi in nar potrebnifhi sa' brament, v’ ktérim jezhloveks’ vodo in boshjo hefédo od poerbaniga greha in od vlìh prcd lierftam ßorjenih djanfkih grehov ozhifhen, in je po Krißufu, v’ nova ftvar k’ vezhnimu shivljenju prerojen in pofvezhen. Sakaj Je f. kerjt imenuje pervi sakrament ? Sató, ker more zhlovek prej kerfhen biti, preden fmé kak drugi sakrament prejeti. Sakaj fe imenuje nar potrebnijhi sakrament ? Sató, ker fmo vfi otrózi jese boshje rojeni, in bres f. kerfta nihzhe , fhe noben otrok, ne more svelizhan biti. Kedaj je Jesuf ta sakrament pojtavi/ll Takrat, ko je po fvojim od fmerti vßa-jenji fvojim apoftelnam rekel: „Pojtepo vfim Ivétu, uzhite vfe narode, in kerfhujte jih v’ imenu Ozheta, (Sina in fvetiga Duha.” Kaj sadobimo v' J'vetirn kerjt a? V’ fvetim kerftu sadobimo: 1. ) OdpuChenje poerbaniga greha in vlih drusih pred kerftam ßorjenih djanfkih gréhov, tudi vfih vezhnih in zhafnih fhtrafnig, ktere bi mogel grefhmk na tém ali na unim fvetu sató terpeti, do bi sa- nje pravizi bosbji sa-dóflil- tako de bi zhlovek prež v’nebefa fhel, bo bi po f. kerftu v’ nedolshnofli umeri. 2. ) Sadobimo gnado boshjo, ktera naf opra-vizhi in pofveti, de fmo otrozi boshji in erbjc Uebefhkiga kraljeßva. 3. ) Poflanemo udje Jesufovi in katolfhke zer-bve, in tempelj f. Duha. 4.) CS. kerft đufhi vtifne neisbrifhljivo s-nam* rijej sato le f, keril bres veliziga greha ne ime vezh ko enkrat prejeti. Ah f o tudi sa ia Jvét vJe Jhtrajnige in vJl najt op ki poerbaniga greha v' J. kerjta odpuflieni 1 Ne vfej vfe bodo fhe lena dan od fmerti vilajenja popolnama minule, kader bo ftrolilji-to neilrohljivoft, in umerjôzhe neumerjozhnoil obléklo. Ijhima temota in ncvcdnojt urna, Jpa-zheno poshelenje, telejne in du/hne nadloge, bolesen in Jmeri /he po j. kcrjtu ojtanejo ? Sató ollanejo, de je zhlorek bolj poni-shen in bolj sheljen gnade boshje, in mu po-maga jo, de li f’ poterpeshljivoftjo vézhi zhaft v’ nebcfih sallusbi. Kako samorejo odraflieni, kleri nimajo perloshnojti kerjta vode prejeti, svelizha-ni biti. Po kerilu shélj in berilu kervi. Kaj je kerjt shelj ? Kerti shelj je, kader neherfhen zblovek Iposna, de je vera Jesufova prava, inimago-rèzhe shelje kerfhen biti, pa perloshnoili nima kerrta vode prejeti, in vender Boga popolnama ljubi , in fvoje llorjene grehe isferza ob-shaluje. Kaj je kerjt kervi ? Beril kervi je, kader nekerfben zhlovek sheli kerfhen biti, pa ne rnore^ in fvoje shiv* ljenje sa Boga in vero da. Kdo fmé kerjhevati ? .Shhofje in fajmofhtri, in s’njih dovoljenjem tudi drugi duhovni in djakoni j v’ fili pa Mak fmé kerfhevati. Kaj more Jtorili, kdor k er (huje? Kdor kerfhuje, more: l.) mifel imeti tako kerftiti, kakor je Jesul ta sakrament po-ftavil. 2. ) More zhlovcka f’ pravo vodo obliti. 3. ) More med oblivanjem te beféde isgovo-y*ti: Jeftte kerftim v’ imenu Ozheta in tSin:', ln fvetiga Duha. Kaj more odrajhen zhlovek Ji orili, kte-ri Jiozhe ker/hen biti? 1.) More nar potrébnifhi refnize kerlhan-^ke vere vediti, in jih verovati. 2Л More voljo imeti ud zerkve Jesufovc biti. 3 ) More fvojo grehe obshnlovati. 4. ) More v’ ferzu f kloniti in s’ heledo obljubiti, de bo do bonza poberfhanfho shivel. Kdo Jtori namejti otrok lo obljubo ? Namefli otrok botri obljubo flore vfe Ipol-hiti, lt» zhimur herft savéshe. Kako/hni morejo botri bili4 Botri morejo biti: 1.) katollhke kcrfhan-fkevere. 2.) v’veri dobro poduzheni, 5.) she birmani, 4.) hrumni , in 5.) ne premladi. Kako/hne dolshnojli imajo boiri'ì 1.) Botri morejo otroke, ki fo jih v’ licrflu urshali, fofebno ljubiti. 2.) (Skerbeti, de fo otrozi po kerfhanfko srejeni 5 in zhe fo fiarfhi otrokam odmerli, al» zhe fo sanikerni, naj fami sa njih kerfhanfko sadershanje in fpolnjenje obljub fkerbé. 3-) Sa-nje moliti. Komu /mo fe per f. kerjtu odpovedali1 Per f. kerflu fmo fe odpovedali hudizhu > njegovimu djanju in napuhu. Kaj hoihe reihi: fe hndizha odpove• dati? To je toliko, kakor: mu nozhem poko' ren biti, in njegovim fkufhnjavam fe nikoli podvrezhi. Kaj je: njegovimu djanju fe odpove' dati ? To je: vfim hudim miflim, sheljam, be' fédam In delam, s’ befëdo, vfim gréham fe odpovedati. Kaj je : njegovimu napuhu fe odpove' dati? Je toliko kakor: fe vfi pofvetnizhaßi, zhlo* vefhki hvali, nezhimernim oblazhilam, s* be' fedo, vfimu odpovedati, kar hudobni ljudje ljubijo in ifhejo. Kaj fmo per f. kerjtu obljubili? ,Smo obljubili v’Boga, v’Jesufa Krißufa* v’ f. Duha in v’ katolfhko zerkev verovati) po volji boshji shivéti, le sa boshjo zhaft dé• lati, kakor je Jesuf delal5 vfe ljubiti, kar je Jesuf ljubil, vfe savrezbi, kar je on savergeb in kakor dobri otrozi matere katolfhke zer-kve tudi nji rfo pokorfhino fkasovati. Ali fino dolshni io obljubo /'polniti'? Moremo jo fpolniti, drugazhi svelizhani He bomo. Kakô fi per herjtu fiorjenâ obljuba Ponovi ? Tako le: Verujem т* Boga Ozhcta, 4Si-na in f. Duha. Verujem v* Jesufa Kriftufa, ,Sina boshjiga ediniga, ki je Bog in zhlovek fkupej, kteri je zhlovefhki rod Г fvojim trpljenjem in £• fvojo fmertjo odrefhil. Ve-fujem vfe, kar je Bog rasodel, kar lb Jesuf •n njegovi fveti apoflelni uzhili, in katolfhka 2erkev, ktere ud biti in do fmerti oliati she-lim, verovati sapoveduje. Odpovem fe is zeliga ferza hudizhu, nje-govimu napuhu in vlimu njegovimu djanju. Odpovem fe tudi vfim gréham, bahanju in vGm sapeljivim ukam tega /veta. Perpravljen Пт po kerfhanfko shiveti. Bog me poterdi F fvojo mogozhno gnado v’mojim fklepu. Amen. Kedd; fi /podobi per f. herftii fiorje-obljubo ponoviti ? ,Spodobi fe: l.) kmalo, ko fe/voje pateti savémo. 2.) Pred f. birmo. t ali ob rojflni ob- 4. ) Pred fpovedjo in f. obhajilam, sladi, «o fe pervikrat k’f, obhajilu gré. 5. ) Veliko in binkufhtno fabóto. 6. ) Ob zhafu fkufhnjàv, vezhkrat v’ shiv- *ienji, in fofebno v’ fmertni bolesni. / 3.) Na dan fvojiga godu *ć Inizi. Ali more krijtjân sio fkeròeti, de gnàdo ohràni, ki jo je per J. kerjla sà-dobilì Sio mote fkerbeti, ker je ta gnada naf imcnitnirhi. Po nji je pollai otrók bosbji» brat Kriftufov, érbizh nebefhkiga kraljeflv» in tempelj f. Duhaj in zhe hi jo sgubil, v nar vezhi nefrezlio pade, riedolshnoft sgub>» in je fpct lushen hudizhov. ■ j i - ' v * ’’ t ■1 ' ' ' - , Od f. birme. Kaj je J! birma. ? ,Svçta birma je sakrament, v’ kterim je kerlhen zhlovek Г pokladanjem rok in molit' vijo fkkofa in i* f. krishmo od f. Duha v’ gna* di boshji poterjen, de fvojo vero ììanovitnO prizha, in po nji shivi. Kaj da J\ birma ? ^veta birma pofvezliujozho gnado boshjo pomnoshi, in ihe pofebno gnado da, de kri' fljan ftanovitno vero prizha, in po nji shivi; tudi vtiine dufhi ncisbrifhljivo snamnje, sate ne fine zhlovek vezli ko enkrat birman biti. Ali je sakrament J', birme .vj'im pO" trében ? Sakrament f. birme ni tako potreben > de bi krifijan bresh njega ne mogel svelizhan bitij pa savoljo gnade, ki jo pomnoshi, k* fc krifijan pregréfhil, ho bi g a is snnikernoßi prejel- Kdo naf preprìzha, de je zhloveku §nccda f. Duha pol r ehrt a ? Apoßelni Jesufovij oni fo bili, preden fo f, Duha prejeli, maloferzhni, kafniga fer-2a v’ verovanji, potlej pa , ko fo binkufhtno Nedeljo f. Duha prejeli, fo ferzhno Jesufa Kri-ftnfa vfimu ljudflvu osnanovali, ga povfoclbres ftrnhii prt d fmertjo prizliali , in raj f hi shivlje-fije sguhili, kakor od Jesufove vere odßopili. Kdo je perve kriftjane birmóval ? Apoltelm fo perve kriftjane birmovali. Kdó ima dana/hni dan óblafl birmô-^atil c г: Danafhnc dni imajo v’redu le fhkofjeob-Wt birmovati, ker fo oni pravi naftopniki apoftelnov. Kakó Jhkòf birmujejò ? .Shkof nad birmanzam roke rasprofto', bolijo, in f. Duha va-nj klizliejo, potlej mu Pomashejo zhelo f’ fveto krishmo , in ga nekoliko na liže udarijo , mu mir vófbjo , in na Sadnje fpćt sa - nj molijo. — Satorej morejo bir-^anzi per pervi molitvi, ki jo fhkof nad nji-*»»» molijo, in per sadnji, kader fo shè vfe Pobirmali, vprizho biti. Kaj pomeni pokladanje ròk fhkof ovih nod birmanzi ? Pomeni, de jih bo f. Duh f’ fvojo gnado °'>varoval in mozhne floril. Kaj pomeni masanje f f. krishimo ? Pomeni gnado f. Duha , ktera je v’ f. birmi pomnoshena, de je zhlovek v’ veri poter-jen, in Bogu prijeten. Sakaj flore fhkof f krish na zhela birmanzu ? V* fpomin, de ima f. birma vfo fvojo mozh od Jesufoviga terpljenja in njegove fmerti na krishi. Sakaj na zhelu krish ftôrel V* fpomin, de fe birmanz ne fmé fra-movati Jesufoviga hrisha in njegove vere. Sakaj fhkòf birmama malo na liže udarijo ? De fe birmanz fpomni, de more vfelej perpravljen biti sa Jesufa voljno in ferzhno terpcti. Kako more bili perpravljen, kdor ho-zhe f birmo prejeli ? More biti kerfhenj zhe je f hé odrafhen more biti v’ veri in sladi v' tiflim, kar f. birmo sadéva, dobro poduzhen, in v’ flanu gnade boshje, to je, bres fmertniga greha. Kakò fe mòre tedaj k* f birmi perpraV Ij at il Po sgledu apoftelnov v’ Jerusalemu fe more perpravljati s’ molitvijo in s’ drusim* dobrimi deli, in zhe ima fmertni greh nad feboj, fe more fpovcdati, in f. odveso dobit*- Kaj naj takrat J tori: kader flikof mo-Hjo, in roke rasprojterte ders/i è ? Takrat na j birmani® vero v’ kerfhanfke refnize ponovi, in v’ fcrzu terdno 1 klene f* pomozhjo gnade f. Duha nikdar od vere od-ftopiti, temuzh vfelej po sapovedih f. vere shi-veti, in naj f. Duha sato na pomozh klizhe. V' kteri JtaroJli je otrózì Jmejo bir- filati ? Zerkev sheli, de takrat, kader le she feoje pameti savedo, de bolj fposnajo, kako potreben jim je ta sakrament; de le loshej in kolje perpravijo ga vredno prejeti, iri fe tudi loshej fpomnijo, kedaj fo bili birmani, Sakaj fe tudi k’ f. birmi botri jemljejo? Sató, de bi birmane k’ dobrimu napeljevali, od budiga odvrazhevali, jih obljub opo-foinjevali, de v’ veri ßanovitni oftanejo, in po nji shivé, Kaj more birman po f. birmi Jtorilil More Boga sa ta sakrament sahvaliti, lì Persadevati Jesufove nauke zhedalje bolj /poslati , na tanko po njih shiveti, prejeto gna-do s’ molitvijo in dobrimi deli obraniti, in fe vfiga ogibati, f* zhimur bi gnado boshjo fehko sapravik Od fvetiga refhiijiga Telefa. Kaj je sakrament f rejhnjiga Telefa ? Sakrament f. refhnjiga Telefa je nar fve-tejfhi sakrament, je pravo telo in prava kri nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa v* podobah kruha in vina. Šakaj Je ta sakrament nar fvetejfiti imenuje ? Sató, ker ne pofvezhuje famo zhlovéka, temuzh ima v' febi Jesufa Kriftufa , sazhetni-ka vfe fvetofti. Šakaj fe temu sakramentu pravi sakrament allarja'ì Sató, ker Ce na altarji premenjenje kruha in vina v’ telo in kri Jesufovo godi. Kedaj je Jesuf ta f. sakrament pojta- vil? Jesuf je ta f. sakrament poftavil per sadnji vezherji, pred fvojo fmertjo tifti vezher, to je, veliki zhetertik. Kako je Jesuf ta sakrament po J tarili Po vezherji, ko je f’ fvojimi apoftelni velikonozhno jagnje jedel, je vsel kruh v’ fvo-je fvete roke, je sahvalil nebelhkiga Ozheta, ga je f’ fvojo vfigamogozhno befédo pofvétil, ga raslomil, in dal apoftelnani rekozh: „Vsa-mite in jejte, to je moje telo, ktero bo sa vaf dano,” Po tern je vsel kelih s’ vinam, sahvalil, pofvétil, in apoftelnam dal rekozh: „Pite is tega vfi j sakaj to je moja kri noviga tedamenta, ktera bo sa vaf in sa njih veliko prelita v’odpufhanje grehov. To fiorite , ko-likorkrat Lode dorili , meni v’ fpomin.” Kaj fe je sgodila na té Jesufove befe-de : „To je moje telò, to je moja kri/ Velik zhudesh , de da le kruh in vino v’ Jcsufovo shivo telo in kri fpremenila, defi-favno je podoba kruha in vina tudi potlej fhe odala. Kaj je Jesuf hotel s' befedami: ,, 7"b Jtorite meni v Jpomin ?” S' terni beiedami je Jesuf fvojim apodel-tiam in vfim mafhnikam oblaft in sapoved dal Per f. mafhi ravno f’ temi befedami, ktere je on isrekel, kruh in vino v’ shivo telo in kri Jesufa Kridufa fpremenevati j tudi je f’ tèmi befedami sapoved dal, de naj fe per-te fkrivnodi verni kridjani njega ljubesni, ter-pljenja in fmerti hvaleshno Ipomnijo. Kedaj fe kruh in vino f premeni v’ telo ln kri Jesufovo? Kruh in vino fe fpremeni v’ Jesufovo telo in kri, kader mafhnik nad kruham isre-*be Jesufove belede: „To je moje telo,’* — nad vinam : „To je moja kri/ Ali je po pofvezhenji fhe kruh in vino ? Ni vezh kruh in vino, ker Jesufove vfiga-*nogozhne belede kruh in vino fpremené v’ njegovo pravo telo in pravo kri le podoba kruha in vina fhe odane. Kaj pa je podoba kruha in vina ? Podoba je to, kar fe nad sakramentam 10 * Г zhlovefhkimi pozhutki vidi in zhuti : farba pokuf in duh kruha in vina. Ali je v' podobi kruha famo fveto re-ftinje Telo Jesuf ovo 1 V’ podobi kruha ni le telò, ampak tudi kri Jesufova, kakor tudi v’ podobi vina ni le kri, ampak tudi telo Jesufovoj in naj bo fhe tako majhna drobtiniza ali kapljiza téh podob, je Jesuf Krirtufle vender zel in vef, Bog in zhlovek, s’ dufho in f’ telefam, f’ kervjo in s’ méfam prizhijozh. Koliko zhafa ojlane Jesuf Krijtuf v' zhloveku , kader ga je prejèli Jesuf Kriftuf tako dolgo v’ podobi kruha in vina v’zhloveku odane, de podobe minejo, f’ fvojo gnado pa, de fmertno grefhi. * Kaj je is tega fklenili, ker je Jesuf Krijtuf v sakramentu f reflinjiga Telefa prizhijozh? .Skleniti je, de moremo Jesufa Briftufa v’ tem sakramentu moliti. Kakoflien kruh in kakojhno vino more biti sa pofvezhevanje ? Kruh more biti opréfen, is zhifle bele moke, in pravo vino od vinfke terte. Šakaj je Jesuf Krijtuf ta prefveti sakrament pojtavill 1. ) V’ fpomin fvojiga terpljenja in fvoje fmerti. 2. ) De bi bil on fam duhovna jed nafhiro duiham sa vezhno shivljenje. 3 ) De nam je dal ftanovitno fprizhe vanje fvoje Ijubesni do naf, in de Imo s’ nebefhkim Ozhetam fpravljeni. 4.) De je f’ fvojo zerkvijo do bonza fveta ne le po Ivoji gnadi, ampak tudi v’ refnizi fam ''prizho. So krijtjani dolshni sakrament f. re-Jhnjiga Telefa prejemati? Dolshni fo , ker 1. ) Jesuf fam to sapoveduje rekozh: ,,Re-fnizhno , relnizhno vam povem, ako ne bofle niojiga mefa jedli, in moje kervi pili, ne bofle imeli shivljenja v’ lebi.” 2. ) Savoljo gnad, ktere krifljan v’ tem sakramentu sadobi, kteri je jed in pijazha na-fhe dufhe sa vezhno shivljenje. Kedajfmo dolshni sakrament f refilnji-ga Telefa prejeti? Po zerkveni sapovedi Imo ga dolshni pod fmertnim gréham vlako leto nar manj enkrat, in fzer ob velikonozhnim zhafu prejeti. Säkaj zerkev sapoveduje ob velikana-zknim zhafu f. obhajilo prejetij Sato, ker je Jesuf Kriftuf ob velikonočnim zhafu terpel in umeri, in tudi ta f. sakrament poftavil, in ga dal fvojim apoflelnam "Vshiti. .So krij lj ani dolshni Jhe ob drusih zha-Jih f. obhajilo prejeti? Sveto obhajilo fo dolshni kriftjani prejeti v’ îmertni nevarnofli, sato ker je popotniza v’ vezhno shivljenjej zerkev pa tudi sheli, de | bi ga vezhkrat v’ letu prejeli. Saka/ je dobro vezhkrat h' f. obhajila iti ? Zhe je kriftjan, kolikor njegova flaboft • samore, vreden, je dobro vezhkrat k’ fvetim obhajilu iti, ker je f. refhnjc Telo duhovna jed, in daje mozh njegovi dufhi. Sakaj jo krij tj ani dolshni v’ nevarni bolesni sakrament j. rejhnjiga Te leja prejeti ? Sato , ker je takrat nar bolj potrebno, de dufha mozh sadobi bolesen voljno terpeti, in frezhno umreti 5 torej fe ne Ime do sadnjiga odlalhati, ker je nevarno. Je samkernojt v’ prejemanji tega J. sakramenta grèh ? Greh je, ker tak zhlovek kashe flaho vero, majhno ljubesen in hvaleshnoft do Jesufa. Per kleri J laroj ti Jo dolshni olrozì perno f. obhajilo prejeti? Nihzhe ne more (larolH, kedaj fo otrozi dolshni, ali kedaj fmejo pervo f. obhajilo prejeti, bolj vediti, kakor flarfhi in fpovedniki, kteri nar bolj vedo, zhe fo otrozi sedotti pod-uzheni, in zhe tako brumno shivé, de fo f. obhajila vredni. Kako/hne gnade sadobé krijtjani, zhe po vrednim f. reflinje Telo prejmejo ? Vredno f. obhajilo 1.) Kriftjana s' Jesufam fkléne. 2.) Gnađo boshjo v’ njem ohrani in pom-Hoshi ali povikfha. б.) Mu male ali odpuftljive-grehe odpufti. 4. ) Mu hudo poshelenje pomanjfha. 5. ) Obvaruje dufho prihodniga hudiga. 6. ) Mu da saflavo zhaftitljiviga vftajenja telefa in vezhniga shivljenia. Kdo deli vernim J, reßinje Telo ? Mafhniki deli vernim f. refhnje Telo. Koga tedaj krij tj an prejme, kader k’ J', obhajilu gre? Jesufa Krirtufa, praviga shiviga Boga, s’ dufho in f’ telefam, P kervjo in s’ méfam. Od perpravljanja sa vredno prejemanje tega fvetiga sakramenta. Ali fe fmé bres perprave iti k' J, oblia-Jilu ? Ne fmé fe iti bres perprave k’ fvetimu ob. hajilu j temuzh kdor ga hozhe vredno prejeti, ttiore prav perpravljen hiti. Kolikèro more pcrpravljanje sa vred-/ obhajilo biti? Dvojno; pcrpravljanje dufhe in telefa. Kakoßina je perprava dnßiel 1.) More kriftjan bres fmcrtniga greha in V gnadi boshji biti. 2. ) Tuđi ne fmć imeti ljubesni do malih grehov. 3. ) More sheleti Jesufa vredno in poboshno prejeti. Ali je velika pregreha Jesufa nevredno prejeti? Velika pregreha je, her je Jesufu veliko nezhaft ftorjena. Uteri f obhajilo nevredno prejmejo ? Vfi, kteri fo v’ fmertnim grehu, naj shé vedo ali ne, de fo v’ njem. Kedaj krij tj an ta greh vedama Jtori? Takrat, kader bi ne hotel fpovedniku fvojih grehov rasodeti, ali kader bi per fpo-vedi odvese ne dobil, in bi vender k’ f. obhajilu fhel. Sakaj ga tudi taki nevredno prejmejoj ki ne vedo, de fo v fmertnim grehul Sato, ko ш po sapovedi f. Pavla mogli fami lé fkufiti, preden ga prejmejo. Kako fe grehu pravi, ki fe s' nevre-dnini obhajilam J toril 4Se mu pravi boshji róp. Kako Bog take fhlrafa, ki boshji rop Jtoré ? Bog jih vezhi del fhtrafa f’ flepoto uma, s’ sapufhenjem boshjim, f’terdovratnoftjo Terza , f’ zhafnimi nadlogami in s’ vezhnim pogubljenjem. Kaj fe je is tega uzhiti, ko je nevredno prejemanje f. obhajila tako velik greh ? Is tega fe je uzhiti, de fe zhlovek tega ni- koline more dodi bati, in de je, zhe je nc-frezhen bil v’ ta gréh padi, dolshen fe ga {povedati, in veliko pokoro delati. Kaj more krijtjan Jtoriti, preden f. rejhnje Teio prejme, zhe je v fmertnim grehu? More pred fvoj greli is ferza obshalovati, fe ga zhirto fpovedati, in f. odveso prejeti. V' zhim objtoji poboshnojt ali andoiit ferza ? Poboshnod ferza obdoji v’temu, de zhlo- vek; 1. ) Vero, upanje in ljubesen obudi. 2. ) De moli Jesufa Kridufa v’ sakramentu * f. refhnjiga Telefa. 3. ) De mifli P hvaleshnim ferzam v’ fmert Jesufa Kridufa. 4. ) De je ponisben, in de obudi grevnigo *»ad grehi, interden fklep fvoje shivljenje zhe-dalje bolj po nauku Jesufovim ravnati, in de »ma pofebno ljubesen do blishniga. Koko fe obudi vera pred f obhajilom ? Tako, de kridjan terdno veruje, de je V’ sakramentu altarja ravno tidi Jesuf Kriduf vprizho, kteri je na fvetprifhel naf odrefhit, kteri je terpel in na krishi umeri, kteri je tretji dan od fmerti vdal, in fedi na defnizi Boga Ozheta. Kako fe upanje obudi? Tako , de fe kridjan na Jesufovo ljubesen terdno sanefe, de mu bo grehe odpudil, fvo-J° gnado, vezhno svelizhanje, in vfe potre- bne pomozki sa svelizhanjc dal, ker je tako dobrotljiv in milodtljiv, de fe mu v* sakramentu vshivati da. Kako fe Ijubesen obudi? Tako, de ima krifljan, kteri k’ f. obhajilu gré, ferzhno vefelje do Jesufa Kriflufa, kteriga bo sclaj prejel. Kako krij tj an v f. obhajilu Jesufa J' ponishnojtjo prejme ? Zbe premifhljuje, kako prezhudno velika je Je s ulova Ijubesen, ktera je dorila, de fe je on tolikanj ponishal, de je fvojih vernikov duhovna jed in pijazha podal, de bi le sh’ njimi lklenil, de bi vezhno shivljenje imeli j de je on kralj nebel in semlje, zhlovek pa prah in pepel , in sraven fhe gréfhnikj kako je tedaj doishan le pred Jesufam v’ fvoj nizh ponishevati. Sakaj more krifljan pred f obhajilom ■tudi grevnigo nad f roj imi grehi obuditi, in terdno (kleniti v' perhodno brumno shi-veli ? To more sato doriti, ker noben zhlovek ni sadodi zhid in popolnama vreden Jesufa prejetij in ker bo tako veliko gnado prejel, more tudi terdno voljo imeti ljubesnjiviga in dobrotljiviga Jesufa ne vezli shaliti. Kakó naj fe verni krijtjanjhe bolj per-pravlja k' f veti mu obhajilu? Verni kridjan naj fe poprejfhnji dan s’ molitvijo, s’ branjem fvetih bukev in s drusi- *ni dobrimi deli, tudi s’ sdershevanjem od do-pufheniga vefelja, sa f. obhajilo perpravlja. Ftako fe more krijijan na telefa per-Prav/jali sa f obhajilo P 1. ) De je, zhe ni nevarno bolan, od pol-flozhi tefli. 2. ) De (podobno, vender ponishno oble-zben s’ velikim fpofhtovanjem k' bosbji misi perftopi. Kaj more krijijan Jlorili, kader fe Pred f obhajilom ózhilna fpòved moli ? Takrat naj grevniga nad tvojimi grehi pobovi. Kader rezbejo malhnilt: ,,Glejte jagnje ^oshje , ktèro grehe fveta odjemlje,”— na j kriftjan Jcsufa moli. In kader mafhnik pravijo: „Go (pod, nifim vreden, de grdih pod *Појо drého , temuzh rezi le s’beledo, in moja dufha bo osdravljcna j” — naj obhajaniz s’ 'veliko ponishnofljo fposna, de ni vreden Jcsufa prejeti, naj le trikrat na perd udari, *n ravno té befede s’ mafhnikam vred govori, traven naj tudi upanje obudi, de per Jesufu xiloli najde. Kako fe more obhajaniz per prejemanji f hojtije sadershati? Kader mafhnik f. hodijo podajo , moreob-oajaniz uda zhedno odpreti, jesik na fpodni shnabel poloshiti, in Г fpofhtovanjem f. relh-ћје Telo prejetij fvete boflije ne svezhiti, ne ^alaib v’udih perdershevati, temuzh prež sav-shiti. Ako fe f. hoftija ud prime, je ne fmé f’ per (tarn , ampak s’ jesikam odlozhiti, ne is ufi pljuvati, in ne prež is zerkve iti. Kaj more krifljan po f. obhajilu /torti i? Kader je krifljan f’ refhnje Telo shé prejel naj poklekne na ftran, de v’ miru veliko gnado premifli, ktero je prejel, in v’ teh brumnih miflih naj : 1. ) Jesufa sahvali sa nefkonzhno gnado» ktero mu je fkasal, de je k' njemu prifhel. 2. ) Naj ga v’ ponishnofti moli. 3. ) Naj mu dufho in telo daruje, de bo obo* je le v’ boshjo zhafl obrazhal. 4 ) Naj Jesufa proli, de bo s’ fvojo gnado flanovitno v’ njem oliai. 5. ) Naj vero, upanje m ljubesen obudi, in druge florjene dobre fklepe ponovi. 6. ) Naj ga proli, de mu vfe dodeli, karmo je sa dufho in telo potrebniga. Sak a j Je more krijtjanj’ tako Jkerbjo k’ J. obhajilu perpravljati? Savoljo fvetofli tega sakramenta in savoljo velikiga fadii, ki ga krifljan is vredniga pre' jemanja tega f. sakramenta sadobi, in savo' ljo velikiga greha, ki bi ga s’ nevrednim f. ob' hajilam fiorii. Kako Je more krijtjanna dan J. obha-j ila sader skati ? 1.) ,Se more varovati vfiga poflopanja, more doma biti, Jesufa vezhkrat sahvaliti, dobre dela opravljati, in sbranili lvetih mifel biti» in dobro je duhovne bukve brati. 2. ) V’ zerkev iti, in poboshno moliti. 3. ) Vfiga pofvetniga hruma in vefelja, kar je mogozhe, fe ogibati, in tudi potlej Jesufa ne posabiti, kteriga je prejel, de vfelej brum-*H> shivi, ker le f’ takim Jesuf fklenjen oliane. Ali krij tj an famo v sakramenta f. rejh-njiga Telefa Jesufa Krijtufa prejme? Kriftjan samore Jesufa Krillufa tudi s’ duhovnim obhajilam prejeti. Kaj je duhovno obhajilo ? Duhovno obhajilo fo mozhne shelje Jesufa in njegovo gnado prejeti, ktere ima kriftjan is ljubesni do Jesufa in brumniga shivljenja. Je krijtjanova dolshnojt vezhkrat take shelje do Jesufa obuditi, ali duhovno obhajilo prejeti ? Kriftjan fe more vedno v’ duhu obhajati, šakaj sakrament altarja mu je le vzhafi mogozhe prejetij de bi pa Jesuloviga duha imel, more smeraj sheleti, zhe hozbe shivljenje du-fhe ohraniti. Pofebno pa more 1. ) Velike shelje do Jesufa in njegoviga duha obuditi, kader fe perpravlja f. refhnje Teio prejeti. 2. ) Kader savoljo bolesni ne more Jesufa v’ sakramentu altarja prejeti. 3. ) Per f. mafhi, kader fe mafhnik obhaja, in tudi drugikrat, kader vidi druge k’f. obhajilu iti. Zhe krijtjetn, kteri j e bil nekaj dni poprej per f- obhajila, sboli, ali mu je treba Jpet f. obhajilo prejetih Treba mu je , de v’ nevarni bolesni popotnico prejme. Kaj naj verniJtoré, kader duhoven gre-do bolnika obhajat ? Verni naj Jesufa molijo in pozhafté, naj ga fpremijo, in sa bolnika molijo, de bi mu Jesuf grehe odpudil, in fe mu dal vredno prejeti, in naj tudi sa-fe profijo, de bi ob sadnji uri gnado imeli Jesnfa vredno prejeti. Od sakramenta fvete pokore. Koliko pomenov ima bejeda pokora v Jebi ? Defeda pokora ima vezh pomenov: ali fe vsame kakor zhednoft, ali kakor sakrament» ali kakor sadoftilo. Kdo ima pokoro kakor zhednojti'ì Tifti, kteri greh zhes vfe fovrashi in ob-shaluje, ga vezh ne déia, in ga po vrednofti * nad feboj pokori. Je taka pokora vfelej potrebna odpu-Jianje grehov sadobiti’ì Vlelej je potrebna, ker drugazhi ni mo-gozhe odpufhenja grehov sadobiti, zhe grefh-nilt greha ne fovrashi, in ga ne sapufti. Ali je lahko pokoro delati ? Ni lahko, ampak teshko, ker je fpazhe« hi natori soperna, in jo lozhi od vfiga, kar J1 dopade. Samore gr e/h ni k Jam od febe pokoro delati ? ‘ {Sam od febe ne, temuzh f’ pomozhjo gnade bosbje, kterc mu je treba Boga po-hishno profiti. Kakò gnada lóshja fpreóberne greßt-»ih a? cSpreoberne ga, de mu daje firah, upanje, fposnapje, shaloft nad gréhi, Ijubesen ^0 Boga in njegovih sapoved , in flanovitnoft dobrim. Ali fe grejhnik hitro fpreóberne ? Greihnik fe le pozhafi fpreóberne. Kaj je sakrament f. pokore? Sakrament f. pokore je sakrament, v’ kte-rga, karkoli fi she bodi, hudiga sgodilo. —— ^ralj Antioh je v’ fvojim hudobnim shivljenji j'esnano bolesen dobil, de fo gashirigazhervi iedli, y fi fo ga saputili, nobeden mn ni ho» 1Ó6 tel ftrezbi. Sdaj je obshaloval fvoje pregre-fhno shivljenje, pa ne is ljubesni do Boga, ampak savoljo bolezhin, hi jih je terpel, in je shelel od njih reihen biti. Profil je Boga pomozhi, pa je ni dobil. Ali mòre grefhnik s' sgoli nalorno gré* vnigo per Bogu odpujhanje sadobitil Ne more, ker taka grevniga ne pride is ljubesni do Boga, ampak is ljubesni do lebe lamiga. Bi bila grévniga dobra in sadojti, ho bi zhlovek le salo shaloval, ho fe pekla boji ? Taka grcvnigabi ne biiasadofti, ker bi isvi-rala le is firahu pred peklam , ker letak, kteri is ftrahii nad greham shaluje, le boji goreti» ne pa grefhiti. Ali ni lirah pred peklam grefhnihu ven* der k' pridu ? Tudi tak Arah je grefhniku k* pridu, ker ga od grefhnih del odvrazhuje, in k’ dobrim napeljuje. Šahaj sgoliftrah prave gre’vnige v fer’ ZU g rejhn ih o v i m ne napravi ? Sató ne, ker volje grefhnikove ne pre-naredi. Tak grefhnik ne fovrashi greha is ljubesni do pravize, temuzh sató, ker mu je gre'h fhkodljiv 5 on sheli, de bi bilo perpufhe-no, kar ljubi, ker fe pa ftrahovanja poftave boji, greh fovrashi, to de lepermoran. Njegova volja je fhe hudobna, defiravno fo una* nje dela dobre viditi. Šakaj more grefhnik greh fovrashiti! Grefhnik more gréh fovrashiti is ljubesni do Boga. Kakò grefhnik vé, de greh is Ijubespi do Boga Jovrashi ? Is tega , zhe je perpravljen rajfhi vfe Sgubiti, in fe vfim ljudem sameriti, kakor ®oga f' fmertnim gréham rasshaliti. Tako je fiorii Egiptovfki Joshef, ker fe je rajfhi ljudem sarnéril, in v’ jezho fhel, kakor de bi bil grelhil. Sakaj je ledaj k’ pravi grévnigi Iju-besen do Boga potrebna ? Sató, ker le tifti, kteri Boga prav ljubi, ®ùmòre greh tudi prav fovrashiti in obshalo-v»ti, in f’ tako grevnigo odpufhenje sado-biti. Kaj fe hozhe rezki f’ tem : gre'vniga *Поге nar vezki shalofl biti ? tSe hozhe rezhi, de grefhnik more bolj shalovati, de je Boga rasshalil, kakor de bi bil nar ljubfhi rezh na fvetu sgubil. Saka/ more biti shalofl nad grehi tabo velika? Sató, ker nobena nefrezha ni takó velika, kakor boshje rasshaljenje. -dii je lahko tako veliko shalofl imeti ? Teshko je, ker grclhni zhlovek ne fpo-sna sadofti hudobije, htero ima greh v’ febi. be pofebna gnada boshja grefhniku pomaga, de hudobijo fvojiga greha fposna, in ga ob- shaluje ; in te gnade more Boga ponishno z hi m fposna grefhnik, de ima tako veliko shaloft ? Potem, zhe vfe fovrashi, kar je pred ljubil, fe s’ veliko nevoljo fpomni vfiga vefe-lja, ki ga je v’ grehu vshival, in ima nepremagljivo voljo rajfhi vfe terpeti, hakor fhe grefhiti, in tako voljo tudi v’perloshnofti ozhi-tno in refnizhno pokashe. Kaj taki kashejo, hi fvoje grehe v pogovorih s* vefeljem ali s’ mcrslóto perpo-vedajejo? Taki kashejo , de nimajo grevnige nad Tvojimi gréhi; sakaj ko bi jo imeli, bi fe Tvojih grehov framovali, in bi jih drusim ne perpo-vedovali, temuzh fe pred Bogam ponishali. Kedaj je grèvniga nad v fimi grehi ? Takrat, kader greflmik nad vfimi gre'hi shaluje, nad velizimi in majhnimi, nad laft-nimi in ptujimi, kterih je on deléshen. Sakaj more grejhnik nad vfimi grehi shalovali ? Satd, ker fo vfi grehi Bogu soperni, io ga rasshalijo, in ker je Jesuf sa vlak greh terpel. Je lahko nad vfimi Jtorjenimi grehi shalovati 1 Ni lahko, satd ker ima vfak zhlovek po-febno nagnjenje do kakiga greha, kteriga teshko opufti- Tudi je teshko shalovati nad profiti. Po grćham , kteri zhlovéku dobizhek nefe, ali ga zhafno frezhniga flori. Koliko zhaja more greflinik nad fvoji-*ni gréhi školovali ? Grefhnik more do fmerti shalovati, to je , fvojo nehvaleshnoft in hudobijo more sme-raj fposnati. Kolikera je zhesnatorna grévniga? Zhesnatorna grévniga je dvojna, popol-Oama in nepopolnama. Kaj je popolnoma grévniga ? Popolnama grévniga je shalovanje in gnu-■lenje nad gréham , ker je grefhnik Boga, nar vezhi dobroto, Utero zhes vfe ljubi, rassha-lil, sdruslieno Г terdnim fklepam Boga nizh Vezh rasshaliti. Kako fe popolnama grévniga obudil Tako le: „Moj Bog, vfi mojiflorjeni gré-hi fo mi is terza shal, ker lim tebe, fvojiga preljnbiga Boga, nar vezhi fvetoftin dobrotoj ki te is ferza ljubim, sh’ njimi rasshalil. Tcrd-«o fklcnem P tvojo gnado Ivoje shivljenje po-koljfhati, in vfe, tudi zlo fmert, raji preter-peti, kakor tebe, fvojiga Boga, nefkonzhno ^etoft in dobroto fhe kedaj f’ kazim gréham rasshaliti. Daj mi gnado fpolniti ta fvoj fklep-^гоПт te to po nelkonzhnim saflushenji tvo-jiga boshjiga ,Sina, rialhiga Gofpoda in Sve-kzharja , Jesufa Kriflufa. ’ Kaj je fioriti, kader fe hozhe popolna-grévniga obudili? Takrat moremo; l.) Boga gnade profiti. 2.) (Si k’ ferzu vseti, kdo je tidi, kteriga fmo rasslialili. 3.) tSe v’ obudovanji té grév-nige vezhkrat vaditi. Kedaj je zhlovek dolshan popolnoma grevnigo nad fvojimi grehi obuditi? 1.) Kader mil li kak fvet sakrament preje-jeti, pa fe v’ (lanu fmertniga gre'ha snajde, in nima perloshnolli le fpovédati. 2.) V’ vfaki fmertni nevarnofti. Kedaj fe more fhe fizer popolnoma g rèmi g a obudili? Prav dobro je popolnama grevnigo vfak dan obuditi, sladi pa preden fe fpat gré. Kaj flori popolnama gr étmig a ? Popolnama grévniga dodeli odpufhenje grehov tidim , kteri nimajo perloshnodi , pa imajo vender terdno voljo, kakor hitro bo mogozhe, fe jih fpovedati. Kaj je nepopolnama grévniga ? Nepopolnama grévniga je zhesnatorno shalovanje in gnufenje nad gréham, sató ker je greh fam na febi oduden, ali pa kersgubo nebef in vezhno terpljenje v’ peklu pernefe, sdrusheno Г terdnim lklepam Boga nizh vezh rasshaliti. Kaj more grefhnik, kteri nepopolnama grevnigo obudi, fhe daltj fioriti? Tàk grefknik more upati savoljo saflu-shenja Jesufa Kridufa odpufhenje fvojih grehov dofezhi, in more sazheti Boga , sazhet-nika vfe pravizhnodi in fvojiga opravizhenja» zhes vie ljubiti. Kako fe nepopolnama grèvniga obudil Tako le : ,,Moj Bog , vil moji ftorjeni grehi fo mi is Terza shal j in jih fovrashim, ker To farni na fcbi she oftudni in ker Tim po njih nebefa sgubil, in pekel saflushil. Bolj ko greh fovrashim in zhertim, bolj ljubim od sdaj pravizhnoft in tebe, o moj Bog, ker lì isvirik in sazhetnik vfe pravizhnofli. Upam sadobiti od tvoje nelkonzhne milofti po sa-flushenji Jesufa Kriflufa , fvojiga Odrefhenika odpufhenje fvojih gréhov, in terdno fklenem Г tvojo gnado v’perhodno nizh vezh grefhiti.’’ Kaj fe do fes Ite po nepopolnama g rev ni- sn Dofesbe fe v’ fpovedi in f’ fpovedjo odpufhenje grehov. Ktero grévnigo fi more grefhnik per-Sadevati obuditi ? Defirarno je nepopolnama grévniga k'sakramentu pokore sadofti, li more vender gre-fhnik persadevati, de popolnama grévnigo °budi. Ali je potrebno, deje s'grévnigo tu-dì upanje Sklenjeno? Potrebno je, de grefhnik v’ fvoji shalo-ßi v' Kriflufovo saflushenje, v’ bosbjo vfiga-^ogozhnoft in miloft saupa, de mu bodo gre'-hi odpufheni, ker bi fizer obnemagal in obupal, in bi bil tako pogubljen, kakor Juda Tfhkarjot. Od terdniga fklepa ali naprejvsetja. Haj je ierdni flilep ? Terdni fklep je refnizhna volja, fvojo shiv-Ijenje poboljfhati, in nizh vezh grefhiti. Ali je upati odpufhanje grehov bres ter dne volje ne vezh g reflui i? Ni ga upati, šakaj kdor refnizhne volje nima ne vezli grefhiti, ima Che ljubesen do gréha, in Bog ma ne more odpuftiti, ho ima fhe hudobno voljo j Bog gréh fovrashi, gré-fhnik ga fhe ljubi, torej mu ga ne odpufti. KJ zhimu more biti perpravljen, kdor ima refnizhno voljo fe pobolifhatil Tak more perpravljen biti: 1.) Vfih grehov in tudi blishne perloshnofti greha fe ogibati. 2.) Vfakimu nagnjenju v’ greh fe uftaviti, in lì vfe potrebne pomozhi v’ prid oberniti. 3-) Ptuje blago poverniti, s’ greham florjeno pohujfhanje poravnati, in Jblishnimu na zhafti ali na blagu ali drugej (lor-jeno fbkodo popraviti. 4.) Vfim fovrashnikam in rasshalnikam is ferza odpuftid. 5.) Vfe dol-shnofti fvojiga (lanu na tanko fpolnovati. Kaj more grefhnik fioriti, de bo ter-den ßilep fe poboljfhati sadobil? 1. ) Verno moliti, in ufmiljeniga Ozheta fkosi Jesufa Kriftnfa gnade profiti, ker je vfa smoshnoft le od Boga. 2. ) Pogoflo premilhljevati fmert, fodbo, ve-zbnoft in Jesufovo terplenjc. 5.) Vezhkrat ponoviti ferzhno voljo ne vezh grefhiti. Od fpovedi, Kaj je fpoved ? tSpoved je sgrevano in ponishno obtoshe-nje fvojih florjenih grehov pred mafhnikam k’ tyovedvanju pooblaftenim, sato de bi odveso °d njega prejeli. Ali je potrebnoj de fe grefhnik per /pocedi Jvojih grehov f' ponishnim in shalo-flnim jerzam obioshi^ To je potrebno, drugazhi bi fpoved dobra ne bila. Kakofhna more fpoved bili ? .Spoved more biti: l.) ponishna, 2.) zeha, 3.) zhifta, refnizhna bres binavfhinc. Kedaj je fpoved ponishna ? .Spoved je ponishna, kader fe grefhnik vcf sgrévan in oframoten fvojih grehov obtožbi, vfe nepotrebne isgovore na flrani pulii, ltl fe fodbi fpovednika podvershe. Kedaj je fpoved zela ? tSpoved je zela, kader fe grefhnik vfih dvojih fhe ne fpovcdahih grehov pred fpoved-n'kam na tanko, odkritoferzhno in brcs hinav-* bine tako obtoshi, kakor fe po fkerbmm is-Prafhevanju vedi kriviga fposna. Kedajje fpoved zhijta, odkrilofcrzhncr in bres hinai)/liine ? Takrat, kader 1.) grefhnik fhtevilo vfih fmertnih grehov bres samolzhanja, in tudi okolifhine, ktere greh sa fposnanje vezhi flore, ali pa njegovo forto fpremené, na tanko rasodene. Vender pa ne fmé ljudi, f’ kterimi je grefhil, nikoli imenovati, in fe more varovati, de kaj ne pove, kar bi bilo pofhtenju blishniga nafproti. 2,.) Kader titlo, kar od fvojih grehov do terdniga vé, tudi do terdniga rasodene j od tifliga pa, kar ne ve do terdniga , pove, de ne ve do terdniga. Ali fmemo Jvoje grehe povikjbevati, de bi J'e bolj ponishali ? Ne fmemo, temuzh jih tako povedati, kakor lo lami na febi , ker bi taka ponishnofl bila hinavlka. Ali veljafpoved, kader grefhnik isftra* hü ali is framoshljivofti per f povedi kak fmerten greh samolzhil Takrat njegova fpoved ne velja le nizh , temuzh takrat fhe nov fmerten greli ftori, f* kterim sakramentu pokore veliko nezhaft fcori. Kaj more grefhnik fioriti, kteri je pet f povedi kak fmerten greh nalafh, ali pa is grefhne sanikernofli samolzhal? Tak grefhnik ni le dolshan samolzhaniga greha le fpovédati, temuzh fe more tudiobto-shiti: Î.) V’ koliko fpovedih je ta greh samolzhal. 2. ) More vie fpovedi, ktere je po samol-zhanim grehu opravil, in v’ literih fe je fmert-nih grehov obtoshil, popolnama ponoviti. 3. ) tSe more fpovedati, akoje v’takim fta* nu prefveti sakrament relhnjiga Telefa prejel, kolikokrat je to bilo , in zhe fe je tudi ob veliko-nozhnim zhafu sgodilo. 4. ) More povedati, zhe je tudi druge fvete Sakramente v’ tem ftanu prejel. Kaj more grefhnikfioriti, Meri je fmer-ten gré/i ali is nevednofti ali is posabljivo-fli samolzhal l Tak grefhnik more per pervi fpovedi sa-tnolzhani gréh povedati, zhe ga kmalo po fpovedi in fhe pred f. obhajilam vezh ne more povedati. Ali fe nam je trèba per fpovediframo-Vati ali bah ? Ш fe nam trèba per fpovedi ne framovati, ђе bati: 1. ) Ker naf ni bilo Tram pred Bogam, kteri vfe vidi, grefhiti, in fe nifmo bali od njega vekomaj pogubljeni biti. 2. ) Ker je bolje fvoje grehe na fkrivnim pred fpovednikam rasodeti, kakor pa e’ ne-pokojno velijo shiveti, nelrezhno umreti, in fodni dan savoljo tega pred vlim fvetam v’ framoto priti. 3. ) Ker tudi fpovednik vé sa fvoje flabolii, ‘o more savoljo tega do grefhnika ufmiljen biti. 4. ) Ker je fpoveđnik pod fmertmm gréham in pod ojftrimi zhalnimi in vezhnimi fhtrafni-gami dolshan molzhati. Kako пајgrejhnik perJpovedi govori? Vfelej raslozhno, in kolikor je mogozhe, f’ fpodobnimi befedami, in tallo de ga bodo fam Ipovednik, ne pa drugi ljudje flilhali. Ali Jmo Je dolshni tudi malih ali od-pujtljivih gréhov Jpovédati ? Nifmo fe jih ravno dolshni •, vender je to prav dobro, in vfakimu fe fvetuje, ker fc lahko sgodi, de grelhnik ne ve, zhe je velilt ali majhen greh. Ali je tréba vezhkrat k’ Jpovedi iti ? Vezhkrat je treba k’ fpovedi iti, 1. ) Sató ker fe vezhkrat grefhi, in ker je nevarno fpravo s’ Bogam odlafhati. 2. ) Ker pogoltna fpoved zhloveka varuje nevarnofti in perloshnofti greha, in dufho v’ gnadi poterdi. 5. ) Ker pogoltna fpoved veliko perpomo-re, de je velt smiraj bolj zhifta in obzhutna- Ali je prav, zhe grejhnik drusim po-ve, kako ga fpoveđnik per Jpovedi vodi? Ni prav, in vezhkrat jelhe fhkodljivo. V' kteri JtaroJti Jo otrozi dolshni k' Jpovedi iti? Otrozi fo dolshni k’ fpovedi iti, kadef le pameti savedó, in sazhno dobro od hudi-ga raslozhiti. sa- Kaj femore Jt oriti, préden fekdo z/me fvojih gréhov fpovedovatil Preden fe sazhne fpovedovati, more poklekniti, f. liristi fioriti, in rezili fpovedniku; „Jih profim , duhovni ozhe, f. shegen, de fe bom mogel prav in zhifto Tvojih grehov fpo-vedati.” Kaj more Jtoriti potim , ko shegen od Spovednika prejme ? Potem Te moli, zhe je zhaf in perlosh-Ooft, ozhitna fpoved, in fizer tako le: „Jeft, ubogi grelhnik, fe fpovém Bogu vfigamogozhnimu in milofiljivimu, Marii njegovi prezhaftiti materi, vfim ljubim fvetni-kam, in njim boshjimu namefiniku, de fim od Tvoje sadnje fpovedi, ktero fim (povej ke-daj Ji bil sadnjizh per fpovedi) fiorii, veli-krat in mozhno grefhil s’ miflijo, s’ befedo, s’ djanjem in samudo dobriga, slafii pa fe ohtoshim , de firn,’’ — (tukaj fe fpovej fvo-jih grehov tako, kakor fe je prid uzhilo, in kakor fe pred Bogam kriviga fposnajhi) Kako fe fpoved flilene^i (Spoved le tako fhlene : Ti in vfi moji drugi grehi, ki jih vem in ne vem, ki fim jih fam fiorii, ali fim kriv bil, de fo jih drugi fiorili, fo mi is Terza shal ker firn sh’njimi Boga» nar vezhi in vfe lju-besni vredno dobroto, rasshalil. Tcrdno iklenem nizh ve/.h ne grefhiti, in vfih per-loshnoft v’ greh le i arorati. Profim jih, duhovni ozhe, svelizhanlko pokoro in potrei ne Г2 nauke, in pa ođveso fvojih grehov, zhe fim je vreden. Je velika dobrota f odvesa ? .Sveta odvesa je velika dobrota, ker sh* njogréfhnik, zhe je refnizhno sgrcvan, sa-dobi odpufhenje grehov in vezhnih fhtrafnig, pofvezhujozho gnado boshjo, in pravizo do nebefhkiga kraljeftva, Ali samore greflinik odveso fvojih grehov po vrednim sajlashiti ? To je nemogozhe, ker take velike gnade nihzhe ni popolnama vreden, temuzh {'pokor-ni grefhnik jo le po milofti boshji sadobi. Ima fpovednik oblajt kader koli ho-zhe, grejhnika od grehov odvesati? ,Spovednik ima refnizhno oblaft od Jesu-fa Kriftufa grefhnika od gréhov odvesati, zhe je refnizhno sgrévan; zhe pa ni sgrevan, in pokore nedéla, ni f. odvese vreden. Kaj naj greflinik J tori, kader je f. odveso sadobil'l Boga naj sahvali sa to pofebno miloft, ktere ni vreden. Kaj naj grejhnik Jtori, kader ni od-vesan bili Naj fpoveđnika ne nadlćshuje, ker bi to bila prevsetnoft, temuzh naj fe ponisha, naj fvojo nevrednoft fposna , nad njo shaluje, naj Boga gnade profi, in naj fkerbi fvoje shivljenje poboljfhati, ker[ bo le tako milaft dofiegel. Kaj naj Jtori gre/hnik po /povedih Naj premifli nauke, ki mu jih je fpoved-nik dal, naj Boga gnade profi, de bi jih sa-mogel fpolnovati, in naj fklenefebe pokoriti, in po nauku in sgledu Jesufovim shivéti. Od sadoftiftorjenja ali naloshene pokore. Ali ima v Jak zhlovek dolshnojt Je pokoriti? Vfak zhlovek ima dolshnoft fe pokoriti, ali pokoro delati po fvoji vrednofti in po fvo-ji mozhi. Sàkaj Jo nedolshni dolshni Je pokoriti? Satd, de bi ne grefhili in gnade boshje ne sgubili, Sakaj grejhniki? Satd, de bi gnado fpreobernjenja od u-Imiljeniga Boga sadobili. Sakaj Jpreobemjeni grejhniki?. Satd, de fe v’ greh ne povernejo. Kaj je naloshena pokora, ktera je k’ sakramentu J. pokore potrebna ? Je opravljanje tiûih dèi, ktere fpovednik grefhniku savoljo fpovedanih grehov v’ pokoro naloshi. 4 ' ■ Šakaj fe grejhniku pokorila naklada- Sato I.) de Bogu sa nezhaft, ktera mu je bila s’ greham ftorjena, nekoliko sadofti. 2. ) De Г pokoro greh lam nad feboj fbtra-fuje, in hudo, har je s* greham fiorii, poravnava, kolikor je mogozhe. 3. ) De lo mu saflushene zhafne fhtrafnige odpufhene. 4. ) De je grefhnik v’ perhodno bolj varen, in vezh tako lahko ne grefhi. Ali jo v’ zhlovekovi moz/ii pravizi bo-sliji sadojtiti? Zhlovek ne more is Tvojo mozhi rassha-ljenimu Bogu nikakor sadofiiti, ker zhloveko-va sadoflituv ne more nikoli rasshaljenju ne« fkonzhniga boshjiga velizhartva enaka biti. Pokorila , ktere malhnikper fpovedi, ali pa grefhnik fam febi rado voljno naloshi, sadobéfvo-jo ženo le od nelkonzhniga sallushenja Jesu-fa Krifiufa. Je sadojtitiw potreben del sakramenta pokore ? Toko potreben je, de bresh nje sakrament pekore ni zel, sunaj zhe je ni bilo mogozhe opraviti. Sa ktere grehe moremo sadojtovati? Savfe, ki fmo jih fiorili, ker s’ vfakim greham Boga rasshalimo. Ktere pokorila fe v sakramentu pokore nakladajo ? Molitev, poft, ubogojme dajati, in tudi fhe druge pokorila fe grefhniku po velikofti in okolifhinah grehov v’ pokoro nakladajo. Kakò fe more naloshena pokora oprav-Ijati ? 1.) ,S’ponishnim ferzam, 2.) svelto, tako, kakor je bila naloshena, in 3.)bres odlafhanja, kakor hitro je mogozhe. Mi je mogozhe in potrebno Bogu tudi s' drusimi pokorili sraven naloshenih. за-dojtovati'ì Mogozhe in treba je sato: 1.) Ker fpovednik savoljo nafhe flabofli in savoljo drusih pravizhnih isgovorov ne naloshi vfelej greham prav permerjene pokore, in tedaj grefhniku fhe marfihaj oltane pokoriti. 2 ) Ker moremo po Jesufovi sapovedi vreden fad pokore fioriti. Mi nam nadloge k' pokorjenju poma• gaj o ? Vfe, kar grefhnika hudiga obifbe, bo-lesen, lakota, pomankanje, krivo obdolshe-nje , in vfe, kar v’ fvojim (tanu radovoljno ter-pi, in v’ duhu pokore prenefe; in pofebno tifto, kar fi je s’ greham fam hudiga napravil, in v’ zhimur sallusheno fhtrafnigo fposnd, mu k» pokorjenju in sadoftitvi} pomaga. Ali je flit kaj drusiga, f' zhimur fe sa zhafne jhlrafnige sadojli? Odpuftki lo tudipomozh, de fe sa zhafne fktrafnige sadolti. Perftayek od ođpuftkov. Kaj fo odpujtkil Odpuftki fo odpufhenje zhafnih fhtrafnig, ktere bi mi po odpufhenim dolgu grehov v’ tem shivljenji ali pa po fmerti imeli terpeti. Kaj morejo katol/hki krijtjani od od-pujtkov verovati 1 1. ) De je prava zerkev od Jesufa Kriflufa oblaft prejela odpuftke deliti. 2. ) De je prav dobro sa naf od zerkve do-deljenc.odpudke sadobiti. Kdo ima v pravi zerkvi obla It odpuftke deliti? Rimfki papesh fam ima oblaft v’ zeli zerkvi odpuftke deliti j fhkofje pa le v Tvojih fhkofijah, pa vender po poftavah od zerkre danih. Kolike rifo odpujlki? Dvojni: nekteri fo popolnama odpuftki, nekteri pa nepopolnama. Kaj je popolnama odpujtik ? Popolnama odpuftik je odpufhenje vfih zhafnih fhtrafnig, ktere je grefhnik saflu-shil. Kaj fo nepopolnama odpujtkil Nepopolnama odpuftki fo tifti, f’kterimi nifo vfe zhafne fhtrafnige, ampak le kak del fhtrafnig odpufhen. Takfhni fo odpuftki fhtirdefet dni, eniga ali vezli let. Nm haj fo odpujiki vterjtnil Odpuftki fo vterjeni na saklad ali Гћав zerkve, kteri je v’ nefkonzhnim saflushenji Jesufa Kriftufa , v’saflushenji prefvete divize Marije in đrusih fvetnikovj to nam zerkev per dođeljenji odpuftkov perlafti. Ali naf zerkev s’ odpajtki ne odveshe od dolshnojti sa gréhe fe pokoriti? Zerkev naf ne odveshe do konza od dolsh-nofti sa gréhe fe pokoriti, ona hozhe le: 1. ) Duha pokore v’ naf obuditi in trud pla-ahati, f’ kterim pokorila opravljamo. 2. ) Nafhi flabofti in nesmoshnofti na po-mozh priti, ktera nam vzhafi ne perpufli Bogu tako sadofliti, kakor fmo dolshni. Kaj je flit potrebno k' sadobljenju od-pnftkov ? 1. ) De je zhlovek v’ gnadi boshji, de fe zhiflo fpové, in f. obhajilo vredno prejme. 2. ) De k’ sadobljenju ođpuftka sapovedane pokorila opravi, in fe fam potlej greha fkerb-Ло varuje, in brumno sbivi. Ali pomagajo odpuftki tudi dujham n’ Vizah ? Odpuftki tudi dufham v’vizah pomagajo kakor profhnja per Bogu, kader fo is tega namena dodeljeni •, tedaj pa morejo shivi od zerkve k* sadobljenju odpuftkov sapovedane dobre déla Sa mertve Bogu darovati. Kaj je odpu/lik f religa létal Odpuftik fvetiga leta je popolnama od-puftik, kteriga rimfki papesh ob nekterihper- loshnoftih f’ pofebnimi oblaflmi in poftavami dodeli. Qd sakramenta f. poflednjiga olja. Kaj je Jveto pojlednje olj el ^veto pol lednje olje je sakrament, ▼’ kte» rim bolnik po mafhnikovim pomasanji f'fvetim oljem in po sapovedani molitvi gnado bosbjo sa osdravljenje dui he, in kader mu je k’ sve-lizhanju, tudi telela sadobi. Šakaj Je ta sakrament pojlednje olje imenuje ? Sato, ker fe med vfimi fvetimi mašili, kte-re je nalh Sveiizhar Ivoji zerkvi sapovédal, na sadnje deli. Komu Je J. pojlednje olje deli ? Bolnikam, ki lo nevarno bolni. Ke daj Je more J. pojlednje olje deliti ? Zhe je mogozhe, takrat, dokler fe bolniki fhe popolnama savedó. Kaj J lori J. pojlednje olj el 1. ) Poive/hujozho gnado pomnosbi. 2. ) Dodeli odpufhenje malih in tudi tiflih fmertnih: grehov, kterih le bolnik is nepre-grefhne posabljivofii ni fpovédal, ali pa fe jih savoljo Ilabodi ni mogel fpovedati. ô) Rclhi od hudih nadopkov greha in njegovih oftankov. 4. ) Da mozh hudizhovim flmfhnjavam in Sapeljevanju fe udaviti. 5. ) Dodeli pomozh v’ preveliki britkodi sa-Voljo blishne fmerti in prihodne lodbe. 6. ) Osdravi tudi vezhkrat telò, zbe je du-fhi k’ svelizhanju. Kakó Je more bolnik sa J. pojlednje olje perprovijati ? Bolnik Ce more perpravljati s' shivo vero in P terdnim saupanjem v’Boga , Г popolna-tna srozhenjem v* boshjo voljo $ fbe pred pa fe more P fveto fpovedjo v' ft an gnade boshje podaviti, ali zbe fe ne more (povedati, pravo grévnigo in shaloft nad Ivojimi grehi obuditi. Kolikokrat Jme bolnik J. pojlednje olje prej etil Bolnik fmé f. poflednje olje tolikokrat prejeti, kolikorkrat nova nevarnoftfmerti pri-de. Kdo fmé f. poflednje olje deliti? Zerkveni malhniki. Ali je f pojlednje olje potrebno k’ sve-Hzhanju? Sveto poflednje olje k’ svelizhanju ni Prav potrebno, vender ga pa bolnik ne fmé sarnuditi prejeti savoljo velizih gnad, kterc Po njem prejme. Per koki JtnroJli fo dolshni otrozi ta f sakrament prejetil Bolni otrozi fo dolshni ta f. sakrament Prejeti, kader samorejo grefhiti, in fposnajo, de greh Boga shali, in de fo dolshni savoljo boshjiga rasshaljenja shalovati. Kako more biti otrok pcrpravljen, ko mu je sakrament f pojlednjiga olja pre-jeli? 1. ) More v' poglavitnih refnizah f. vere, in ч' tiftim, kar f. poflednje olje sadene, dobro poduzhen biti. 2. ) More fposnati, kaj je greh, in ga sa-voljo Boga tudi obshalovati. Od f. shegnovanja ali pofvezhevanja mafhoikov. Kaj je sakrament pofvezhevanja ali shegna fplòh ? Sakrament pofvezhevanja fplóh je sakrament, kteri tifiim, ki fe v’ flushbo zerkve podajo, duhovno oblaft in pofebno gnado dodeli zerkvene opravila Bogu k’ zhafti in du-fham k’ svelizhanju prav in (veto opravljati. Kaj je sakrament f. pofvezhevanja maß' mkóu pòfebej? Sakrament f. pofvezhevanja mafhnikov po-febej je sakrament, kteri tiftim, kterifomafh-niki pofvezheni, oblaft do praviga telefa Je-sufa Kriftufa, in do njegoviga duhovniga telefa, kar fo verni, dodeli. ' / V' zhim je oblajt pòfvezhevanja mafli-nikov? 0 blaß pofvezhevanja mafhnikov je v’ tém, dejsamorejo; 1. ) Mafhniki kruh in vino v’ pravo telo in V’ prava kri nafhiga Gofpođa Jesufa Kriftufa spremeniti, in ga nebefhkimu ,Ozhetu darovati. 2. ) Verne od gréhov odvesati ali jim jih sadershati, druge f. sakramente deliti, verno Voditi, uzhiti, in druge duhovne opravila opravljati. Kdo samore majhnike pofvezheipaii ali *hegnati? .Samo fhkofje imajo oblaß mafhnike sheg- nati. Kako morejo perpravljeni bili, kteri sheže pójvezhevanje majhnikov prejeli ? Morejo imeti fofebno potrebno uzhenoft in savoljo fvojiga zhednoßi polniga shivljenja dobro ime per kriüjanih. Kaj pójvezhevanje majhnikov Jlori? X.) Sraven tega, de pofvezhujozho gnado ^oshjo pomnoshi, dodeli tudi to pofebno gnado, de je pofvezhen mafhnik smoshen in per-Praven fvojo zerkveno flushbo prav opravljati, f. sakramente {podobno deliti. 2.) Vtifne neisbrifhljivo snamnje v’ dufho Pofvezhenih, ktero jih od drusih vernih ras-i°zhi, in le famo sa llushbo boshjo pollavi j Sato' fe pofvezbevanje mafhnikov ne more vczh ko enkrat prejeti. Ali je sakrament pojvezhevanja majhni• kov potreben ? Sakrament pofvezhevanja mafhnikov ni flchernimu zhloveku potreben $ sa zelo zerkei pa je potreben. Od sakramenta f. sakona, Kaj je sakrament f. sakóna? Sakrament f. sakona je nerasvefeljira svesa i f’ ktero (e neoshenjen kriftjan in neornoshen^ krirtjana, mosh in shena, po Jesufovi portavi do fmerti earo7hita , v’ kar jima Bog fvojo gna' do da, de v' sakonlkim ftanu do fmerti v’ bo' shjim Orahu shivita, in fvoje otroke po ker' fhanfko redita. Kako imenuje J. Pavel ta sakrament • S. Pavel imenuje ta sakrament velik sa' krament v’Krirtufu in v’ zerkvi, ker pomen* duhovno sdrushenje Kriflufovo sh’ njegovo zet' kvijo Kdó je sakon pojtavil ? Sakon je Bog she v’ sazhetku fvetâ v’ raj* poflavil. Koliko zhafa sakon terpi ? Sakon vedno, to je, do fmerti terpi. Saka j je sakon pojtavljen ? l ) De fe zhlovefhki rod mnoshi in raft®' 18<> Ì-) K’ pomozhi eden drusimu, in 3.) v’ po-toozh soper nezhiftort. j4li je s ah on potreben? Sakon je potreben zhloveChkimu rodu, pa ne vfazimu zhloveku pofebej. Kaj je bolj in Bogu bolj prijetno, ta-kó ojtali, ali Je sarozhiti ? Boljihi in Bogu bolj prijetno je tako odati, *he fe to is ljubesni do zhiftodi sgodi. Kaj da sakrament J. sakona ? Sakrament f. sakona pomnoshi gnado bo-8hjo, in dodeli poleb.no gnado, de 1.) sakon-*ki fveto do fmerti med teboj shivé. 2. ) De savoljo Boga teshave fvojiga dami 'oljno terpé. 3. ) De Ivoje otroke v’ bosbjim drahu redé, l0 vfe druge velike dolshnodi dopolnijo. Kaj hozhe zerkev od sbenina in neve-Jle, preden v'sakon Jtopita? 1. ) De ni med njima nobenign sadersbka. 2. ) De is taziga konza v’ ta dan dopita, is kakorfhniga ga je Bog poftavil. 3. ) De Boga gnade profita, de bi mogla v ftanu prav shivéti. 4. ) De fe v’ boshjim ftrabu in f’ zhifto ve-^jd v' ta ftan podafta, de fe tedaj popred fP«véda, in f. obhajilo prejmeta. 5. ) De fta v’ kerlhanfkim naulu dobropod-'lzbena, de snata po kerfhanfko sbiveti, in *v°je otroke lepd nzhiti. Šakaj moreta shenin in nevejta préd oklizana biti t preden fe porozhita ? Sató, de fe sadershki svedó, zhe jih jß kaj$ satorej je vlak, kteri sadershek vé, dol-shan ga gofpodu fajmafhtru rasodeti. Kdo ima oblajt porozhevati? Fajmafbtri imajo oblaft pred dvema pri' zhama porozhuvati, ali pa drugi duhovni f’ fajmafhtrovim pooblaftenjem. Ktere nafprotne dohhnofti imata mod1 in shena? 1. ) De mirno in po kerfhanfko med teboj shivita. 2. ) De mosh fvojo sheno kakor fvoje laflnfl telò ljubi, jo sbivi, varuje, in ji sgled v’le' pili zhednoftih daje; shena pa, de je mosh*1 pravizhnih in fpodobnih rezhéh pokorna. 3. ) De fe v’nadlogah ne sapuflita, temuzb de svefto do fmerti fkupej oßaneta. Šakaj more mosh Jvojo sheno ljubiti? Mosh more sheno ljubiti, ker Bog tako sapové. Sakaj morejo shenè moshém pokori biti ? Ravno Sató, ker Bog takó sapové. Shefl* naj bodo tvojim moshém pokorne kakor Gofpo' du J sakaj mosh je shenina glava, kakor je Kfi' iluf glava zerkve. Ktere dolshnojti imajo sakonflii dojvo' jih otrok ? Dolshnofti sakonfkih do otrok fo, dejft po kerfhanfko redé, sa njih zhafno in vezhn0 shivljenje fkerbé, in nizh ne flore, kar bi durili ali telefu njih otrók utegnilo fhkodovati. Peti del. Od kerfhanfke pravize. Mi je h’ svelizhanju sadojli, de kriftjan Te veruje, kur je Jesuj uzhil, m kar mati T ker Hori, de nadloge voljno preterpimo. 3. ) Sh’ njo sa fvoje gréhe Bogu sadoftimo. Kaj je gorezhnojt ali ajjer v’ dobrim? Je zhednoft, po kteri kriftjan velel vie flori, kar boshjo zhaft in svelizhanje dufhe nadene. Kakò fe fposna kriftjan, de ima go-rezhojt v' dobrim ? 1.) Tak kriftjan rad boshjo befedo poflu-fha, ne is navade, ampak is ferzhne shelje* de bi fposnal in fiorii, kur je Bogu dopadlji-viga j torej jo dobro v’ ferzo ohrani. 2. ) Od boshjih rezhi rad in vefel govori. 3. ) ,Se tudi per drusih sa boshjo zhafl positene. 4. ) V’molitvi tolashbe in mozhi ifhe, torej rad moli. 5. ) Vefelje Cveta in prasni pogovori fo mu eoperni, torej je le rad med brumnimi. 6. ) Vlako dobro delo ga veleli; sató fker-bi, kako bi samogel prav veliko dobriga fioriti , vfak greh zherti, in ga odverne, kjer in kakor ga po refnizi odverniti samore. liiere dolshnojii je JtsuJ KriJtuJ po* Jebno perporoihil ? Lete: l.) Nar prej boshjiga kraljeflva in njegove pravize ifItati. 2-) ,Sam lebe sata-jevati. 3.) tSvoj krish nofiti. 4.) Sa Kriflufam hoditi. 5.) Krotak in ponishen biti. 6.) tSo-Vrashnikc ljubiti, jim dobro fioriti, kteri nat ibvrashjo, moliti sa-nje, kteri nat shalijo in preganjajo. Kaj fe prači boshjiga kraljejloa in njegove pravize ifliali? ,Se pravi: Jesufov nauk smerajbolj fpos-üovati, po njem na tanko shivéti, in tako bosbje ljubesni, gnade in vezhniga svelizha« tlja fe vredniga delati. Kaj Je pravi Jam Jebe satajevatil ,Se pravi: fvojc grefhno nagnjenje saturati, hudo opufliti; zhe nam fhe toliko do* bizhka in vefelja obéta, in dóbro fioriti, zhe nam je fhe tako sopemo. Je satajevanje famiga febe vfakterimu potrebno ? Vfaltimu zhloveku, naj bo pravizhen, grefhnik, ali fpokornik, je potrebno. Sakaj pravizìmimu'ì Sató, ker nagnjenje k* hudimu smeraj tudi v* pravizhnim ofiane, ktcro zhedalje mozhnejfhi perhaja, zhe fe muneuftavlja, in nar fvetejlhiga zhloveka v’ velik greh sapelje. Shaloften sgled k’ poterjenju te refnize fo nam ,Savl, David, t Salomon, Juda Ilhkarjot. Sakaj grefliniku ? Sató, de bi od Boga gnado sadobil fe fpreoberniti j bres satajevanja famiga febe namrezh fvojiga shivljenja fpreoberniti ne more. Sakaj fpokorniku P De gnado boshjo ohrani. Kaj je /voj krish noj iti? 4Svoj krish nofiti je bolesen, ubofhtvo, nefrezho in vfako sopernoft voljno in ftanovitno terpéti. tSo kriški krijtj anam k’ pridul ,So k’ velikimu pridu, zhe jih voljno ter-pimo, ker: 1. ) Bogu sa fvoje grehe sadoflujemo. 2. ) Brumnifhi, pravizhnifhi in Bogu do-padljivfhi perhajamo. 5.) (Si vezhi krono v’ nebefih flushimo. mr Kaj ft pravi : sa Krijtiifam hoditi? tSe pravi: po njegovim sgledu shiveti , to je, vfe nafhe mifli, shelje befede in dja-nje morejo Jesufovim enake biti. Kako naf Jesuf Krij tuf krotkojt in ponishnojt uzhi? S' befedo in djanjem, ker pravi: „Uzlii-te fe od mene , sakaj jeft firn krotek in is fer-aa ponishen.” Sakaj fmo **? . . . i 1. ) Ker fo nafhi fovrashniki ravno tako otrozi boshji , po podobi boshji rtvarjem, od Jesufa odrefheni, in namenjeni sa nebefa, kakor mi. 2. ) Ker Jesuf sapové fovrashnike Njubiti, in jim is ferza odpuftiti, kar je tudi fam flori!. 3. ) De odpufhenje fvojih grehov od Boga sadobimo. Kriftuf naf to shé v’ ozhenafhi uzhi, ker molimo po njegovi sapovedi: „Odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpufhamo fvojim dolshnikam.’’ 4. ) De fo nafhe druge dobre dela Bogu dopadljive 5 sakaj tako dolgo, dokler fovrash-nikov ne ljubimo, tudi nafhe dobre dela Bogu doparti ne morejo. 5. ) De nebefhkiga Ozheta pofndmamo , kte-П putti fvoje fonze fijàti hudobnim in dobrim, bi desh pofhilja pravizhnim in krivizhnim. Kaj gré flie h' kcr/kanjki pranzi ? H’ kerfhanfki pravizi gre' fhe tirtih ofem prelepih^ zhednoft, ktere je Kriftuf v’ fvoji pri- dolshni fovrashnike ljubi- digi na gori uzhil, in savoljo kterih jih je* kteri jih imajo, frezhne imenoval, in ktere fe ravno sato svelizhanfke zhednofti imenujejo. Ktere Jo tè suelìzhcmjke zhednojti ? Téle: 1.) Blagor ubogim v’duhu, šakaj njih je nebefhko kraljeflvo. 2.) Blagor krotkim, šakaj semljohodo po-fedli. 3-) Blagor shaloflnim, sakaj potolasheni bodo. 4. ) Blagor jim, kteri fo lazhni in shéjni pravize, sakaj nalitem bodo. 5. ) Blagor miloftljivim, sakaj miloft bodo dofégli. 6. ) Blagor jim. kteri fo zhirtiga ferza, šakaj Boga bodo gledali. 7. ) Blagor mirnim, sakaj otrozi boshji bodo imenovani, 8. ) Blagor jim, kteri fo savoljo pravize preganjani , sakaj njh je nebefhko kraljeflvo. Kteri Jo ubogi v' duhu? Ubogi v’ duhu to: i.) tifli, kteri fo ref uboshni, in kteri fvoje ubofhtvo s’voljo pre-nafhajo, in obogateti ne shele. Ubogi v’ duhu fo pa: 2.) tudi lahko bogati in premoshni, kteri na tifto, kar imajo , fvojiga ferza ne navesujejo, in kteri fo savoljo Boga vfe fvoje blago sgubiti perpravljeni, in ga ravno sató febi in drusim v’ svelizhanje obrazhajo. Taki ubogi v’ duhu, defiravno bogati, fo bili; Job, Abrah»m , kralj David, apofteini in pervi kritljan, Iti fo te savoljo Kriftûfove vere vfimu bogaftvu odpovedali. KteriJe imenujejo krotki? Tifti, kteri fe, zhe jih kdo skali, ne ras-ferde, in hudiga Г hudim ne vrazhujejo, te-muzh vfe voljno preterpé, in v* miru Ivoje dufhe oftanejo. Ali je krotkojt krijljanu potrebna? Krotkoft je kriftjanu potrebna, Isatójker ga malopridni, neuktrètni in fvojoglavni ljudje vezhkrat shalijo, in ker vezhltrat med takimi shivéti more. Sakaj tedaj Krij tuj krotke Jrezhne imenuje ? Sató, ko fo v’ refnizi frezhni, ker njih ferzé 1.) nobeniga taziga nepokoja nima, kte-riga jesen zhlovek obzhuti. 2. ) Ker to malo, kar imajo, v' lepim miru vshivajo. 3. ) Ker bodo gofpodove dobrote v’ desheli shivih (V nebejik') vidili. Klere shalojtne KrJtuJ Jrezhne imenuje ? 1. ) Tifte, kteri nad Tvojimi ne le fmertni-mi , ampak tudi majhnimi grébi shalujejo. 2. ) Kteri fo savoljo Tvojih s’ grehi pomnoshe-nih hudih nagnjenj shaloftni. 3. ) Kteri savoljo pomankljivofti per Tvojih dobrih delih shalujejo, ker jih niló vfclej is zhifte ljubesni do Boga dopernafhali. 4. ) Kteri savoljo velizih fkufhnjâv in pre- grefhnih nevarnofl, ki te v’ njihsnajđejo, sđi-hujejo, in she vfi po nebefih hrepene. 5.) Kteri nad gréhi drusih shalujejo. Rieri Je imenujejo lazhni in shejni pravite ? T.fti, kteri po refnizah in po bogaboje-zhim shivljenji ravno tako hrepene, kakor lazhni po jedi in shejni po pijazhi hrepene. Taki, defiravno fo pravizhni, fi persadujejo, de bi fhe pravizhniihi bili, in njih persade-vanje ni saftonj, ker sadobe, kar shelé. Kedaj je krijtjan milojiljiv ? Takrat, kader fvojimu blishnimu v’dufh-nih in telefnih potrebah pomaga. To fe sgo-di, zhe blishnimu kaj k’ brumnofti perpomore, zhe pohujfhanje odvrazha, zhe nevedniga pod-uzhi, zhe mu kak dober fvet da, in g a k’ dobrima opominja. Ravno tako tudi na lele-fu , zhe ga nefrezhe varuje, in mu h’ frezhi pomaga. Ro mû je krijtjan milojt Jkasati dol-shan ? Vlakim zhloveku bres raslozhka , kakor je tudi nebel h ki Ozhe do vlih, do dobrih in hudobnih, miluftljiv. Ktere imenuje Krij tuj' zhi/tiga Jer za ? Tifte, kteri nilo le v’ fvojim sunanjim sadershanji zhifti, ampak tudi v1 fvojih mi-flih in sheljah. Taki she na tem fvetu Boga bolj lposnajo, in v’ nebefih ga bodo vekomaj od obiizhja do oblizhja gledali in vshivali. Kt er e imenuje KriJtuJ mirne? Tifte, kteri blishnimu radi ođjenjajo, in Ге sh’ njim fpravijo , in tudi raji krivizo ter-pé, kakor de bi jo delali. Kolikeri je pravi mir ? Pravi mir je trojin : mir s> Bogam , P teboj in f’ fvojim blishnim. Redaj ima zhlovek mir s' Bogam P Takrat, kader po njegovi fveti volji, to je, po njegovih 1. sapovedih shivij sakaj greli mir med Bogam in zhlovekam vlelej rasdčre. Kedaj je zhlovek v’ miru Ja m J' febojl Takrat, kader je njegova velt mirna, in mu nizh hudiga ne ozhita. Kedaj ima zhlovek mir s' blishnim ? Kader sh'1 njim prijasno , sloshno shivi, in fe ne prepira, temuzh njegove Uaboiti s’ ijtjanJtoriti, de n’ miril s' blishnim shivi? More vfe opuftiti, kar ljubesen do blish-niga smanjfhuje, in vfe ftoriti, kar ljubesen do blishniga ohrani. Kedaj je mir goliifen ? Takrat, kader zhlovek fvojimu poshele-nju in fvojimu nagnjenju pervoli, in fvojo veft tako sadul hi, de v1 nji nobeniga vefelja ne zhuti. Kaj f e pravi savoljo pravize preganjan biti ? To fe pravi: saroljo Boga, savoljo nje- Ijubesnijo prenefe Kai more kr go vili fvetih refniz, ali savoljo bogabojezhiga shivljcnja kake sopemofti preftati. Od dobrih del in njih saflushenja. Kaj je dòbro délo brij tj an a ? Je tako djanje, ktero je Bogu prijetno, in ktero zhloveku v’ svelizhanje flushi. Alifo dobre dela k' svelizhanju potrebne? Potrebne fo: l.) sató, ker je zhlovek she sa tega voljo ftvarjen, de bi s’ dobrimi deli Bogii flushil, in fe sh1 njimi nebel vred-niga ftoril. 2.) Ker je vera bres dobrih del ravno tako mertva, kakor truplo bres dufhe. Samore zhlovek is Jvoje lajtne mozhi dobre dela delati? Dobrih del, kakorfhne fo k’ svelizhanju potrebne, in per Bogu sallushenja vredne, zhlovek is Ivoje Ialine mozhi ne more délati, temuzh le s’ gnado boshjo. Kako Je morejo dobre dela opravljati ? 1.) V’ ftanu gnade boshje , 2.) radovoljno, 3.) ne is sgoli natornih in nezhimernih nagib-liov, poftavim, ne savoljo zhlovefhke hvale ali savoljo kakiga zhafniga dobizhka, ampak le savoljo Boga. Utere fo nar imenitnijhi dobre dela ? Kar imenitnifhi dobre dela (o: molitev, pdft in ubogajme dajati. Kaj sapopade v' Jehi molitev ? Molitev v’ febi sapopade vfe bogahojezhe premilhljevanje, vfak dober fklep, vfako lepo djanje, ki je Bogu k’ zhafti, in s1 befedo vfe, kar fe savoljo Boga ftori. Kaj sapopade v' febi pojt ? Poft ne sapopade le farno tega, de fi zhlovek po sapovedi katolfhke zerkve ob sa-povedanih poftnih dneh v’ jedi in pijâzhi kaj perterga, temuzh sapopade vfe, kar zhlovek fvojimu poshelenju nalproti ftori. Poft je, zhe zhlovek fvoje hudo nagnjenje kroti, fvo-je pozhutke satira, fi marfikako pofvetno do-pulheno velelje odrezhe, in druge take fpo-korne ddla dopernafha. Kaj je ubogajmé dajati'l Vlaka dobrota, ktera fe blishnimu ali na truplu ali na dufhi fkashe. Ali je ubogajme dajati sapovédano, ali Je le Jvetovano ? Ubogajme dajati je sapovedano , torej dolshnofl ; i.) Ker nam to Bog she v’ ftarim in tudi v’ norim teftamentu veleva. ,,(Sin, ne od tegni mudarti, in ne odverni fvojih ozhi od ubosiga j ne sanizhuj lazhniga, in ne rasshali ^bosiga v’ njegovi potrebi 3 ne shali revniga ^erza in potrebnimu ne odlafhaj darti dati.” «Dajte ubogajme od tiftiga, kar imate.” 2. ) Ker fmo blishniga tako kakor fami fé ljubiti đolshni, ljubesen pa fe morev1 djanji fkasdti. 3. ) Ker Kriftuf tiftim, kteri ubogajmè ne dajejo, vezhno gorje shuga rekozh: „Poberite fe prekleti v’ vezhni ogenj, kteri je hudizhu in njegovim angelam perpravljen. Sakaj fim billazhen, in me nifte nafitili} fim bil shejin, in me nifte napojili} fim bil ptuj, in me nilte pod ftrebo vseli} fim bil nag, in me nifte oblekli, i. t. d. 4. ) Is hvaleshnofti do Boga, Ittero nar bolj f1 tem fkashemo, zhe fmo tako, kakor je on nam dober, tudi mi drusim njegovim otro« kam dobri. Vfe, kar revnim ftorimo, je po befedah Jesufa famiga ravno tako kakor de bi bili njemu ftorili. Alijo le bogati ubogajmè dajati dolsi mi P Vfak je ubogajmè dajati dolshan, kolikor uterpi. Ali je ubogajmè dajali zhloveku k' velikima pridu? K’ velikimu pridu mu je} sakaj zhe ubo-gajme' daje, sadobi odpufhenje grehov, gna* do boshjo in vezhno shivljenje. Kakò fe more ubogajmè dajati ? Ubogajmè fe more dajati : l) Isljubesni} 2.) od Ivojiga premoshenja; 3-) s1 vefeljem, bres godernjanja in ozhitanja } 4.) ne savoljo hvale ali savoljo kakiga drusiga zhafniga do- bizhkaj 5.) po pameti, to /e, de je potrebam ubosiga permerjeno. Ktere Jo telejne dobre dela ? Té le: l.) Lazhne nafititi; 2.) shejnô na pojiti j 3.) popotne prênozhevati 4-) nage oblazhitij 5.) bolnike obii'kovatij ö) jetnike refhiti5 7.) merlizhc pokopavati. Ali je sadojti, zhe Je bolniki le obijhe-/o? To fhe ni sadofli , temuzh bolnike je treba tolashiti, in k’ voljnimu terpljenju opo-minjevati, de naj fe v’bosbjo voljo vdajo, in fvoje teshave v’ duhu pokore prenafhajo. Per bolnikih fe je varovati pofvetnih pogovorov in vliga, kar bolnika od Boga odvrazha. Ali je merlizhe pokopavati dobro de- loi Dobro delo je, zhe fe is prave kerfhan* fke ljubesni sgodi. Kaj more krij tj an J foriti, kader meri-viga k’ grobu Jprémlja ? More sa njegovo dulho moliti, in sra* ven tudi v’ fvojo fmert in v’ nesnano uro miniti , ktera bo tudi njega is fveta vséla, sato de ga ne bo neperpravljeniga nafhla. Ali je sadojti le sa truplo blishnigđ Pier beti? To fhe ni sadofli, temuzh fhe boljka« kor sa truplo fe more tudi sa njegovo dufho fherbeti. Ktere Jo duhovne dela milojti? 1.) Grefhnike fvariti ; 2») nevedne u z hilo ti$ 5.) Jim dober fvetdati, kteri dvomijo olì aviblajoj 4.) shalottne trofhtati j 5.) krivizo voljno terpetij 6.) jim is ferza odpuftiti, kteri naf shalijo j 7.) sa shive in mertve Boga profiti. •dii je greflinike Jv ariti dobro delo? To je pràv dobro delo, ker fe P tem blishni vezhkrat f’ pota pogubljenja na poS avelizhanja perpelje. Kako more kriftjan fvojiga blishniga /variti? .Svariti ga more vfelej s’ ljubesnijo in krotkoftjo, ob pravim zliafu in na pravim kraji, in more tudi po fvarjenji sh’njim prija-aen biti. Tako je Natan Davida, Elija Judov-fko ljudftvo , Janes kerflnik Heroda, [. tShte-fan Jude fvaril. Kako fe pa more fvarjeni zhlovek ta-dershatil Naj ponishno, krotko in poterpeshljivo fvarjenje poflufha, in naj ga na-fe vsame. Kader je zhlovek v1 kazim zvibla, koga more fvéta vprafllatil Yprafhati more pametniga, modriga in brumniga zhloveka, ne pa perlisnjenza , kteri tako govori, kakor vidi, de zhlovek rad ima. Kako moremo shalojtne tolashitil Jih moremo vfelej s’ ljubesnjivo befedo in P kerfhanfkimi refuizami, ne pa s’ nezhi-mernimi, pofvetnimi rezhmi in f’ prašnim u-panjem tolashiti, in jim pomagati, zbe njih shaloft is pomankanja isvira. Opominjati jih je tréba, de naj le v’ boshjo voljo vdajo, bres ktere fe nizh ne sgodi, in bres kterefhe laf s’ nafhe glave ne pade. ^Spomniti jih je, kaj je Jesuf, nedolshno jagnje, terpel, in de naj torej tudi oni s’ voljo terpé, ker fo gréfh-niki, in de naj pomiflijo, de jih bo terplje-nje v’ nebefhko vefelje perpeljalo. Kako Je more shalojtni zhlovck Jam lolashiii ? 1. ) S’ molitvijo. 2. ) Naj fe fpomni, de je Bog per njem, in de vie dobro ve, kako fe mu godi. 3. ) Ne fmé naihafne rezhi, na zhafno terp-Ijenje tolikanj gledati, in naj mifli, de terp-ljenje ni ravno tako hudo, kakor lì ga Ialina ljubesen mifli. 4. ) More premifliti, de vfe zhafne teshave in nadloge le nékaj zhafa terpé, in de fe vfe zhafno terpljenje brumnih v’ nebelih v’ vefelje fpreoberne. 5. ) Zbe fi je zhlovek fvoje shalofti fa m kriv', naj jo nofi v’ duhu pokore , in naj fe v’ pri-hodno varuje tazih rezhi, ktere shaloft per-nefó. sili kdor krivilo s' voljo terpi, Jvoji-mu blishnimu milojt fliashe? Skashe mu jo, ker ga jese in vezh grehov obvaruje, kar bi fe ne sgodilo, ko bi godernjal, fe jesil, hudo f’ hudim povrazhe-va.1, in ga toshil. Kedaj krijtjan flièjto duhovno delo uf miljenj a fvojimu blishnimu Jkashe? Zhe mu, kader ga rasshali, is ferza od-pufti, mu dobro fiori, sa-nj moli, in 11 vfe persadéne, de fi ga fpet v’prijatla fpreober-«e. Kaj jim je pa Jtoriti, hleri blishnimu tiobeniga do sdaj imenovaniga dobriga dela Jhasati ne morejo? Taki naj pa sa fvojiga blishniga, pofeb. no pa sa terdovracne grefhnike molijo, ker jim Bog vie to lahko dodeli, kar bi jim oni radi dorili. Tako je Abraham profil sa ,So* domljane , Mojsef sa Israelze. Ali fmo le sa shive moliti dolshni? Ne le sa shive, ampak tudi sa mertve, Iti fo morebiti v’ vizah. She v flarim tefla-mentu (e bere, de je Juda Makabej v’ Jerusalem denarjev pollai, de lo le daritve sa mertve opravljale. Od evangeljfkih fvétov. Kaj jo evangeljßii fvètje ? ,So take dobre déla, ktere lame na lebi k’ svelizhanju nilo potrebne, ktere fo pa le vender od Jesufâ Kriflula ljudem po lamim fvétovane, pane sapovddane. Zhimii pa Jo evangeljjkt Jvetje ? De zhlovek loshej bolj popolnama shivi, in fe svelizhanja vrednima flori. Kteri Jo evangeljjki Jvetje ? Leti trije: i.) Radovoljno ubofhtvoj 2.) vedno devifhtvoj 3.) vedna pokorfbina pod kakim duhovnim poglavarjem. Per klen' perloshnojli je KriJluJod ra-dovoljniga ubojhlva govorili Takrat, ko ga je mladénizh vprafhal, l