Razne novice. * Osebne vesti. Zadaaai profesor Ba raariborgkem ačiteljiaču g. dr. Matko Potočaik je imeB07aa za gtalaega profeaorja aa tem zavoda. * S pošte. Požtaa odpra^iteljica Emilija Drlik 7 Loki pri Žasmu je imeao^afla za poštarico 7 Gamlici na Sredaje Štajergkem. * Dahovske vesti. Č. g. Eraat Trsteajak je imeaovaa 7ojaim kuratom in dodeljen vojnemn aaperioratu 3. k( ra. — Prestavljena sta 7ojaa knrata 6. g. Jakob Marzido7gek iz Maribora 7 Gonco m 6. g. Hubert Raat iz Gradca 7 Maribor. * Razpis učiteljske službe. Na petrazredai deški ljadaki aoli BDražbe 87. Cirila ia Metoda 7 Ljabljaai" pri g7. Jakoba 7 Trsta ge razpisuje glažba drage moske ačae moči z defiaitivaim nameščeajem. Defiaiti^ao aamegčea nčitelj dobi^a aa leto 1405 E plade in 500 E gtaaariae ter ima pra^ico do 8 petletaic po 200 E. Nekoleko^aae, a praTilao opremljeae prosnje aaj ge 7pošljejo aajdalje do 25. aprila 1906 pod aaglo7om: BVodst7o dražbe 87. Cirila ia Metoda 7 Ljubljaai". Slažbo bo naatopiti začetkom solakega leta 1906/1907. * Proti razdružitvi zakona. Podpisi proti razdružitvi zakoaa se 89 vedno labko aabirajo ter odpošiljajo do 17. aprila t. 1. * Pesnik pesni BSlovenec sem" umrl. V Trgtu je amrl dae 23. t. m. nag štajeraki rojak 6. g. profegor 7eroaka Jakob Gomilaak ter bil pokopaa tam dae 24. t. m. ob velikanski adeležbi tržagkih Slo7ence7 ia g^ojih častilce?. Rajai g. profeaor je bil izvanredao ljabezaji? in ljudomil člo^ek, koji se je s avojim 7edenjem moral vsakemu prikapiti. Štajersko 87ojo deželo je akoro 78ako leto obiakal ter se goto7o zglagil tadi 7gakokrat 7 naaem uredaigtva, da se je pomeail kaj o domači politiki. V glovenakem slo^atvu je rajai profesor zaaaa oseba, posebBo po 87oji pesmi BSlo7eBec sem", katera je presla 7 last aaroda. Zložil jo je pokojni gosprd se v Gradca, ko ge je čatil med Nemci popolaoma ogamljeaega ter ma je ljubezen do domo^iae bila ediaa tolažba aa tajih tleb. Vedea apomia blagema pokojnika! * Pomisleki naših kmetov 0 novi volilni pravici. Dobili smo gledeči dopig iz Pohorja: Tadi med tnkajšnjimi kmeti 7zbadila je aova vulilaa pre08B07a mBOgo zaaimanja. Premišlje^ali gmo gt7ar od 78eh atraai in reči moramo, da ao aodili pre^idno. Njih godba je ta, da gplošaa 7olilaa pra\ica je primeraa za 7olit7e v drž. in deželai zbor; aikakor pa oaa aa Bodi za občingke ia okrajae zastope. V teh dveh odborih ae gla^ao gkrbi za gospodaratro ia red ajuaega področja, za blagajao teh pa je gla^ai steber kmet, trgovec ia obrtaik. Dalavci teh bremea pra7 aič aigo deležai. Goto70 bi toraj ne bilo pra^ičao, pogta^iti jih 7 jedao Trato s pr^imi; obeaem pa bi marsikje labko bilo to aevarao za obBtoj že itak alabih in obloženih obč. zastopo7. Ze volite^ 7 peti knriji je pokazala, da ljadst^o, ki gteje ze 7 aa^adaej občini do 4/5 7oblc<57 nagproti '/5 da7koplačilce7 lahko ob najmaaigi agitaciji potigBe te 7 maajšiao ia vzame 7ajeti občiae 7 roke. Eako 86 bi potem godilo z ogkrbo^afljem za obdai blagor, lahko 8i migbmo! Toraj gkrbimo za čaga, da do tega ae pride! Ako ge pa 7ge eao le da 7olilaa prajica 7sem, omejeai aaj bodo dela^ci s tem, da 7oljeai 7 občiaski in okrajai zagtop ae morejo biti. Takšno je maenje pohorskih kmeto7. Želeti je, da bi občiaski odbori se 7 tej zade^i gaaili tadi po drngod, dokler za 786 ?kap ne bode prepozao! — Dosta^ek urednist^a: SedaDja 7olilna gprememba ge ozira samo aa državai zbor, le varstveai zakoa 7 prilog volilnih gbodo7 ia prostih volitev so predložeai za 7ge zastope. * Osemtedenski mlekarski tečaj priredi c. kr. kmetijgka družba kraajska 7 Logatca od 17. aprila do 13. jaaija t. 1. Tečaj bo teoretičaopraktičea ter se bo poleg spozaa^aaja ia preisko7aaja mleka ponče^alo poglaTitao 0 izdelo^aaju pres- aega masla ia sira. V tečaj ae aprejme le dvaaajst udeležeBC67. Poak bo brezplačea, za hrano ia staac7anje pa bo moral 7sak adeležeBee sam skrbeti. Nekaterim aepremožaim Bdeležeacem bo mogoče dati podpore 50 do 60 E za 7es tečaj. Prosnje za sprejem je poslati do 10. aprila 1.1. aa podpisaai odbor. Predaoat za sprejem bodo imeli tiati, ki so že 7 kaksai mlekarai delali, oziroma tigti, ki jih posljeju ačit mlekarake zadrage. — Gla^ni odbor kmetijake dražbe kraajake 7 Ljubljaai. * Zaradi ravnopravnosti sloveuskega jezika aa progi Celje-Veleaje je interpeliral poglanee Berks in to^ariši železaiškega miaistra dae 22. t. m. Na tej progi so aa pogtajah izključao nemgki napisi, čeraTao teče železaica gkozi popolBoma slo^eaake kraje. * Sadjarsko vinarska šola v Mariboru. Eakor drnga leta, tako je tudi letos deželai odbor gtajergki priredil sadjarski in 7inarski tečaj na viaarski goli 7 Maribora. Tega tečaja ge je ndeležilo približao okoli 34 faato7. Bili so (razua stirib) iz raznih kraje7 slo^easkega Štajerskega, aekaj jih je bilo 7rlih aarodajako7, aekaj ae jih se pa tndi ae zaveda, da so sloveagkih mater aiaovi. Tudi učenci, ki so tnkaj aa tri leta, go po^ečini 8 Spodajega Štajerja, ia samo zaradi par Nerace7 7lada takaj Bemški poduk. Po pra^ici bi ge moralo tadi takaj poBČe^ati slo76B8ki, ker imajo Slo^eaci ^ečiao. Tadi tukaj se vidi, kako aepravirina je 7lada proti aam Slo76Bcem, se obojaega poduka ne da aam Slo^eacem. Ia koliko lažje bi se naai glo^eagki učeaci učili ia zapomnili 7ge, ako bi se jib podnče^alo 7 ajib materaem jeziku. Se^eda 7lada pač migli, kaj je treba Slo^eacem izobrazbe, ako jo pa hočejo, aaj ge priklopijo nam Nemcem. Vidi se, da je vlada zmiraj proti aam aepravičaa. Učeaci, kateri bi hoteli, ko do^raijo triletno aadjargko in 7iaarako šolo v Maribora, 80 težko gpngobai za službo med Slo7eaci, ampak grejo med Nemce. Ia 7gled tega trpi na8 aarod. Niamo tadi mi Slovenci pripomogli do te gole, da bi potem 7 tej šoli gligali kako glo7eagko begedo 7 poduku. Ia glo^eagki ačeaec, ki je to šolo iz7rgil (če je se ostal Sloveaec), ge ae more podati med Slo7eace prej, ko da ge 7 sloveaščiai gam izobrazi, če še zna sloveaaki gploh govoriti. Ta gola je aamenjena obema, Sloveaeem ia Nemcem, naj ge toraj tadi 7 obeh jezikih podnčnje. Pra^icoljub. * Vplaževanje davkov v II. četrtletju 1906. Zemljiaki davek, hisao razredai ia bišno najemniBgki davek, ia 5 % davek od najemaia 4. obrok doe 30. aprila, 5. obrok dae 31. maja, 6. obrok dae 30. jaaija; gplosai pridobaiaski da^ek ia pridobniagki da^ek podjetij, ki morajo polagati račaB, dragi četrtletai obrok do 4. aprila; osebao dohodaiaski ia reBtai datek pm polletai obrok dae 1. juaija 1906. * Skažeaa častaa svetiaja. Na podlagi cegargke določbe so vpeljali častao drža^no g^etinjo za 25 letao zagluŽBO glnžbo^aflje pri požarai brambi ia regilai glažbi. Pr70 tako g^etiajo je prijelo aa prizade^aaje poglaaca dr. Syl7egtra solaograako proatovoljao gasilao draštvo. Pokazalo ae je, da ge je jemalo na ko7 ia na materijal avetiaje zelo malo pozoraogti. Svetiaja je zelo revea izdelek. Relief cegarje^e gla^e aogi aarobe obraje« Io7orje7 7eaec. Latiagki aapis: BFortitadiai, virtuti perseverantiae" (Hrabroati, kreposti ia vztrajaosti) bo malo kdo od ogajegagcer razamel. Najboljši pa je predpis, kako ge 87etiaja podeljnje. V to pooblaačea prosilec, ki je služil četrt stoletja brezplačao občaema blagra, mora vložiti pri gla7arat7U aekakaao progajo 8 kolekom eae kroae ia mora tadi koleko^ati 78ako prilogo s koleki po 30 7. Poslediea tega je, da 80 maogi ogajegasci akleaili, da se ne marajo tako dolgo potego^ati za svetiojo, dokler ge kolekovanje ae odgtraai. Cesar podeljajej redo^e brezplafiao, glave aage fiaaace pa obkladajo z da^ki 7ečjidel revae ognjegagce. * Čč. gg. duhovniki! Pri pogrebu čast. gosp. Filipa Viherja, žapaika pri S7. Martiaa pri Varberka, je aekdo izmed 66. gg. duho7aiko7 pozabil 7 župaigču bre^ir ,parg 7eraaliga; dobi se 7 stolaem žapaisča 7 Maribora. * Kdor ima na prodaj 1300 ali 7saj 1100 komado? belega burgaadca, cepljenega aa Rip. port, aaj nazaaai naalov ia ceao uredaist^u našega lista. Mariborski okraj. m Poljudno predavanje za delavce in kmete. Prihodajo aedeljo dae 1. aprila boata preda^ala dr. A. Med^ed 0 BSlo7eagki zgodo^iai starega 7ekau ia dr. Dimaik Bo zakoaakem pra^a". m Sv. Magdalena v Mariboru. Častiti očetje kapuciai iz Celja bodo vodili od 28. marca do 1. aprila daho^ae 7aje 7 predmestai farai cerkvi. Dae 28. marea ob pol 7. ari Z7ečer bo S7. križe7 pot ia pridiga (8lo7ea8ka). Dae 29., 30., 31. marca ob pol 6. ari pridiga, potem blagoglovaa 87. masa. Ob 10. ari blagoslovaa av. maša z rožaim 7eacem, potem pridiga (alo7ea8ka), ob 3/t3. aemska, 87. rožni 7eaec ia pridiga. Ob pol 7. ari z^ečer križe7 pot ia pridiga (8lo7ea8ka>. V aedeljo 1. aprila : ob 6. ari blagoslo^na 87. maša, pridiga (aloveoska), ob 8. uri aemška pridiga in blagoslovaa av. masa. Ob pol 10 ari glo7eaaka pridiga ia glo^egaa 87. maaa. Ob pol 3. uri slo76Bgka pridiga 1b blagogloTila, 7ečeraice in Te Deam. m Mariborske novice. Dae 23. t. m. je imel tnkajgaji bataljna 47. peškolka glažbo božjo 7 apomin aa bitko pri No^ari, 7 kateri se je tadi ta polk odliko^al. m Sv. Križ pri Mariboru. Dobro je bil obiakaa podnčai abod bralaega drnstva, ki ae je 7rgil 7 aedeljo dae 25. t. m. Go7oraik, g. dr. Eovačič, je pa tadi tako poljudao predaval, da so 7ai aa^zoči z vidnim zanimaajem aledili ajegovi razpravi 0 razaih apremembah a8tav 7A78triji od 1.1848. semia 0 sploaai 7olilai pra^ici. Hvala pra7 lepa g. doktorjn za trud ia požrtvovalaost! Proairao pa, da bi ae aag ^ečkrat raz^egelil s kakim podačnim go^orom. — Z vegeljem tadi beležimo, da zanimaaje za bralno drugt^o 7edno bolj raate, zlaati med dekleti. Taku je pra7! Le tako naprej! m Sv. Miklavž blizo Maribora. Dae 1.1. m. je amrl takaj krčmar Ludovik Hergoat. Maogo ljadgtra od blizo ia daleč mn je akazalo zadajo čaat. Dra čč. gg. dnbovnika iz lloč sta ga spremljala k 7ečaema počitka ia glažila zaaj 87. maao. Tadi gasilao draat^o, prijatelji, sorodaiki ia zaaaci iz IIoč 80 ma izkazali zadnjo čaBt. Pokojai gi je bil aalezel bolezen leta 1878 7 Bosni ia od iatega čaaa ai bil pra? zdra7. Poči7aj mirao 7 zemlji hladni, Ijabi aam prijatelj! m Sv. Barbara pri Mariboru. Poaeataik v Jablancah Janez Štaadeker je dae 24. t. m. umrl. V gogt'lai F. Sekola ga je 7rgel dae 18. t. m. neki faat. Staadeker je pa tako aearečao padel, da ai je atrl rebro, ki je pretrgalo pln^no mreao. Rajai je bil ad krajaega aolskega 87eta. Bog ma bodi miloatljiV! m Sv. Lenart v Slov. gor. No7oimeao7aai aotar Fraac Stupica odpre 87ojo pisarao dae 2. aprila 1.1. m Sv. Anton y Slov. gor. Poroča ae, da baata nstaaovila takaj dva češka rodoljaba tvoraico pletenin (aoga^ic, srajc). Meseca jalija začne že baje delo^ati. m Sv. Jurij ˇ Slov. gor. Umrla je vrla gospodiBja 6. g. župnika Aatoaa Šijaaec, Marija R 0 p. V prejšaib letih je bila 7 glužbah 7 različaih visokih krogib. Bila je zgledaa 7 7gakem ozira, zlasti kot družbeaica Marijiae dražbe. Zato pa je bil tadi pjea pogreb 7 poaedeljek dae 26. t. m. gijajea. Spremljalo jo jc sedem dahovniko7 m 7elika maožica domačiao? ia drngib. N. 7 m. p. 1 m Sv. Anton v Slov. gor. V ate7. 7 Vašega čagopiga z dae 15. febr. 1.1. aahaja 86 sledeči dopig: ,Od S7. Aatoaa 7 SI07. gor. Delali so jaterao. O6e ženiaov dajo zapiaati od 78akeraaega zraja po eo vagaa. Gospod notar 786 Bataačao zapiaejo, le aamo ediao črko spremenijo ia zapiaejo vagoa mesto vagaa, češ vagoa je lepše gliaati, pomea pa je itak edea ia isti. Mati ne^egtifla gi iz7olijo gredico pod aji^o, gogp. Botar zapiae dobeaedao, da bodo imeli mati za pre^žitek do 8mrti greblco pod BJ170. Pa še naj kdo reče, da je Nemee nezmožeBslo^eBakegaarado^aaja." 0 tem ate proseai, da aatisnete 7 poatavnem čaaa ia poatavai obliki sledeči nradni popra7ek: Ni res, da bi se bilo to ali kaj pndobaega, kar poroča goraji dopis, zgodilo pri katerem c. kr. aotarja 7 SI07. goricab ali sploh 7 ozemlja podpisane zboraice. Posebso ai rea, da bi bil goapod aotar 7 St. Lenartn aa Štajerakem, kjer je okrajno sodisče za S7. Antoaa 7 SI07. gor, od koder je zgoraji dopig Baalo^ljen, kedaj tako poalo^al, kakor dopia pripovednje. Pač pa 80 nradae poizvedbe te zboraice dogaale, da je doapod aotar 7 Št. Lenarta aa Štaj. dae 23. jaa. 1906 spisal pogodbo, glasom katere sta ai starisa izgo^orila: 7Žitek 78ega aeaa ia ota76 pod BJ170 Bgrebljicoa, 78e 7ožaje od ia do tra?uika Bpod grebljico" ia tri mecae krompirja. — C. kr. notarska zboraica 7 Celja, dae 11. auaca 1906. Predsedaik: L. Bas. m Sv. Duh na Ostrem vrhu, Takajaaja posojilaica je imela 18. t. m. občai zbor. Izmed 222 adov jih je prialo k zboro^aaja aekaj čez 80. Eako 7rlo ta posojilnica aa aemški raeji deluje, je že iz tega razvidao, da je imela letos 143.869 E 94 7 prometa. Iata je ad BCeatralae posojilaice slo^." 7 Ergkem ia BZadružae Zveze" 7 Celja. Sklenilo se je, da se med poletjem obhaja svečana degetletaica. Na isto se že daaeg opozarjajo narrdai krogi. Na predlog gosp. Eapnia, podaačeluika pogojilaice, poalala se je gosp. Šegalu, gedaj provizor pri Sv. Roka ob Sotli, kot agtaaovitelja pogojilaice posebna zahvala ia zaupaica. E gklepa se še spomai g Eapaa aedaajega kajigo7odja g. aadučitelja Alojzija Majeena, kateri je pogojilaico pre^zel 7 precej kritieaem čaga, a jo je a 87ojo dela^Bostjo ne gamo spravil 7 pra7i tir, ampak tadi doaegel, da ista napreduje, da je pristopila k BZadražai Z^ezi" itd. Za to požrtvovalaosl ge mn aa7zoči zah^alijo 8 trikrataim BŽi7ijo!" m Fram. Slavaost aaše rrjladiae. Obairaa ao^a dvorana 7 nAninem dvoru" ai mogla obgeči zadajo acdeljo 7gega ljndstva, ki ae je hotelo udeležiti prve Rlavaosti mladeuiake in dekliake Marijine dražbe. Polo^ieo Ijadi ai dob:lo 7eč prostora. Že ta aepričako^aao obilai ob?8k jo ogrel, aa^daail aage faate in dekleta, da so srčno ia poaosao stopali prvokrat na B07i od uda Marijiae dražbe Fr. Trgla^čaik prirejeai oder ter ae sploh pmč pokazali pred občiagt7om kot pe^ci ia igralci. Zaveaa se ^zdigae, aa odrn zagledarao faate ia dekleta Mladeaič Fr. Lešaik pozdravi g krepkimi besedami nmogobrojao občiastvo irj, kazaje aa pcdobo Marijiaega ozaaaeaja na steni aazaaai, da hočejo začeti daaagajo alavaost g pomočjo ia 7 ča6t oae, kateri je pog^ečea danagnji prazaik — 7 iraeaa Marije, ia zadoael je iz maogorerih grl mešanega zbora pod 7odat7om g. orgaaigta Mariji 7 čagt prekragai BA7e Maria"! Zaupaaje poslasalcev- je bilo pridobljeflo! Zato pa ge OBrčijo faatje ia zapojejo sami, kakih 20 pe7ce7, prelepo Marijiao pegem: 0 ljuba Gcspa presvefga 8rca. Oder se zcpet aapolai, mesaai zbor, okrli 40 udo7, 7idimo pred Beboj. Eaj bo Ii zapel? BRadi bi že sligali", pra^i mladeaič Trgla^čnik, Bnašo ljabo znaako —kuka^ico, pomlad je tn, a aje se ai, tedaj bomo pa mi zapeli meato nje, morebiti jo bomo priklicali", ifl zapel je mešaai zbor pegem ^Kuka^ica" iz BSlo7. Pegmarice". Občingt^o jo je sprejelo z glaanim odobra^aajem. Naaa dekleta pa se veadar aiao bila dobre 7olje. Eaj jim neki je? nMe bi tadi rade eao aame zapele", rekla so dekleta in dale so jo! Malika Klobasa gtopi pred občiagt7o ia je pozdravi 7 imenu dekliške dražbe ter aazBaai, da hočejo tadi dekleta pokazati, kaj so se aaueile ia sicer hočejo zapeti pesem poBtaemu časa primerao ia zapele so čudovito lepo troglasno ono ljubko in milo peamico BŽalosta iz BSlo7. Pegmarice". In zopet aastopi mešani zbor ter zapoje BHiaica očeto^a", za ajim aastopijo faatje in krepko 7režejo BSlo7eBec semu, dekleta pa zapojo >Slo7eaka gem". Vgepesmi je občiagt7o a poh^alo sprejelo. Pred 7sako peamijo gta mladenič ali pa deklica go^orila primerai B7od. Mladeaič Prijol je go^oril kaj lep u?od k pegmici BHišica očeto7a" začenši: BLjubo doaia, kdor ga ima, a gorje mn, kdor od doma mora, kdor aa doma aima 7eč progtora, komur atarše 7 hladai grob go djali, kogar kruba glužit so piglali". Eoačaa je bil prvi del vzporeda ia radovedai gmo bili aa drugega. Do «olz gaBlji? je bil prizor BSirotica", katero je lepo predstavljala oziroma pela nasa gkrbaa Marta, drnge dekleta 80 pa ra^ao tako lepo odpe^ale ter sirotico sprejele za 87ojo gestrico. Najlepša pa je bila igra BS7. Germaaa". Tu se je pač videlo, da je Slo^eaec res bistre gla76 in se labko margikaj aanči, treba mn je le učeaika. V zadregi grao bili, kateri igralki ali igralca bi prisodili aajboljšo pohvalo. Seveda nam je aad vse ugajala spr^a tako bada, a pozneje tako dobra mačeha (M. Leaaik). A Germaaa (Fr. Lab) je g7ojo nalogo tudi izborao rešila, ajeaa bolj aeŽBa posta^a je bila kakor nalašč za ulogo bolehae ia zatiraae Germane. Oče Lo^reac (F. Lesnik), želeč si ljabega mira aa staroat, pač ai mogel boljse igrati. Sosed (Fr. Trgla^čaik) je prav dobro zago^arjal Germaao ia sosedi Vešaik ia Trgla^čaik tudi niata zaogtali. Eaj pa paatirček Lad^ik? Faatek je dobro igral, a našim dobrim otrokom 7eadar ai ugajal, ker ai hotel matere abogati, ai hotel gaati aa paao. Očaral pa je nad rse aastop aagelja (M. Eodrič), 8 avojo krasao obleko, s krono aa gfem. To je bil torej začetek. Ljadat70 je bilo zadovoljao, mladiaa pa vesela. Začeli smo, aadalje^ali pa bomo tndi. Sram aas je akoraj bilo, ko amo brali, kako ae drogod mladina 7zboja ia drami, mi pa aneo gpali. Le bigtrimo si gla^e, Ne dremajmo zaspani, So7ražaim aarodom prodaai. Framčan. m Zalostna smrt pijanca. Od aedelje aa poadeljek je umrl 7 dr. KiiaigO7i viničariji 7 Framn aele mesec dai la bivajoči 40 let atari delavec Mate7Ž Eočjaž, doma iz Brezja pri Stadeaicab. Nedeljo popoldae ae ga je aalezel ia odšel 7 kravji hle7, zjutraj so ga aagli mrt7ega pri ja^Iib, glava ma je 7isela 7 jaali. Umrl je med ljubo ži^iao, ker 7 ži^ljeaja pri pitju ai pozaal razločka med člo7ekom ia ži^iao. m Poljčane. Denar, z^ijača m di^ja .giJa — to je bilo orožje, 8 katerim je botelo aaaih par BNemce7a zmagati pri takajšaji obžiagki 7olit7i. Eako radi bi bili margikateri atali aa gtraai za^edaih glo^easkih kmetov, toda aigo ameli — nbožčeki so dolžai. Eakor ži^iače 7 meaaico bili so gaani na 7oliače, glaso^at za aasprotae aam Ijadi. Vsem ttm revežem odkrito a^etnjemo, naj se kakor hitro raogoče resijo iz Bem^nrgkih zaojk; gaj imamo Slo^eaci avoje posojilaice, ki ao že maraikaterega glo^easkega kmeta rešile iz aem^urske snžaostji! m Rače. Dae 20. t. m. se je igrala Gletaa Pa^la Čečo^aik, hčerka želez. ču^aja, sedeča aa mizi. Po aeprevidaogti jo auae ajeaa scigralka tafeo,' da je aboga Pavlica padla z raize ia gi pri padca odgrizaila koaec jezika. Prepeljali bo jo 7 mariborgko bolai^Bico. m Slovenska Bistrica. Na aaši ljudski aoli, ki je namenjena, ker nemakega zaroda razua par dragOBskib otrok aimamo, glo^eagkim otrokom, 7ladajo, poaebao kar zadeva nego^aaje slo^easkega materiaega jezika, alabse aego tarške razmere. Šola ae imenuje slovenska, pa je aajhajga poaemče^alnica. Učai red je že tak, da ge iz ajega razvidi, da je pra^i aamea aaae gole le, poaemčiti slovea^ke otroke. Tako je v 4. razredn dekliške iole, kjer podučuje sadačitetjica Caatara, za aloveosčiao določeaa !e eaa ura aa tedea. Edo je Bapra^il ta učai red? Miglimo da ae gospodičaa Cuntara 11 a lagtao peatl Že 7 2. ia 3 razredu ge aemičiaa kar mogoče goji ia otrokom 7b5ja 7gla70, iz 4. razreda pa je gloveasSiaa sploh ae izobčeaa; kajti kako je s tiato eao slo^ensko aro aa tedea, ai je labko migliti. Toliko, da otroci ra7ao ae pozabijo slo^easkega čitati. Saj je znaao, da Cuatara aikdar z otroci slo7ea8ko ne občuje, ia da popolooma glovenske kmečke deklice iz ajeaega razreda celo med gabo nemaki blebetajo. Sramotnoje, da otroci, ki ao se vzgajali aa takozvaai alo^easki goli, go7orijo aemsčibo aameato glo^eagčiao. (Se^eda kako!) Pa pri opisaaih razmerab ni dragače mogoče. Ravno taku gramotao je, da pridejo otroci iz takoz^aae alo^ea gke iole, ki Bimajo pojma, koliko je Slo7eace7, ali kje Slovenci prebi^ajo, 7ejo pa celozaafnkaBgke nemške naselbiae ia pozaajo atare aemške bogove. Celi poak je aaperjea na to, iztrgati iz mladih arc ljubezen do materiaega jezika m ob eaem deci 7siliti 7isoko čialaBJe aemgčifle. Eaj je to drazega kakor poaemče^aaje sloveagkih otrok. V takib aolab koplje se gloveaskema aaroda grob. Na aaši delki aoli tadi ai doati boljae. Tam pa že 7 prvem razreda podučaje otroke ačiteljica, ki gploh aioia izpita iz gloveBŠčiae in slo^ensčiao jako glabo go^ori. Ib to 7ge vidi aolgka oblagt, pa ne poseže 7mea! Odločao zahtevamo, da ae odpravijo kričete razmere, ki 80 Baravnost 7 zasinehovanje aloveaskega prebi^alatva, ia ge stori koaec ponemčeTanju alo^easkih otrok. Mi potrebujemo aolo, aa kateri go bodo otroci ačili kaj korigtnejšega kakor pa aamo nemščiflo. Solske oblasti ae aaj malo bolj zaaimajo za aaao aolo, potem ae bo odpra^ila margikaka gailoba. Morda pridejo potem tadi aa to, da ai 7 redn, če 80 7 telo7adaici, kjer ge 76žba ljadskoaolska slo76agka mladiaa, razobešeai aemaki grbi a praBkirai barvami ia izzivajočimi napisi. Potem pa se morda tadi dopo^e šolakemu ogledi c. kr. notarjn dr. Wiestbalerju, da ai potreba biti ačiteljst^u, katero se itak že uk^arja z nemščiao bolj kot je treba, ia 7eč, kot je predpisaao, vedao za petami ia ma klicati: 7eč aemsčiae, več aemščiae! m Nepoboljšljiv človek. Dragoaec Leopold Eerčič pri 5. dragonskem polka 7 Daaajskem No7emme8tu, doma iz Spodaje No767asi pri SI07. Bistrici že slnži pri 7ojakih od 1. 1895. Med tem časom je že bil neštetokrat 7 zapora, d?akrat je že bil kazao7aa zaradi goljafije. Pr^ikrat je aedel d7e ia pol leta, dragokrat tri leta. Dae 26. febr. t. 1. je prišel iz 7ečmegečaega zapora, ki ga je dobil zaradi ubega. Poslali ao ga iz Maribora, kjer je bil zaprt, 7 Duaajsko No7omesto. Med potom pa je zopet ašel. Dae 28. febr. 1.1. je okradel barona Post aa Polska^i, nato je iel 7 Maribor, kjer je dobil delo kot dainar pri VolgruberJB. Imeao^al se je Saforsaik. Toda ajego^i dolgi prsti aiso mogli miro^ati, akradel je zopet aeke 7ajete ia hektoliter karaze. To ga je zopet gpra7ilo 7 roke policije, ki go ga gpozaali in izročili vojaskemu godisču. Njegova kazea bo gedaj se^eda se večja, ubeg ia tatviaa. Eedaj bo ta flo^ek doglužil g^oja 7qjaika leta? Ptujski okraj. p Ptuj. Na Bregu so dae 22. t. m. zaprli kleparskega pomočaika Jožefa Grobaer, kije hotel ustreliti S7ojo raater. Hotela je prodati 87oje malopogestvo, gia pa je zahtcval, da ga odda otrokom. Med prepirom je ain trikrat vstrelil iz aamokreaa aa mater. E greči jo je zadel gamo edea atrel 7 aogo. — Pomožui pismoBoga 31 letai Fr. Štor je aaur podpiaal par poataih aakazaic ia deaar zase obdržal.. Obsojen je bil 7 trimesečea zapor. — Zadaji nŠtajerc"" piae, da je izmed 4000 ptnjskih piebi^alcev 3500 Nemcev, aijbrž so ti tako čistokr^ni, priatni, kakor ptajski šnopi ali ptujskega žnpaaa ljubezea do alo^eaakega kmeta! Eer ste, g. Zavadil, tadi sebe (goto^o!) gteli med ptaigke Nemce, je res čudno, da aigte raje zapisali 3950 Nemce7; aaj je pa zaaao, da gta gi BStajerc" ia pa regaica tako dobra kakor volk in jagaje! — Na praznik Marijitega O/.aanjenja je zjntraj približao ob 4. uri želeiniški ča^aj blizu Bteratala aašeltik žeezoi^ke proge mrtvo mosko truilo. Mrt^ec je imel raao aa gla7i, 7 gukaji kr^a^i robec ia 7 žepa cele tri krajcarje. Ne 76 se, ali se je izvršil gamomor ali ropargki aapad; sodijo pa, da se je ta aezaani mož, ki ge je prejaaji veiSer pripeljal z 7lakom aa postajo Steratal, sam ust'etil 7 bližajem gozdn, tam aajbrž za^rgel revol^er ia ker ae «i hotela aaatopiti smrt, tekel proti že'ežniakernu tira, kjer bi ga aaj po^ozil 7lak; a par atopiaj od tira je padel io izdihnil. Prepeljali go ga 7 87. lo^reaako mrt^aaaico, kjer 80 pri raztelegeaju aaali krogljo 7 gla^i. Prei8ka7a bo se le drgnala, kaj je 8 tem um rom. p V ptujskem okrajii so aapravili zajci aa sadaem ia gozdaem dre^ja \eliko škode. Oglodali so ae le mala dre7c?ea. fem^e^ tndi taka, ki so že 15 ali 7eč let raatla. Naj^eč šiode lmajo občice: Stojasko okoli 1020 E, Maretinci 400 E, Mala^aa 40 E, Gajovci 80 E. Pa tadi drage obžifle aiso 7eliko aa toljšem. Nekateri pose^tfliki so 8e že oglasili pri gla^aistva 7 Ptaju, ali c. kr. gla7ant7o 7 Ptaju j.h je za^railo z razaijii izgo^ori. Zato prosimo gg. poslaace, Baj delajo aa to, da se akodlji^e pogta^e odgtraaijo, da ae bo di^jačiaa kmetom 7eč skode delala. Za razae druge živali, ki akodo delajo, se potroai 7gako leto aa tisoče kron, proti diTJačiai pa ge ae gtori aič. Reg dobi občiaa aa pr. 140 E aajemaiae, ali kaj je to proti skodi 1020 E, ki ge aapravi samo po zimi na aadoem djevja? Koliko: gkode pa ge napra^i 7 gozdu, 7iaograda ia aa polju? Zajci pojedo komaj 7sklito pšeaico, ajdo, fižol, koreaje ia zelje. Fazaoi ia jerebice pozobljejo žitao seme, ko doraate, pa zrnje. S^daj pa ge ^praiajmo, kakaao korist ima občiaa od di^jačiae. ko ima najmanj sedemkrat toliko škode kot zaaaa aajemaina. p Spodnji Velovlek pri Ptuju. Dae 3. snlca 80 se vrsile volitve za občiaaki odbor za občiao Paciaje. V tietjem 7olilaem razreda je 7olit7a trajala zjatraj od pol de^ete are ia z^ečer ob pol deaeti ari je bila zakljnčeaa; adeležilo ae je 209 7olilce?. Volilci od 7elo7lečke ia paciaske, kakor tadi od dorao?ske gtraake ao ae pra7 7 obilnem številu udeležili ia 7gaki za g7ojo gtraa eaoglasao volili. Velo^lečka ia paciaaka straaka je vendar za 13 glas07 7e5ine imela, akora^ao 8ta si Fc. Tobia3 ia Jožef Bralec, poaeBtaika iz Pacinja, maogo prizade^ala 7olilce od 7elo7lečke ia paciagke narodae gtraake od^raiti, kar ge je jima tudi pri aekaterih pogrečilo. Pri 7olit7i je bil aa^zoč gogpod okrajai komisar, kateri je po rodu Hreat ia je tadi 7 našem jezika pra7 razumlji^o, pravičao ia modro izvrše^al 87ojo slnžbo. Nekateri volilci od doraovske atraake kakor: Simoa Čaa, Fraac Coi, Jožef Toplak, Fraac Herga iz Dorno^e ia Fraac Tobias iz Paciaja so 8i med 7olit7O maogo ia mnogo prizade^ali, 7elo7lečke 7olilce za 87ojo straa pridobiti, ali yse zagtoaj. Drugi in pr7i razred je volil dae 5. aašca V dragem 7olilaem razreda je imela 7ecmo doraovska gtraaka, ia se je pra7 mirno glago^alo. V prvem razreda go iz7oljeai kaadidatje velo^lečke ia pacuiske 8traake. Za žapaaa je iz^oljen poprejšaji župan g. Aatoa Pihler, kateri je dosedaj modro gospodaril z občiaskim premožeajem in miglimo, da bo tudi zaaaprej. p Na Polenšaku vrsil ge bo dae 1. aprila ob 11. uri dopoldne nstanovai obžai zbor kmetijgkega bralaega drugt^a. Pri tem ima g. Bele, poto^alai učitelj za gadjarst^o in 7iaarst70, poučao predavaaje. (Tdeležite 86 ga 7 obilnem šte^ilu! p Sv. Rok ob Sotli. Zelezaica Rogatec— Etapina je do meje goto^a, ali oakraj Sotle 86 gogpodje llr^ati ie 7edao nič ae gibljejo. PraTi ge, ograki drža^ai zbor (katerega pa sedaj ai) še dotičae po8ta7e skleail ai, Hr^ati pa prej ae Bmejo aič začeti, daai je deaar že pripra^ljen. Medtem pa že vsaj to7orni 7laki iz Bpostaje 87. Rok", kjer je g. Jurij Ple7čak do gedaj se sam S70J »postaje Bačelaik11, daa za dae^om pridao vozijo wnaše iz^rstne bruge" 7 daljni 87et. — Družba 87. Mohorjajepri aas letos krasao aapredo^ala. Laai atela je 7 adov, letos 70! _ Velika Besreča se je zgodila 22. t. m v občiai Dobo^ec aaie fare. 181etao zalo ia pridao dekle kračaflakih 8tariše7, Marija Nežmab, sla ai je proti 7ečera k soaedo^i 8?oji prijateljici po rožmarin za brata, ki je imel drugi daa iti k 7ojaškema aaboru 7 Rogatec. Vračajoča ae v temi po ozki atezici aad velikimkamenolomom, pade Besrecna deklica vglobok prepad ia mrt7a obleži. Brat je šel drogi daa brez aeatriaega rožmariBa k aabora ia ost«l 7ojak, traplo ponesrečeae deklice pa smo pri ogromni udeležbi Ijadst7a 8lo7esno izročili materi zemlji z rožmariaom 7red, ki ai ga je aa1 rala za 87oj pogreb. Tako pač člo^ek Be 7e Bre ne dae^a! p Ormož. Kletarako draat^o za ormoški okraj toči pritaodajo nedeljo, dne 1. aprila, 7 Pa7lo7cih na Rajbo7em doma društ^eao 7ino; isti dan priredi kmetijaka podražaica ondi ob 3. uri 87oj občai zbor, Da katerem se bo 7ršilo 7iaoreJ8ko in sploh gospodarako poače^aaje; ndi ia aeadi ao lepo 7abljeni aa ta izlet. — Dr. J. Gereak. p Ormož. Dae 11. marca t. 1. vrsil se je občni zbor podražaice ormoške »Slovenakega cebelarskega drast^a za Spodaji Šta.ier1*, ki si je izvolil aledeči odbor: Hor^at Felika (Sredisče) predsedaik; Preindl Jakob (Velika Nedelja) pudpredsedaik; Serajaik Domicijan (Ormcž) tajnik; Lasič Jarij (Ormož) blagajnik; Plohl Toaiaž (87. Tomaž) odbomik. p Litmerk pri Ormožu. Umrla je omožena po8estaica Marija Kociper, m3ti 6. g. Antcaa Kociper, kapiaaa pri Sv. Lo^reaca aa Drav. polJB. Dae 12. marca še je bila pri 87. 7elikoaočai spo7edi, 22. marca zvečer pa je naglo zbolela ia po kratkih makab mirao zaspala. Pokopali amo jo na njeu godo7ai daa na prazaik Marijiaega Ozaaajeaja. B!la je blaga krščaaska žena, katero je vse ljnbilo ia »pošto^alo. Za 87oj pogreb je imela žedolgo 78e potrebao pripravljeBO. Bog ji daj 7ečai mirl Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Okrajai gla^ar Raiaer je za razdrežeaje zakoaa, kajti ai hotel podpiaati Bgo^orae pole. Da je drža7i politicai uradaik proti 87. zakoaa, ki je podlaga vsaki poateai državi, to je — čadao. 1 Sv. Križ pri Ljutoraeru. V trajiem in bvaležaem gpomiaa aase revne aolske mladiae ostaae rajai Fraac Vaapotič iz Lakavec. Dober ia pošten mož zapnstil ji je 7 87oji oporoki 200 K, katere 80 ae 7 takajšaji hraailaici vložile ia ae bodo letae obreati 7 prid ubogih solskih otrok aporabljale. UsmiljeBema pokojniku, kojega roki sta bili re^ežem 7edio odprti, ia ajegovi duši pa plačilo ia večai mir! R. i. p.! Josip Rožmaa, aačelaik kr. aol. sv.; Aot. Herzog, aol. 7od. 1 Radenska okolica. Radgonski Nemci ao ae pritožili, ker so aa oadotaej c. kr. poati aa8ta7ljeai trije sloveaaki postai uradaiki ia je zaradi teh baje 78e nematvo 7 aevaraoati. Pač aa alabih aogab mora stati to aemstvo. Ne vejo pa meada radgoaaki Nemci, da ti aradaiki nradajejo za 6000 Slo7eace7, ia datadi aemsko govorijo boljše, kakor 90% radgoBskih Nemcev. Mi pa imamo v Radencih c. kr. postaega uradaika, ki uraduje za 3044 Slo7eacev in 97 Nemce7, pa ne zaa beaedice slovenski. Torej gospodje, če vam ai prav, mi radi meajamo. Dajte nam eaega glo^enskega aradnika in mi 7am drage volje prepastimo aaaega Pascha. Sicer pa bi bilo dobro, če bi se za st7ar zaaimali naši gg. posIaBci, da dajo tem aestrpnežem odgovor, kakoriaega si zaglažijo. Pra7 lepa prilika ae jim poaaja. 1 Hrastje-Mota. Požar je 7pepelil 7 aoboto jatro 24. t. m. gospodarako poBlopje g. Jakoba Miaja. 1 V Okoslavcih, ŽBpaije S7. Jarja ob Š5a7nici 80 se 24. marca 7ršile občiaake 7olit7e. V tretjem razreda go zmagali aarodajaki a 17 glaao^i 7ečiae, 7 drngem razredu s 4 glaso7i 7ečiae; 7 prrem razreda je bilo zapiaaaih 12 7olilce7; 7 te« razreda ge bračkijaici 7olit7e niti aigo ndeležili, aarodBJaki 80 bili iz^oljeni s 7 glaso^i. — Torej zmaga 7 7seh treh razredib. Padla je tako zadaja trdajava bračkijanaka 7 žapniji Sv. Jarja ob Š&miici* 78ehde7et občiaskih zastopo7 je zdaj aarodaih. Bračkijaaci so Btrašansko pritiskali aa 7olilce, da bi jih zage pridobili; volilci so ae pred to aasilBostjo celo pod podatrešje skrivali. 1 Darežljivi štajercijanci. Nekomn ai po volji, da je žapnik pri S7. Jarija ob Šča^nici za Narodai dom, ki ai ga aamera^ajo tamojšaji aarodajaki postaTiti, daro^al 100 K, ifl pra7i: Bza domačo cerkev, ki jo že tako dolgo zida, pa ni toli darež- Iji7a. Za 7gako obcmo so se priredile pogebne bakvice, 7 katere ge zapigajejo darovi dotičaib občano7 za zidaaje cerk^e. No stajercijaaec, bi bil priiel in pogledal t oae bak^e, pa bi drrgače pisal. Piše aadalje: sZa katero (cerke?) smo morali položiti že občutno 87Oto deaarja". Pred oamimi leti je odbor za zidaaje ao7e farae cerkve skleail, aaj 78ak pogestaik žrt7flje trojao neposredao zemljiščao dačo za cerke7 ia sicer 7 treb letib. Kako občatno gvoto deaarja pa so stajercijanci že položili? Da se le aekoliko ajih darežljivost vidi, poglejmo a. pr. imenik 7olilce7 d^eh občin šentjarje^ske ia okoslavske, 7 katerih ao že Ieto8 bile 7olit7e. V prvem razreda občiae jarje^ske je 70HI0 8 stajercijaace^, njih triletaa dača zaaša okoli 2300 E; koliko pa so daro^aii? Edea je daro^al 100 K, oaib 7 pa aiti viaarja ne. V drngem razreda je 9 štajerčijaace7, ajib triletaa daoa zaaaa okoli 1600 K, daro^al je le edea 66 K, oaih 8 niti Tiaarja ne. To je tieta nobčataau 87ota! V okoala^ski občiai se 7 prTem razreda, avesti ai propada, 5 aasprotaiko7 ai adeležilo; teh peterih triletaa aepoaredna dača znala okoli 1300 K, daro^al pa še aobeden ni 7inarja bc V drugem razreda edaajsterih Bagprotaiko^ tri letaa aeposredaa dača zaaša okuii '.'00 K; nobedea teb še viaarja ni daroval. Taka je darežljiToat štajercijaace?! Sami skoraj ui 5 ne dajejo in še drage odgo^arjajo, pri tem pa godrajajo, da župnik cerkve tako dolgo ae zida, ia spet godrajajo, če žapaik farmane k darežlji^osti Bagj7a»ja. Štajercijaaci odrajtajte 87oto, ki 7as zadeae, p:)tem amete govoriti 0 občutai 87oti denarja, katero ate položib', zdaj pa je obSataa tista s70ta, katere ae aiate darovali. Celjski okraj. c Celje. Zadašil ae je dae 26. t. m. zjatraj g. Plaatz, oče soproge g. Ravcikarja, trgorca 7 Celjn, 7 63. leta. Zažgal si je baje 7 pcstelji amodko, ki je vaela odejo, ko je zadremal. Mož vsled kapi otrpajea ai mogel iz postelje in ae je zadasil. — V Marijiai cerk^i 7 Celju bo pridigo^al od 1. do 8. aprila sla^ai pridigar g. 0. Aadrej Hamerle. c Politično diuštvo ,,Naprej" ima gvoj V. redai občai zbor 7 četrtek dae 5. aprila t. 1. z^ečer ob 8. ari 7 mali čitalaiški dvoraai 7 Narodaem doma 7 CelJB. c 1 )ovoljenje za rudosledbo 7 celjakem okraju je dobil za dobo enega leta g. Oto baroa Bolachwiag, veleposestaik 7 Gradca, ia g. Jožef Hlebec, aradaik 7 Si^eric. c Dobrna pri Celju. Dae 20. t. m. je umrla aa Djbrai občezaaua gospa Braaaer, žena dolgoletega lastuika flbotel Braaaer" aa Dobrai, 7 83. leta. Bila je Čebiaja ia vrla goapodiaja. — Na občnem zbora bralaega drastva na Dobrai akleaili so po aas7etu marlji^o dela^aega potovalaega ačitelja g. Goričaaa navzoči gospodarji astano^iti podražaico kmetijske dražbe za Štajersko. PripravIjalai odbor je že predložil dotičao prošijo aa c. kr. kmetijako dražbo 7 Gradca. Upamo, da bodo Dobračaai in ljabi njihovi soaedi Št. Joščani 7eliko dobrega doaegli 8 to podružnico 7 po^zdigo kaietijBtva. S tem se pa zavedai goapodarji vabijo, da 7 maogem ate^ila priatopijo tej podražaici. Letni doaesek je 3 K, 2 K se odrajtajo osredaeniB ^odatro 7 Graclca, 1 K pa ostaae podražaici 7 ta aamea, da se aakapijo potrebae st^ari, kakor nmetaa gaojila, orodja, pončae kajige za kmetijst7o itd. Eakor bitro pride do^oljeaje, da ge podražnica aataao^i, se bo sklicalo zboro^aBJe, da se iz^oli odbor. — V zaaimi^i ia deloma zelo barni seji je aklepal aas občiaski odbor dne 25. anšca 0 račaaa za 1. 1905 ia sprejel 7eč 7ažnih predlcgov. Med dragim je imeao^al tadi gg. dr. Serneca, profesorja Kardiaarja, dah. 8vet. Karba, dobragkega žapana Fr. Je^aišeka, župaika Kakoviča, kaplaaa Schreiaerja ia prejšnjega žnpaaa aa Dobrai Jožefa Koka častnim občaBom dobraske občiae. Prihodfljič gprego7orimo 7eč 0 zaaiajivi seii, 7 kateri 8te obe stranki trčile večkrat draga ob drugo. c Laško. Na poačao preda^aaje! Bralno draštvo je vabila k aedcljskema poačaema preda^anjn že razposlalo. Zaaimaaje za iato je izredno. Sodeč po tem bode adeležba aepričako^aao dobra. — Gosp. lvan Oetiaa, dosedaj začagni šolski 7odja aa tnkajsBJi okoliaki aoli, je imeno^aa za aadačitelja takaj. — Nemško iolo aa Laškem obiakuje ogromBo število Bek*j črez 40 otrok, 7 3. razreda jih je celih 14! Vsi ti otroci bi lahko brez 7aake skode (aroki bi ge )ih pra7 goto^o ae prijeli) obiskovali okoliako aolo, pa bi ee Daačili pra^ilao aloveaačiBo ia veliko več aemsčiae. Odpadli bi 7rba tega stroški za vzdrža^aaje 7elikega aolskega poslopja ia 4 (beri atirib) ačiteljgkih moči. Toda, kaj ae hoče, ko pa imata naia aemaka občiaa ia dežela dosti deaarja za razmeta^aaje. — Na takajaaji železaičai poataji je aa B070 Basta^ljeno pet Bslažbeace^, katere vse pa bi lahko po aloveagko prodal, ae da bi za to 7edli. Vedno boljše! c V Dramljah bodo imeli 2. aprila 1.1. ži7iaaki sejem. Eolikor aam je zaaao, pride aa ta sejem 7eliko kapce7. Toraj 8e bo že izplačalo prigaati obilo živine! Da bi se za prodajalce aejem po7oljaeje obaeael, se ži^inska atojina ne bo pobirala. c Sv. Pavel pri Preboldu. Pri aas gmo dobili tri aove živiaske sejme: dae 4. aprila, 6. septerubra ia 4. aovembra 78akega leta. Začaejo ae že letoa, torej bo pr7i že dae 4. aprila. c Trbovlje. V takoimeao^aaem .Legant-atolnu" sta ge dae 25. t. m. paznik Čaren ia delavec Kaaižar s Btrapeaim zrakom zadaaila. Še aekoliko drugib dela^cev je bilo omamljeaih, kateri 80 na 87ežem zraka zopet okrevali. Piri je zapastil pet, dragi sedem aepreskrbljeaih otrok. Brežiški okraj. b Brežice. Odvetaiaka piaarna v Brezicah se preaeli a 1. aprilom 1906 7 biao gospe M. Slaaič zravea gla^ae trafike, in 8icer 78led ogtadae goaje aemškatarske straake zoper scdaajega aloveaskega odvetaika, kateremn je nemški aajemodajalec aa pritisk stanovanje odpovedal. — V Brežicab ae 7 kratkem aaataai aemskutaraki odvetaik dr. Janesch iz Ljabljaae, katerega je nemakataraka ia protestaatovska stranka poklicala, da ji pomaga reševati pogrezajočo se aemakatarijo.— Za zidaaje železaice B r e žic e — Novomesto je že do^olilo železaiako miaiatrat^o Stef. Daudachi 7 Zagreba tehaična merjeaja. b Župelevce. Na 7ečer 22 t. m. ob 9. ari je 7pepelil ogenj bleve ia skedeaj posestaika Jožefa Premelč. Da ni bilo dobrih ljadi aa pomoč, zgorelo bi bilo goto^o 7se gogpodargko poslopje. Zavaro^ano je bilo, 7endar je škoda 7ečja. Ži^ino so reaili. Nearečo je po^zročila aepre^idaost. Iz drugili slovanskih dežel. t Slovenci so zmagali pri obcmskih 7olit7ah v obdiai okolica Trat. Vaeh sest alo^engkih odbornikov je iz^oljeaih. Italijaai so atrautao agitirali, toda ves ajihov trad se je razbil ob odločnosti Slo^eacev. V dragem okraja je bil med volit^ijo aretiraa okrajni aačelnik četrtega okraja Eraesto Oblak radi žaljeaja slo7easkib 7oUlce7, katere je zmerjal z beaedami Bporchi gchiaTi" (slovengke STinje11). Uspeh teb 7olite7 preaega vse doaedaaje, 76«/o glasov so dobili slo7enski kaadidati. Drobtinice. d Domače zdravilo proti nahoda. Hrrataki zdra^aik dr. Lederer priporoča kot zelo zaaesljivo domače zdravilo zoper nahod sledeče: Takoj prvi večer, ko ae je aahod poja^il, se namaže aos znnaj, in kolikor je le mogoče tadi zaotraj z lojem, laaolinom ia z drngačao ži^alsko ma8tjo. Nato 86 je treba z rjabo odeti preko obraza ter celo boč tako zdržati. Zjatraj je aahod popolaoma izgiail. Ker sredatvo ni drago, ae lahko poakasi. d Nova princezinja. Katariaa I^aao^aa Cesaickaja, hčerka nekega sodaika 7 kije^aki gaberniji, je poatala zaradi avoje lepote priaceziaja. 18 let stara je šla kot usmiljena seatra aa 7zhod, da aegaje tam bolaike. Pred kratkim časom pa jo je 7idel aa BJenem povratku 7 Peterbargu siamaki princ, ae 7aajo zagledal ia jo proail, da bi ma poatala soproga. Mladeaka je pritrdila. Mladi priac je dragi brat siamskega prestolooasledaika, siB kralja, pa je bil do"daj kot paž aa carakem dvora. Mladi princ je proail brzojavao of-eta za do7oljeaje 87oje žeait7e ia oče ma ie takoj do^olil. d Nesramna kukavica. 0 kakaTici je ZBaao, kako 8e izaebi dolžae skrbi za B7oj zarod, a tudi kakavični mladt^i ao eaako aesramao predrzni. Neki aara^oznaaec je opazo^al takega kuka^ičaega mladiča, ki je bil ae gol ia Blep, a je 8 87ojimi golimi perataicami vrgel zakoaitega mladiča z gnezda. Opazo^alec je izTržeaega mladiča pobral tcr ga položil aazaj 7 gaezdo, a mlada kakaTica ga je sestkrat zapjredoma Trgla z gnezda, dokler ai oaemogla. d Sveže pečen kruh je nezdrav. Pred 87eže pe6eaim krahom 87ari resao aeki priznaai zdravnik ter dokazuje skodlji^ost takega kraba. Dočim se star krab pri žvečeaja dobro zdrobi, 86 87eži kruh zn>«čka 7 trde avalke, ki a aliaami prevlečeai pra7 labko zdrkaejo po požiralaikn, 7 že- lodca pa obleke liki kogi mila. Želodčni soko^i ne morejo prodreti skozi trde, zaaaj gladke kepe, tako da krub, ki ga je itak teiko razkrojiti, dolgo čaaa obleži 7 želodca ter slabo 7pli7a na ži^ce. Na ta aačin ae zadržoje tudi krvai obtok, v želodca se čaU tisčaaje, človek aima teka, zato pa gla^obol ia krče. Zgodilo ae je celo, da ao lačni ljadje, ki ao 86 aajedli 87eže pečeaaga kraba, valed tega amrli. Črn krab je se bolj skodljiv kot beli. Iz peči 7zeti krah bi moral 78aj 24 ar ležatd sa kakem bladaem proatoru. d Požrešni ljudje. V 78akem časa in 7 7gaki deželi so bili ljadje, ki so imeli Beaa^adea želodec. Angleski pegnik T»ylor opeva nekega Eeata zato, ker je snedel pol teleta naeakrat. Francoz Tarrare je spra\il pod atrebo Ble" cetrtiao 7ola, zato pa je požrl atarega mačka g kožo ia dlako vred. V Vitemberga je ži^el okoli 1. 1750 7rtaar Eahle, ki je pojedel cel meraik čespelj a koačicami vred; požiral je kameaje, krožaike, loačeae pečaice, tiataik iz kositra a peresi \n ložičem 7red (?). Razea tega je jedel ži^e tiče, misi, mladega pragca, koatraaa g kožo ia 7olao 7red, celo Bdadelzakau ai prizaaeael. Leta 1765. so imeli 7 telesai straži 7 Draždaaih 7ojaka, ki je pojedel za koailo 20 fanto7 go^ejega mesa ali polo?ico pečeaega teleta z raznimi prikahami. Za boljšo prebavo je požrl več drobnega kameaja. Enkrat ma je 7ladajoči kaez priredil pojedino ter ga je prigel 7eg dvor gledat. Narodno gospodarstvo. Pepel pomnoži rodo vitnost sadnega dre vj a. Da je pepel velik pripomoček 7ecji rodo7itao8ti sadaega drevja, aem se že več let sam prepričal, zato hočem na kratko objaTiti način porabe pepela pri aadaem drevja in ajega uspehih. Spomladi, ko začae drevje brat pogaajati, tedaj ae naj troai oziroma meče po gadaem dreTJn pepel in sicer tedaj, kadar je dre^je nekoliko roano, da ae pepel lažje prtme po^sod po 7ejah, po c^etnih popkib ia po debla. Korist takšnega trošeoja je 78estrangka. Po takaem trošeaju ne pride v c^etje tako Z7ani Bcvetožerec", nekateri pra^ijo ^c^etoddr" (AathoBamna pomoram) ia to po^zrodi obilaejso rodo^itaogt. TakSao trošeaje zabraai, da ae listje ne krči ia ga ne aapade tako bada rja. Po takenem trošenjn odpade mah aam iz drevesa in to povzroči, da dre^o dobi gladko kožo ter bajaejae raste. Tadi po 7iaogradih, po trtah se obnese takšao troseaje 8 pepelom. Trad ia stroski za to so majhai, korist pa velika, zato naj aadjarji poakaaijo tovmalem, da 86 prepnčajo, kolike 7ažao8ti je pepel pri sadnem dre^jn. F. Ž. C. kr. kmetijska drnžba štajerska je imela dae 21. ia 22. t. m. 7 Gradcu 87oj občm zbor. Skleailo se je med dragim sledeče: Odobrilo se je do^oljenje za nstaao7ite7 podražaic 7 Studeiicah, St. Lo^reac ob Dr»7i, Videm in Št. Ilj 7 SI07. gor. — Sklep laaakega občaega zbora, da ae 7 eaem okrajn samo za bike iste pasme da podpora ia da se za bike 7 okrajih, kjer obstoji ži^iaorejaka zadrnga, sploh »e da podpore, ge je ovrgel. — Oaredajemu odbora ae je narcčilo, aaj 7pli7a aa deželai odbor, da ae podpira in ie bolj goji cepljeaje STiaj proti rdečici. — Oaredaji odbor se aaj poB76taje a 7seflii pcdrnžaicami zaradi podražeaja mleka. — Država se aaj aaproai za podporo 7 87rho ustaao7it7e dre^esaice za gozdaa drevesa, iz katere bi aaj dobi^ali poaestaiki ceao dre^esca ia da se naj aataaovijo na Štajergkem dve do tri dre^eaae sole. — Upliva 86 aaj aa to, da se gkleae posestnikom Bgodna ribarska posta^a. — Zaradi posebflih zaslng za kmetijatvo se je podelila srebnia kolajaa med drngim tadi g. Ferdiaaada Ros, dež. poslaacn 7 Trbovljab, diplom a čaataim prizBaajem pa Francu Ealan 7 Trbo^ljah in Fraicu Peklar 7 DoIb. — Za predgedaika je zopet iz^oljea deželai gla^ar grof Attema. V odbora ni aiti eaega Slo^eaca, ampak 80 za Spodfljestajersko izvolili 7 cdbor sledeče: Lenko, Leaschaer in Elammer. — Oaredaji odbor se pozivlje, aaj zastavi vea S7oj npliv, da 8e aredi zemljiski da^ek. — UstaB07i ae naj deželna hipotečna ali kmetijaka banka, da se počaai razbreroenijo kmečka poseat^a dolgO7, za kar naj daata država ia dežela podporo. — Ugtaao^i ae aaj deželaa ob7ezaa Z87aro7alaica zoper ogtnj ia točo. — Sprejel se je tndi predlog, naj ae kmetom olahkoči uabava živiBske soli in naj ae tadi oddaja boljša aol za aizko ceao. — Naj ae posebao pazi aa agente, ki mBogokrat gkodlji^o delnjejo med kmečkim prebi7al8t7om. — Škoda, po7zro6e»a po di^jačifli, 8e naj ra^no tako ceai, kakor iata, ki jo povzroči domača živiaa, mego divjačiae ge aaj iatotako ogleda, kakor oao domače živali, aaj bo pod^rženo Bžitaiaskemu da^kn, in naj Be prepo^e po gozdih polagati strap za di7jačiao. — Drža^a se napro«, da pri akle- paaja trgo^skib pogodb z dragimi državami ačiti ži7inorejce. — Vojao miaistrst^o ge aaj aaprosi, da se pri aabavi kmečkib pndelko? bolj ozira aa kmete — pridelovalce, kakor pa sa medkapce. V to svrbo bi se naj poata^ila zadražaa skladiača. — Na aČiteljisčib se aaj poačnje kmetijstvo po stroko^ajakih. Izda ae naj podačaa kajižica za kmečko kajigo7odstvo; tadi aaj potovalai ačitelji razlagajo ta predmet na 87ojih podačnih ghodih. — Predlog ljatomerske podražaice, da sme 7iaogradaik ae samo 7 tisti občiai tociti viao pod vebo, 7 kateri leži ajegov viaograd, ampak tudi tam, kjer aam staaaje, 8e ii sprejel. Govoril je proti ajemu tadi mariboraki Giratmaier. Sprejelo se pa je sledeče: Točilci 7iaa pod veho se naj ae pristevajo b gostilaičarjem, ki aimajo dovoljeDJa kubati žgaaja brezdačao. — Za obiak čebelorejakih tečaje7 ae aaj da podpora. Vinski sejem v Gradcn bo 24., 25. ia 26. aprila. ^Perutninar." Laataik I. kraajskega perataiaarskega zavoda g. A. Lehmaa aamerava izdajati list BPerutniBar". Eadar bo izael pr7i ligt, bomo poročali ali je priporočila -*redea ali ne Najnovejše novice. Sv. Lovrenc nad Mariborom. V Bedeljo doe 1. aprila popoldae ob treb imel bode potovalai acitelj g. Goričaa poučni go7or 0 razumaem gospodarstMi 7 prostorih goape Marije Peraat. Vabi so k obilai udeležbi. Kamnica. V gozda na Šobra so aašli dne 26. t. ra. Mezaaaega moža ia Bezaaao ženako mrtvo. Obe trapli sta bili že močno strobueti ia razjedeai od liaic. Prepeljali so ja 7 kamanko mrtvašaic >. Konjice. Eksceleaca mil. gospid kaezoakof dr. Napotaik go 28. t. m. 7 cerk^i pri s?. Aai aa pokopalisča alažili 87. maao zadaaaico za svoje tik 87eti8^a poči^ajoče stariše. Žiče. Na poaestvu poaestflika Podgoraeka 80 izkopale 87inje Člo^eski okoatajak. Različae atariaake reče, ki ao bile zraven, značijo, da je okostajak iz predrimake dobe. Zaradi občinskih volitev v Šoštanju je interpeliral dae 28. t. m. poalaaec Berkg. Iz Vuzenice. Graška ^Tageapost" je dae 13. t. m. št. 71. priobčila članek, 7 katerem »nemaka traka občiaa Vazeaica" proteatira proti prideljitvi iate h kakemu slo^easkemu 7olilaema okraja in ja^lja, da ae je že tozade^no obraila aa poalanca Waatiaaa, ki aaj v njeaem imeaa proteatira 7 državaem zborn. — A to je 7elika neamiael, rTrske občiae Vazeaica" kot take splob ni, ampak trg Vnzeaica 8 popolaoma alovensko okolico: Okolica trg, St. Vid, St. Jaaž ia Dravče 70H skapni občinski odbor, 7 ksterem je se^eda 7ečiaa slo^eaaka. To pa tadi po 7sej pravici, s&j ima občiaa p > zadajem ljadakem stetja 1440 Slo7eace7 in le 245 Nemce7, katerim ae aikakor ae godi kmica, ker imajo 7 odbora celo 4 (V3) svoje odborHike. Z ozirom aa ta dejgtva amatram kot arojo častno dolžaoat izjaviti aledeče: Eer so ae aekateri tržaai kljab tema čntili poklicaae zlorabiti ime cele občiae 7 strankarske aameae za hrbtom ajeaega odbora, (kajti ediao tega smatram kompeteataega odloiati 7 zadevah tičočih ae cele občiae), proteatirati moram odločao 7 interesu ogromne slovenske večiae, da bi se aaaa občiaa pridelila kakemu aemskemn volilaemu okraja, ter izjaviti, da ae popolnoma striajam z vladaim, v tem ozirn edino pra^ičaim predlogom, da ostane naia občiaa prideljena glo veaskemu 7olilnemu okraja. — Vuzeaica, dae 28. marca 1906. Aat n Mra^Iak, žapaa. Drnštvo »ljudska knjižnica" v Šoštanju 86 saaje za celo okrajno glavaratvo Sloveajgradee. Istega aamea je izobraževalno delo^ati 7 ozemlja, ležečem ob koroaki ia aemaki meji, ter boče 7 ta namen gnovati podražaice 7 sluveajegraškem ia marnberškem okraja. Da dobi 7 to potrebna aredstva, ae obrača do razaih rodoljabo^ 7 posamezaih alo76B8kih krajih s proaojo, da iati z nabiranjem daril, kajig ter denarnih prispevko? pripomorejo k astaB07it7i tega 7ele7ažaega in za aarodni aapredek neobhodao potrebaega draštva. Vsa darila «e naj poailjajo na BMI07 Vlad. Vošajak 7 ŠoštaBJa (Stajersko). Oddaja gozdnih drevesc. Iz državne dre7eaaice 7 Celja 8e odda 7ečja maožifla brez. 1000 triletBih atane 3 E, 1000 stiriletaih 4 E. Ubogi poBegtaiki jih dobi^ajo zastoaj, morajo pa vložiti proafljo, 7 kateri je potrjeaa njih abožnost od občiaskega arada. Plačati morajo potem eamo zavitek in posijjat67. Ja^iti se je pri c. kr. okrajaem gozdoem Badzoraiatva 7 Celja. Kmet. zadruga za šaleško dolino priredi r aedeljo dne 8. aprila zjutraj po r*ni službi božji ponČBO preda7a«je Bo aadje-eji11 7 gostilai e. Iv. Eraajca, popoldaa ob 3. ari 7 VeloBjB iato preda7aaje pod žapBiko^im kozolcem; 7 slflčaja slabega 7remena se vrši predavaaje 7 gostilai g. Eokoaiaeka pri cerk^j. Po^aod preda^a g. poto^alni ačitelj GoričaB. Skale. Preteklo aedeljo se je 7rsilo pri aas poaČBo preda^anje, katero je priredila aasa kmetijska zadraga G. poti^alai ačitelj GoričaB aam je jaaao, 7 poljadai begedi in z primeraimi primeri podal vzroke propadaaja kmečkega staau kakor pre^eliko zadolžeaje, premajhao apoate^aaje prometae in reaaičae 7redaoati kmetij, aeprimeraa odgoja otrok, kateri ne dobijo do pre^zetja poseBt^a 7pogleda 7 deaarae ia pravae razmere pri kmetiji, pomaajkaaje 8taao78kega čata, pomaajkaaje «!troko7B«' izobraibe itd. Nato je preda^atelj podai aekaj aa^odil o amBem sadjarstva er koBČao razmotri^al važea pomea zdraženja. Vaa iz^ajaaja go7oraika so poalasalci — zbralo se je okrog 30 kmeto? — poslašali z aapeto pozoraoatjo ia točko za toČko odobra^ali. Zadraiai tajnik ae je zabvalil g. potovalBema nčiteljn za izborao predavaaje, pozival aa^zoče, da premisljajejo 0 vsem, kar so aliaali, se po sprejetih aavodilih raviajo ter pojasail aekatere zadružae zade^e. Št Ilj pri Velenju. Dae 1 aprila ob 4. nri popoldae se bo bo tršiia 7 Erajače^ih prostorih odbodaica gogpoda nadačitrlja Trobaj. Občinski predstojniki brežiškega okraja so imeli 25. t. m. shod 7 BNarodaem doma" 7 Brežicab, kjer ao se dogo^orili 0 skBpai orgaaizaciji. V pripravljalai odbor 80 bili iz7oljeai: dr. Beako^ič, Slo^eac, Ogore^c, Pajdas m B. Kaaej. Društvena naznanila. St. Peter niže Maribora. Dne 1. aprila priredi izobraževalno družtvo nSkalaa po vefternicab poučni skod. Govori g. dr. Kad. Pipuš o rviničarski postavi". Ker ta postava ali zakon zadeva gospodarje in viničarje obenem, zato upamo obilne udeležbe po večernicah v društvenih prostorih. Gornjigrad. Podružnica sv. Cirila in Metoda ima svoj občni zbor dne 1. aprila v gostilni g. J. Mikuš ob 3. uri popoldne.