326
Naši dopisi.
Iz Goriškega 18. sept. (Izv. dopis.) (Temne strani cesarjevega potovanja. — Konec.) Župani so se vdali ali direktno baronu Depretisu ali pa glavarjem : goriškemu, tolminskemu in sežanskemu. Skoro vsi so cesarja nemški nagovarjali, da-si jih je on z nasprotnim, slovenskemu narodu ugodnim in ljubeznjivim obnašanjem kar vpričo za večne čase osramotil, ko je ljudstvo slovenski pozdravljal in se naravnost poducevati dal, da tod prebiva narod slovenski.
Tudi v goriškem mestu so se delale Slovencem vsakovrstne ovire. Slavnostni odbor, v katerem sta sedela edino dva Slovenca, dr. Abram in dr. J. Tonkli, je sklepal, kakor je ugajalo Nemcem in Italijanom, in je preziral slovensko narodnost, kjer je le mogel. V drugem je pa samostojno gibanje naših občin zatiral in pošiljal agitatorje v županije, da naj ne hodijo Slovenci s slovenskimi zastavami v Gorico; župani so se dali vlo-viti v mreže, katere so jim stavili zlasti s posredovanjem plemenitega, ali nikdar ne odločnega grofa Franca Coronini a. Slavnostni odbor je bil za dobro spoznal, da bi se pri ljudski veselici tudi pelo. Hotel je, da bi se vse tri narodnosti petja udeležile; ali Lahi so se izgovarjali z razlogi, kateri diše po „irredenti", gojeni po nekih agitatorjih tudi v Gorici. Pošteno bi bilo, da bi bili potem samo nemški in slovenski; ali odbor je žugal, da ne dovoli slovenskega petja, če se Slovenci ne vdajo tudi za italijansko  petje.    Ko bi  bili   Slovenci  izostali,
bi sploh ne bilo petja, ker nemških pevcev ni bilo nad 20. Slovenski pevovodja jo je ukrenil, da naj rajše pojejo Slovenci sploh, tedaj po zaukazu odbora nemški, italijanski in slovenski. Pevcem se je bilo pridružilo vendar kakih 6 do 10 pevcev iz Lahov (Furlanije). Dosegli so Slovenci vsaj to, da so peli pred cesarjem tudi slovenski; če mu tudi niso poročali o nastanku mogočnega, iz 20J udov obstoječega zbora, imajo pa časniki zdaj odprto pot, terorizem slavnostnega odbora goriškega obsojevati, ki je silil slovensko narodnost tudi italijanski peti in tako vsaj za oni hip prave razmere cesarju drugače slikati, nego so dejanski. V obče se je slavnostni odbor obnašal, kakor da bi Slovencev na Goriškem ne bilo; moral je pa vendar dovoliti, da so vsaj društva slovenska z zastavami slovenskimi cesarja nazdravljala, ko so se mu poklanjala na Rojicah. Županijam prav za prav tudi ta odbor ni mogel zauka-zovati, in ko bi bili naši župani dovolj pogumni, došle bi bile tudi slovenske občine z narodnimi zastavami, vs,. j v nekem številu. Ali da jim je pogum ušel, krivi so cel6 slovenski agitatorji in pa slabo zastopana politika nekih mož, katere narod drugače visoko spoštuje. Sicer bo razgovor o vseh temnih straneh ob prihodu cesarjevem še kod drugod in ne bo mogel nikakor Slovencem škodovati. Slovenski župani pa so videli, da je bil narod po vsem odločniši, nego oni, in ta poduk za bodočnost ne ostane brez sadu.    Bog daj !
Iz Kranja.    (Vabilo k 1. občnem zboru Cecilijinega društva   kranjske   dekanije  dne  19.  oktobra   v Kranji.)
Program :
I.   Pri sv. maši ob 9. uri v dekanijski cerkvi: Fe-stum s. Petri de Alcant. Confess.
1.   „Veni s. Spiritus!" Koral harm. P. Piel.
2.    Tantum ergo Conop.  P. A.   Hribar  (iz 26 Tan-tum ergo št. 13.)
3.  Introitus: „Justus ut palma florebit". Koral, harm. Hanisch.
4.   Kyrie: Ex missa XI. toni auct. F. Witt.
5.    Gioria:  Ex missa  „Te Deum laudamus"   auct. J. Diebold.
6.    Graduale: „Os justi" comp. F. Witt.
7.    Čredo:  Ex „missa ss. Infantis Jesu",  auct. E. Stehle, koralno in 4 gl.
8.    Offertorium:  „In virtute tua"  compos. F. Witt.
9.    Sanctus:   Ex missa „in hon. s. Caeciliae" auct. A. Forater.
10.    Benedictus: Ex missa XI. toni auct. Fr. Witt.
11.    Agnus  Dei:   Ex  missa  coronata:   „Salve   Pogina'4 auct. E. Stehle.
12.    Communio: „Amen dico vobis",   Koral, harm. Hanisch.
II.     Vpisovanje udov in volitev odbora.
III.     Posamezni nasveti.
Začasni odbor. Z Vrhnike. — Blagoslovila se je preteklo nedeljo nova čitalnična zastava v navzočosti velikega števila odličnih gostov in prav velike množice domačega in vnanjega ljudstva. Pri blagoslovijenji pribijala se je zastava in prvi žebelj zabil je preč. gospod dekan, druzega gospa kumica Kotnikova, tretjega kum g. dr. vitez BleiweisTrsteniški, na dalj« gosp. državni poslanec K lun, ki je imel tudi slavnostni govor. Ljubljanski „Sokol" in čitalnica s pevci vred, pa čitalnica šentviška, bralno društvo borovniško in požarna straža vrhniška in logaška so bile prišle z zastavami. — Slovesnost sklenila je lepa veselica v čitalnični dvorani.
Iz Kamnika 5. okt. — Kamniško mesto obhajalo je danes lep in vesel praznik blagoslovljenja novega šolskega   poslopja.    Uže zgodaj vihrale   so  po mestu brez
327
števila deželne in državne zastave; došla je iz Ljubljane vojaška godba našega domačega polka; z vrha pri razvalini oznanjal je strel tudi okolici vesel praznik. Ob 10. uri zjutraj vršilo se je blagoslovljenje novega, z zelenjavo in zastavami bogato okinčanega poslopja v navzočnosti vse duhovščine, uradov, meščanov in velike množice vnanjega ljudstva. — Lepo, dva nadstropja visoko poslopje stoji prav na mestu poprejšnjih šol na velikem trgu. Vsi prostori so svitli in zbokani na železnih tramovih (traverzah). Pri tleh na desni od vhoda je lepa prostorna zbornica za mestni zastop, potem se uvrstijo pisarna županova, stražnica in zbornica gospodarskega odbora in blagajnica, razun tega še stanovanje za stražnika. —¦ V prvem nadstropji so 4 pro storne sobe za dekliško, v drugem nadstropji pa 4 enake sobe za deško šolo. Stopnice so zložne hrastove, drugi vnanji tlak je iz tržaškega brusnika. — Vse poslopje je kine mesta in neminljiv spominek modrega gospodarskega odbora pod vodstvom res spretne roke velezaslužnega župana dr. Samec-a.
Ob eni popoludne bilo je v novem poslopji kosilo za več kot 50 gostov, med temi bila sta tudi deželna poslanca dr. Poklukar in Potočnik, načelnik okr. glavarstva dr. Riihling, drugi uradniki, očetje frančiškani — učitelji šole — in prav mnogo število meščanov, katerim se je na obrazu bralo veselje, da je dokončano lepo in mestu koristno delo, ne da bi bili zato imeli zdaj ali v vprihodnje plačevati do kl a d ali druzih posebnih doneskov, ker dobro gospodarstvo gospodarskega odbora storilo je mogoče, iz prihranjenega denarja plačati vse lepo novo poslopje. — To je gotovo prikazen, kakoršne ne najdemo z lepo pri katerem novozidanem šolskem poslopji in zato so smeli meščani po pravici veseliti se lepega dela in zato se je prav po zasluženji napivalo modremu županu dr. S a m e c - u in izvednemu gospodarskemu odboru. — Napilo se je pa enako v duhu vseh prijateljev šolstva in naše dežele in iz srca vseh navzočih velezasluženim šolskim učiteljem, prečastitim gospodom oo. frančiškanom , da jih Bog ohrani šoli tudi v prihodnje!
V Gotnici bil je 28. avgusta t. 1. izvoljen za župana gospodar Pavel Mihič, za svetovalca pa posestnika Jože Weber in Karol Nosan.
Iz Knežje Lipe 19. sept. — Pri današnji volitvi ob činskega zastopa našega izvoljen je   bil  za župana posestnik Mihael Lakner, gospodarja Janez Gostel in Andrej Lakner pa za svetovalca.
Iz Loga na Kočevskem. — Pri občinski volitvi 21.
septembra t. 1. zopet izvoljen je bil za našega župana posestnik in krčmar Mihael Rupe iz Loga, za svetovalca pa gospodarja Jurij Lakner in Miha Rozman.
Iz Ljubljane. — Vsaka reč ima svoj konec in tako je, hvala Bogu, do svojega konca dospel pretekli ponedeljek kranjski deželni zbor. — Dolgo je umiral, večina skušala je še v svoji oporoki naslednikom svojim nakladati dolžnosti, kovati jih v vezi pogodeb posebno glede nemškega ljubljanskega gledišča, glede* ponemče-vanja šol in glede farnih ubožnih zakladov toda upamo, da se bode prihodnji deželni zbor, voljen po prosti volji nase dežele, vedel držati vseh svojih pravic in se ne brigal za naredbe sramotne za sebi in drugim pravičen prost narod, žaljiv za cerkev, vse čase največo podpornico in dobrotnico ubogih. — „Novice" tedaj od julija meseca leta 1877. morejo zapisati prvi in edini veseli dan minulega deželnega zbora, to je, dan 9. meseca septembra 1882. leta — konec nenaravnega — — zbora, s trdnim upanjem, da se deželi naši in slovenskemu narodu tak deželni zbor nikdar več ne vrne. — Bogate skušnje iz nesrečne naše pre-
teklosti, modro in odločno postopanje naših poslancev pa bister razum in živa zavest našega naroda nam daje  popolno poroštvo za boljšo prihodnost-
—  (V zadnji seji deželnega zbora) odgovoril je gospod deželni predsednik na predložene mu interpelacije. Pred vsem izrekel je na vprašanje zarad šolskih nadzornikov: da po njegovem osebnem mnenji ni pomislika zoper to, da bi se število nadzornikov v smislu interpelacije ne zmanjšalo, da je pa vendar stvar prevažna ter treba še preiskav in natančnega prevdarka prednosti in težav take naprave, predno se vlada za to odloči.
Na vprašanje zarad nemškega „Schulvereina" odgovoril je gospod deželni predsednik, mislimo , da po nalogu došlemu mu od više strani: ,,da ,Schuiverein< po znanih dogodbah ni prestopil postave, ne svojih pravil". — Na ostali dve interpelaciji ni mogel odgovoriti goapod predsednik zarad prekratkega časa za potrebne izvedbe, obljubil pa je po moči vstreči željam, izrečenim v interpelacijah.
—  (Narodni nas trgovec gospod Ferdinand Souvan) kupil je, kakor čujemo, grajščino Volčji potok pri Kamniku. Za volitev v velikem posestvu pridobi s tem naš narod zmiraj zanesljiv gla9.
—  (Volitve v mestni zbor novomeški) vršiti se imajo prihodnji petek in soboto. Nemškutarji doli agitirajo na vsa kola, narodnjakov pa, ki bi se mogli in smeli odločno postaviti za našo reč z vso odločnostjo, je premalo, ak' ravno vemo, da meščanstvo po gromoviti svoji večini naravno in po svojem mišljenji stoji za narod. Po vsem je tedaj zdaj in dokler znani tamošnji uradniki smejo delati , nakaznovani zoper vsa načela sedanje vlade, še ni pričakovati odločne narodne zmage, vsikakor pa uže zdaj pričakujemo pomenljivega napredka.