IM
Jahresbericht
der
Staats-Ober-Realschule
in Laibach
(*iii* das Schuljahr 1SSS.
Veröffentlicht durch die Direction.
Laibach 1888.
Buchdruckerei von lg. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Verlag der Slaats-Ober-Realschule.
Jahresbericht
der
Staats-Oberrealschule
in Laibach
für das Schuljahr 188S.
Veröffentlicht, durch die Direction.
Laibach 18S8.
ßuclidruokerei von lg. v. Ivleinmayr & Fed. Bamberg. Verlag der Slaats-Oberrealschule.
Stapleton.
Neznanega prelagatelja evangelija preložena po Stapletonu v XVII. veku.
t
V	lanskem izvestji c. kr. velike realke ljubljanske smo ponalisnoli evangelija, koja je preložil po lalinskem tekstu nek nepoznan duhovnik za svojo porabo v crkvi. Skoro je nekoliko težko verjeli, da bi bil naš anonymus prelagal po latinskem (za-nj) izvirniku, a ne po nemškem, toliko je pišoč v nemškem duhu grešil proli slovenskemu duhu, kar bi jedva bil storil, da je prelagal po latinskem izvirniku.
Glede starosti rokopisa morali bi ga slavili po neklerih slovniških prikaznih (sulT. —am), o kterih je govor v «Ljublj. Zvonu» (VII., sir. 432 do 4.‘Ki) kam v polovico XVII. veka. — Ker imamo vendar poleg oblik končujočih se na am arhaislično: eo, lioco, neco i ker oči vidno naš prelagatelj ne poznal Hrena, slavimo naš rokopis v začetek XVII. veka. Mi namreč ne previdimo, čemu bi bil naš prelagatelj si spisaval evangelija, ko bi že imel Hrenova. (Ilede jezika so našega anonyma evangelija slabša od Hrenovih. Kdor natančneje primerja Hrena z Dalmatinom, listi se kmalu uveri, da je jezikovno zajemal Hren iz Dalmatinove biblije, dočim naš prelagatelj (stapl.) ne zajemal ne iz Dalmatinove biblije, ne iz Hrenovih «evangelij in listov», ampak je prelagal samoslalno.
Evangelija v lanskem izveslji so nalisnena natančno po rokopisu; pre-menili smo samo tu i tam kako ločilo, ločili smo pra;posicije od besed, pred kterimi se nahajajo, i razkrojene besede smo tiskali vkup, dve ali tri vkup pisane besede pa smo razkrojili. Menimo, da s tem ne zgubil rokopis svoje veljave, marveč je še le pridobil.
Delos podajemo kratko slovniško razlago, i sicer samo najglavnejše prikazni. Prostor v izveslji nam je omejen, zato se nesino mogli spuščati v podrobnosti, sicer bi nam bilo delo naraslo, da bi ga ne mogli objaviti vsega letos. Pri vzgledih v razpravici navedenih smo se ozirali radi na staro-slovenščino, našo čestitljivo mater i učiteljico (Assemanovo izborno ovangjelje. Na svetlo dao dr. Ivan Crnčič. V Uimu 1878; Evangelium H. Mati basi paheoslovenica; edidit Kr. Miklosich. Vindobona) 1856; CiUTOie Kun n rejiiit« no (t ct p o m it p o n o y n.iuiCKoy. H:i,tanine H/M|iccJiana raiiKi.1. llpiul: 18551: iJorpaii-CKoe Enaiirojnc iiiijtaiutoe I!. jlriiuesn.. Berolini 1879); dalje pa smo primerjali česlo stapl. s hren. (== Chrön, Evangelia inv Lystvvi. v Nemfhkim (iradzu 1612), z dalm. (Novi Testament, . . . skvsi Jvrja Dalmatina. Witebergaj 1584), s pefr. (= Szveli Evangeliomi, . . . Petra Petrelicsa. Vu
Nemskom Gradcze 1651), s Idizm. (Novi Zakon ali Testamentom ... po Küzmics Slevani. V Köszegi 1848), z b. (— bolgarskim: lloiti.ifl JJaiilrrr. . . . UapHrpa^'r> 18(>(>), s s. (= srbskim: Horni iiaitjCT ... Ilpeiteo liyic Ctc<i>. Kapauuli y l>norpa,i,y 1870), z n. (= nemškim:	9icite	Xeftantcitt,	9iacl)
bor festen SRümifdjeu ©ijrtiuev (Sbitioit, mit fteifj iikvgcfefjt, SDuvdj SDeu ©Ijnuiir bigett uiib ^odjgelctjrtcit Jperrtt Cafparum Ulenbergium Lippienfem, bev Zeitigen ©djrifft Micciitintcn, ^nftovett p ©t. ©otituku in ßüllu. ©ültu 1 (»84) i redkokrat s p. (= poljskim: Nowy pana naszego Jezusa Chrystusa Testament. Przez Ks. Jakoba Wujka. Wieden 1878); rusko evangelije nam, žal, ne bilo na-razpolaganje.
V	Ljubljani meseca junija 1888.
Ant. Raič.
IVI alone vsi naši pisatelji od pisca brizenskih spomenikov doli do pisateljev v začetku našega veka, tavali so več ali menje v temi glede pravopisa, osobito kako bi naj pisali sičnike i nebnike, i, j itd. Adam Bohorič je sicer ustanovil v svoji slovnici (1. 1584.) pravila, po ko,jih bi naj pisali pisatelji slovenski, ali ta slovnica je bila vendar ostala mnogim sicer učenim možem nepoznana. Kastelec n. pr. pravi (1.1678.) naravnost, v «Rratoufkih Ru-quicah S. Roshenkranza» str. 177: «Hi diligens lector in boe opufculo errorem invenerit, parcat vel .... idiomati Carniolico, carenti Grammatiea». Ravno tako pripoveduje p. Marka Pob lin v svoji Kraynfki Gramatiki (I. 1768.), da ne nobene kranjske gramatike. Pohlin je sicer vedoma lagal, kar je pozneje dokazal Vodnik, a pisava Pohlinova je resnično taka, kakor da bi se pred njim še nikdor ne bil trudil o našem jeziku.
V	lej razpravici nam je govoriti o slovniških prikaznih evangelij v lanskem izveslji natisnenih ter se ozremo najprvlje na
Pravopis.
Največ truda prizadevali so slovenskim pisateljem v prvih časih sičniki i nebniki. Tako i našemu prelagatelju, neznajočemu Roboričeve slovnice, ki je pisal
Sičnike zdaj tako, zdaj tako. Za
c je pisal navadno z, kakor Rohorič i jegovi nasledniki, pa i c 12,*
13,	33, 37, 43, 45, 48, 55, 6(5, 68, 7(5 i z h: oslico 1 NasAaret 6 pad^Au 6 serzh 13 fkushnavisA 15 ouzhi^Ae 22 bis, ouzha 22 poleg ouzhbe 22 sexies, serz/ie 24 nuzh 24 predaiauzAe 40 itd.
s mu je zdaj s, zdaj f; a pisal je i sh: obs/tenzhil 16 posAlushate 19 presAtrashela (55, sAlishali 80. — /h: /Alishim 39 /Alushilla 6 /Alusbili 45 o/7mshila 70 po/Alufha 73 /Alishali 80. — ss: messu 32 bis, nebess 32. — JJ: m\//o\ 36 vi//bku 35; po Gorenjskem še lebko čuješ: šlišou, šliši.m, po-šušou, šužiit,, šhžbii za slišal, slišim, poslušal, služiti, služba i Js 3, 5—8, 11, 13—15, 17, 19, 21, 23, 28 quater, 29. 30, 35, 47, 49, 55, 75, 76 ild. — Za
z mu rabi sploh J i s, pa i ss: saukassal 31 i /s: blj/šu 55 i/šidi 76 mi/si 82.
*	Številke kažo, v kolikem evangeliji najdeš dotif.no slovniško prikazen.
Nebni k e piše lako,	rla	mu rabi	za
č sploh zli, pa i s 4,	11	bis, 13,	15, 17 ler, 1!)	his, 23.	27 bis, 28 bis,
29, 30, 33—38, 60—(57, 70—72, 74—79, 82 ild. i sh: os/He 3. Za
š piše sploh uh i /h, pa tudi s 2, 11, 21, 22, 24, 2(5, 27, 44, 47, 50, 63, 65, 7(5, 77, 80 ild. / 2, 7, 14—16, 22, 25, 28 bis, 32, 35, 43—45, 47, 52 — 55, 58, 62, 65, 69, 70, 73, 74, 78, 79, 82 i /sh: va/sho 25. Za
ž mu rabi sploh sh i /h, pa i s 8, 10, 14, 19, 21 bis, 39, 43, 48 — 50,
52, 53, 58, 60, 79 itd. i / 2, 8, 27, 34 bis, 35, 49, 50, 52, 54, 55, (57, 69,
70,	7(5 — 79 ild. Za
šč pa ima sz: pu&saui 37 les.se 37.
Samoglasnike so pisali naši pisatelji od Trubarja naprej — izvzemši p. Marka Pohlina ž njegovim repaslim e i jegovo šolo, Melelka i Melelkovce
—	lako, kakor je pišemo dendenešnji. I naš prelagatelj piše a, e, i, o, n; vendar najdeš poleg i še j:	a|j	21 j maš	43, 48 jšel.e 20	poslal/ 4 i y, ki stoji
za	n	a) ob začetku besed:	ym	mmi» 21	(n)//h im> 38,	i	(n)ym	7, 12, 33 — 35,
47,	54	i/me	7(5	ymenam	73 ymeni	25 quater, 60	ynu	20,	28	ysti	31,	32
(la)ysli	20.	24,	28, 39,	52 (la)yslni 24 (to)yslo	2, 8,	17,	21,	40	yše	17,
19,	34, 76, ysem 19	yz(ganjajo) 17. b) v besedah: gnyl 38 poleg grul 38
kryäaniga 20 lyst 37	inylostiv 14	myr suipr,	21,	28 ,	40, (53 myrni 79
ny.ster liici hTOace ]iu<ir.c03ce 28 pyli 45 pylje 32 pryšal 32 pryti iipHHTH 50 styma 4, 5 tysli 4, 13, 24, 27, 38 vueyte 31 bis. c) ob konci besed: bil//
14,	34	quater,	48, 50, 55 colnary	34 dny Jl,i>]in,	Jtr.iie	37	gosly rocTH	50
höy Ä’biUTM	54	ly jih 45	moey 55	ocy 43 ony oiiii 7,	13,	35,	37,	47,	53,
55 pisary 34, 49 položy 34 recy 28 rihtary 17 samy 49 sy itcn 4 ter, spy 54 slory 34 sLury 8, 38 poleg: stüri (imperat.) 8 Lerny m. trnji 38 ly TH (tisli, oni) 12, 13 bis, 14, 17, 37, 46 Iry 15, 37 vmerly 19 zdy 43,
53	zgoby 34 i zguby 34 zgody 28 živy iKHiturr» 45 i notry == notri m. noter 29. Dalje stoji y za stol bi, ker je vsako i>i v nsl. i: byli 4, hyša \HHca 17 i h/ša xnaca	17 kyr ri.u	4, 12, 37	my	mi.i	9, l(i ly ri.i .3, 4
sexies, 17, 19, 24, 36	vy in>i 9, 12	ter, 1(5, 17,	20,	28,	30, 36, 38, 43, 45,
53, 55 syn 2, 5, 14 bis, 15 bis, 16 bis, 21, 31, 35, 48 51, 55—57, 60,
62,	64, 65, 67, 68, 80. poleg sin 46, 68, 70 synagog /;<51> <jvvc<ywyw>' 27, 59 vbozym 3 čolny 35 ploty 33. — Napačno stoji y za slsl. o: lyga Tora 14 li) lymo T0M0y 4 i za slsl. naglasen 1;: tym tI;mi. 3. i popolnoma napačno v: karslyteoc np’MHTA 31. — Konečno je omeniti, da stoji y za j silno česlo 1—82 i za ji: božy: božji 15 bož//ga 8, 13, 4i) yma: jima slsl. mm 1 mary: marj/i 6 (na) inory: morji i), 5(5 moy: moji 71. moyh 21 moym 12,
25,	28, 66. 74 ostaryo 43 pravyo 58, (55, 67, 68 pryat.il 34 pryel 54 skrye 76 stoy: stoji 5, 15 ler 45, 55, 63 svoy: svoje 7(5 (po) svoy 50 svoyh 1, 3 svoym 6, 22, 25, 37, 38, 43, 50, 52, 58, 7(5 svoymi 18 tayti 4 trely 12, 33 Ivoy: tvo/’t 49, 67, 70, 71 tvoym 40 tvoyma 40 vbyati: ubi/ati 36 itd. Slovenski pisatelji počenši od Trubarja pisali so y zvečine za
čisto i, o.sobilo v naglašenih slovkah. Mal. Kastelec (Nebeshki Zyl, v’ Lublani 1684, pag. 438) pravi: «Y, y, in medio di<;tionis prommciatur ut i, el Cie fonat pariter ut in Italico vigne (vineaj), ul. nyrn (illis): y in line diclionis corripitur, ut sgony (pulsal); alias esset sgoni (pulsa), floy (ftat), fe boy (limet).» — Basar (Pridige is Bukvi/ imenovanih Exercitia S. O/hela Igna/ia sloshene na ufako nedelo zlies lejtu — Conciones .... Labaci 1734) pravi v predgovoru VIII.: «Kir je y, fe terfhi inu po/hafnifhi isrezhe, ta i pak bil ref hi, koker: od drugih rezhy ne morem rezhi.» — V nekojih krajih na (iorenjskem, pa Uidi drugod govore še dendenešnji /a ji, iji, ij samo i, ali čislo i ne poluglasno: boži, közi, rači, gosi; gen. božiga, köziga, räCiga, gösiga; — kravica, kozica, kürica; — krämari, žnidari; Mari, Mal?, v Lili, v kovači, na mitri itd. za božji, kozji, račji, gosji; božjega, kozjega, račjega, gosjega; — kravjic-a (neka gliva), ko/jica (neka bilina), kurjica (helle-borus); kramarji, Žnidarji; Mariji, Maliji, v Liliji, v kovačiji, na morji itd. lore tudi plur. gen. kosti, reči za kostij, rečij. Kdor pisateljev je lako govoril, pisal je tudi y za ji, pa ne čuda v daljni konsekvenciji tu i lam za vsako ji, ij: pryatel, Ivoym ild. Tako je pisal i naš anonymus y, kder je izgovarjal čislo i, bodi si na početku, v sredi ali pa na konci besede: prvo /a i, drugo za ji, iji, ij, kder je to izgovarjal čisto i; v daljni konsekvenciji pa sploh za vsako ji, ij.
Poleg e piše anonymus še aj; c«;sar 53 quater, c cesarstvo 5 ptveber-nena 23 pnebivališe 28 prebivajo 3 prcr’d 20, 21, 40 predali 52 prccveli 12 piwpovedol 42 bis, preprost 25 prarok 4(5 prcešel 4 pivw.ila 2; tore osobito v besedi pre, pri koji je menda mislil na lat. predlog prev. — Dalje še piše e: v Galilejo 51 Pharifeeriou 4 pre (raminu) 20 pred 4 predajavce 40 prejmejo 15 prestrašili 1(5, 20 bis.
0	prelagateljevem pravopisu je še omenili, da podvaja lu i tam samoglasnike, n. pr.: kaai 6(5;— Beelcebub 17 bežeV 29 gree 29 bis, odprle 29 vzeel 15; — vedooč 13 i še češče soglasnike, i sicer piše bb: ob soööoti 47, 55; J/': o//enllic.h 25 offer 82 o//Vati 3(5 ša//ar ša//arija 39 sexies, ško//' 81: II: belle 7 ciMu 9 oll\ 3 po//e (5, 54 vedi//i 2: 12 — 14, 1(5, 20—23, 31,
32,	35, 40, 45, 50, (55 itd.; mm: maminon 39, 45; pp: ko/^;ati 39; rr: (na) go/ro 15 fe/vahtal 45, 50, /s: be/seda 5, 13. 14, 17, 1!), 28, 35, 51, 55, (55 me/su 5 nebe/sa 2 ne/site 7 o/semde/šet (5; 3, 5 8, 11, 13 — 15, 21—23, 2(5, 33—35, 40—44 , 47— 52 , 54, (5(5, (57, 73 , 75 , 78 itd.; ti: maMhous 82 po// 3 s\ett 55 utfa 1(5, 39; i vo (uu, uv): dri««o 38 gOMfforiti (5, 17 kri »«o 12 otiuc.e 29 ouvce 29 zra««a 54 za zdrava.
Neklerekrati piše anonymus i c za k: capernaum 8, 51 jacob 8, 1(5,
20,	71, 75, poleg ja/iop 75 pac 2 scozi 17, 50, 55, 63. — qu za kv: buqm 75 v bu</«ah 5 u wujwah 21 cerc/uu 68 jwom: k vam 28. — b za p: iravil 30 hlaici 10 — na Gorenjskem govore sing. nom. hva&iic. — p za b: p rez 12, 78. — w za b: lolagu: blago 39 woži (pot) 53 u «nikuah 21. — d za l:
detedce 69, 77 bis, krotki 79 začetka 27, 55. — g za A: v lušt.i</ 13 v li^r (wuquah) 21. — // za </do ici.to 20 g drugimu 8 ve//.ši 48 bis, vi^/ši 65 vsakdani 67 narvi(/šiga 65.	— I Gorenjci še zdaj	k	pred d radi izgovarjajo g:
//do, «/daj, (/der, g d ruj m o	za /cdo,	/.'daj, id er,	k	drugemu. Valj* pag. 13.
Kavno tako izgovarjajo k na tttajarskem okolo Ljutomera, Ormoža, Kadgone i na Prekmurskem; gl. St. Küzmics, Novi Zakon, na vsaki strani. — A za g na konci besed (tako še zdaj na Gorenjskem. Valj. pag. 14): dolA 66 kreA 74 no h (tvoih noh) 48 terA 21. — h za k v predlogu k (ki.), kakor še vedno govore Gorenjci (Valj. pag. 13): A sebi 66 A svojim 78 A tem 47 A temu 20, 48, 77 h	teistimu	1—4, 6 —	28, 30, 33 — 36, 38	43,
45—47, 49 — 66, 68 — 74,	76 — 78,	80, 82, pa i	v	besedi: vc/tše 77 veAši 78.
— /za b (p) na kraji slovke: dro/tine 18; tako še zdaj govore po Gorenjskem. Valjavec, 1. c. pag. 12, piše: ein die silbe schliessendes b lautet f: zof, bo/, sva/ (slab), pu/ h h/ (hleb), žle/, gro/ itd. — v piše anonymus včasi za / v besedi 1'olk (2 bis, 3, 11 etc.), ker Nemci pišo volk i se o v Nemcih izgovarja kakor f. — U i v, v i u se često čredijo. Poleg v piše naš prelagatelj še vu 11, 29, 31, 35, 61, 76, 80. — no 12, 33, 35, 39, 42.
— vo 28, 48, 60, 79, 82 — i vuo: «točil 35. — Za A sloji še eh: ich (jih) 6. Naposled je še omeniti pisave gh: begh 2. — Ich: sikhu 1 de/cAla 65 khei 1 kh enimu 8 Ich ne 7 kh nemu 8 Ich meni 1 p a A A 1 vol/cA 1, 7, 18, 35; 3—6, 10, U, 13—19, 21—24, 27—30, 33—35, 37, 40, 58, 60, 62, 68,
71,	72, 74, 77, 80, 82. — kg: vbojnjeAv/ 29. — th: čisth 8 elizabečA 65 odvežite 1 ščAima 29. i dt: laužendt 37. — Ker sta s i f anonymu š, za-tore je čisto naravno, da mu služi sp za .šj>, st za st i /c za šk: /mpaine 8.
Tuja lastna imena piše prelagatelj, kakor so pisana v lujščini: Anas, Genturio, Joseph, Jofaphat, Kaiphas, Lyfanias, Manafses, Naason, Philippus, Sadoch, Salalhiel elc. etc. Lastna imena piše včasih z maloj začetnico, n. pr. c/a v id 48 /eiemias 8 /erufalem 4 /efus 8, 16, 41, 44, 49, 53 ioannes 4 bis, 5 Jordan 4 pelrus 68 itd.; spet drugikrat, i sicer često, piše navadne samostalnike, pridevnike itd. z velikoj začetnico.
Predloge piše prelagatelj redno vkup z besedami, pred kojimi se nahajajo: Ateistimu času, /demu, Asvoim, /cArneni, Mnemu, /cioannefu, megmmi, /amano, /ierufalema, ÄJSakam, SJAcobam, Flsraelu, Fpušavi etc. etc.; to se godi osobito pri predlogih: k, mej, s i v. — Ravno tako piše često po dve ali več besed vkup, n. pr. davam (da vam) 55 desiti (de si ti) 25 jelye (jeli je) 53 kaye (kaj je) 7, 9, 23 bis, kayesti (kaj jesti) 37 kateryemene (kateri je mene) 78 inismo (mi smo) 62 nOčela (no Očeta) 78 odprinam (odpri nam) 58 plačajmi (plačaj mi) 52 poloshye (položi je) 21 vybefe (vi be se) 20 vyshete (vi išete) 20 venterg (v en t.erg) 73 itd. itd. — Na drugi
*	Mat. Valjavec, Proben des Slovenischen, wie es um Predvor in Oberkrain gesprochen wird. Ein Beitrag zur slavischen Dialeklenkunde. V «Jahresbericht des k. k. Ober-Gymnasiums zu Warasdin 1858».
boki pa spet razkroja besede, n. pr. Boga boječ (bogaboječ) 63 od prise (odpri se) 42 per stopil (perstopil) 50 per stopila (perstopila) 54 to ko (loko) 19 vinoy miineni (v inoym imeni) 66 fuei fde (zvejzde) 55 itd.
Kaj čuden je naš anonytnus i v delitvi besed. On deli n. pr. duanai-st 54 imen-uie 48 nad-nu 77 naft-rehi 55.
Kratic naš anonymus nema drugih, kakor samo m, n krajša s tem, da naredi nad samoglasnikom črtico: Abraha 19 beseda (besedam) 51 cajhe (cajhen) 7, 17 da (dam) 28 hočo (e): hočem 11 imena (imenam) 65 Jsakä (Jsakam) 8 jogra (jogram) 26 kolena (kolenam) 35 nema (nemain) 26 neu (k nemu) 12, 15, 70 poteptano (potenptano) 13 pove (povem) 34 svoi (svoim) 36, 80 va. (k vam) 28, 38 zeliša (zelišam) 11 diäe (djane) 3 guat (gvant) 16, 45 ymei (imeni) 60 lebe (leben) 62, 66 Iona (en lonan hlapec) 22 tnee (mene) 27, 78 mei (meni) 41 odrešee (odrešene) 6 osi iie (oslane) 66 posla (poslan) 65 režalee (režalene) 6 samarilit (samaritan) 19 sira (stran) 21, 42 uslae (vstane) 16 iauzel (lavžent) .18 žene (ženen, ženin) 58. Dalje še nahajaš: popolma (popolnoma) 25 i Philipp: (Philippus) 66. — Joanes 4.
1.
Glasoslovje.
Naš anonymus piše 1. rt,
«) za staroslovenski a: delali, pakh, pravili, ravno, sad, laku, vaš, začel, zadnji, zatreti, žena etc. etc.
ß) za stsl. 'I», zlasti za p'i>: darži: opiatu 30 daržol Jl.pi.jica ri, 45 karsl. ii])’i«<‘rLv[> 5 karstili KpiCTiiTii 4 bis, 31 saree cpi.rT,r.ii,c 48 skarb CKpi.Oi, 13 skarbeli CKp'i.Mmi 13, 45; potem v: la ti. 1—82, kadar Kir.ua 21, 24, 27,
36,	40, 44, 47, 49, 55, 56 tadaj Tir;i,a 52 varh npri»xrr> 15, zadali nuli Xbxihvni 13 ild. itd.
y) ^a	stsl. i., zlasti v naglašenih	dolgih slovkah,	kakor še zvečine	govore	dnes	po Kranjskem: čast mi.Cti,	15,	19, 44, 45, 47	častniga 24	dan
;i,i.iu> 12, 14, 40, 43, 47, 57—59, 62, 67, 80, 81. — Dalje v naglašenem nastavku: Mii, i>.n, mu.: dolžan ^Jiiaci.m 36 svetal ch,I;ti>.ti>, cirlnvn 16 ovac OltMl,!. (plur. gen.) 29, 34. Take besede so zakrivile pisavo: mutac M0yTMi,i> 17 šal I1U.JI1 8, 17, 44, 54, 56 peršal 2(j, 49 prišal 32, 50 zguran ropMii pa i	donas	rHLiu.Ci. 45 47 itd. ild.
()) za	stsl. (*: an c;i,iiH'i., ie^mn	15	anajst 12,	tako	še dendenešnji v
Tržiči: ad’n, ana, anajst, na: ne 12 bis, 13, 17, 19, 23—29, 33, 36, 38, 40, 45, 55, 58, 61 nacisti (Duh) 17 naznan, a, o nesiiam, 29, po Gorenjskem i drugde še govore dendenešnji na za ne. {valj. pag. 8.) lar Tepe, to 34.
i) za sl sl. 'Ti: daliti J['I;.'IHTH 18. 'Po je bržčas pisarjeva pomola za delili, ker drugega vzgleda ne nobenega.
'£) za lalin. e slsl. H v nenaglašeni slovki v besedi: denarius: danar (;Viinap i») 12, 43, 44, dendenešnji denär, dnar, štaj. g nar pecunia. — Ravno lako za nemško i v nenaglašeni slovki: harnuš, harnisch 17.
tj) za stsl.	o: an oin. 11 «ni ohh 78	damu ;i,0M0im 34, 37,	49;	po
Gorenjskem še	govore denešnji deri: damu	poleg dam, daržol ji,p'i,;icajl'i.	19,
45,	kateri soTop'bifi, KOTep'bitt J 4, (i, 11, 16,	21, 49,	51, 52, 55,	57,	61,
63,	65,	70, 71 if.d., sabo	cofioiff» 23, 54 i saboj	8, 14,	15,	78 tabo	ToOoift
6, 64, i ta boj 47, 62, 65, 76 lako se govori marsikde po Kranjskem, oso-bito na Gorenjskem s sabo, s tabo (z mano), loda s sbböj, s Li.btSj. V škorpian 26	scorpio stoji	a za tuje o. Tudi Dal m. i	J a pel pišeta škorpian.
')) za slsl.	<Y\: sadba 80 (ali je to	samo pisarjeva pomola?)	V sab-
l)ola CffiROTa 55 je nastal a iz nemškega sabbal.
2. e.
ct) za stsl. c: brez Ge.'i'i,, mene, nebeški, nebo, reče, reči, lebe, tekoč, zeliše, zemlja, žena itd. itd.
(f)	za slsl.'i>: deržol	rit,p,i»;ica.ir. 19, keder ri>ivt,a 21,	23,	47—49,	51,	57,
61,	63,	66, 78, 79, 82	persi up'bCH 61, pervi	np-bitn	61	bis, vpervič	63
reserdili-cprbrn 50 serce cp’b;ti>ii,e 13, 37, 43, 46,52, 67. tedaj Ti>i'jl,a 36, 47, 50, 52, 54, 55, terne Tjti.iiHie 13, terplene Tptiii.iIiiiHie 13, 51, 74; tešč TI.IIITI. 37 itd. itd.
7)	za	slsl.	£:	čest mj.cti. 19 česlil, a,	o 6 čestit	69 česlili	19,	64, 72
dones ;t,l»irr>cr> 76 delovec 12 glušec	42	bis,	gobovec r*00lir>ii,i>	8,	44	kupec
40,	76 m/nili	12	mutec	42 sejvec ci>ni.ii,r> 13 vrejden »pt^hin. 8
itd. itd.
<5) za stsl. I;: be Celi 20, 28, 44, 45, 57, 65 67, 70, 77, 78 človek 49, 57 delali 66 delo 66, 78 grešnik i’pliim>HHKi» 34, 82 jemeli hmIjth 17, 80 lelo 4, 5(5, menim m1;hi<y> 70, mestu M’liCTO 1, 6, 20, 40, 47, (>0, 65, 69, mreti 51, neraam 2 nesem lt'liCMb 8, 41 povedati 33, 70 sedene cejt’limii« 71 seh: odsehmal, posehmal cf;vr. 7, 25, 35. (K), 6(5 vera 8, 9, 14, 54 videl 18, 40, 43,	47, 49,	56,	61,	63, 82 elc. elc.
t)	za	stsl.	a:	deset. r^ecATi. (i,	42,	44,	52 pamet	iirmati.	43 pet »ati.
11,	18, 33, 58 petdeset 39 seme cini a 13 svel, a, o <;hati> 55, 57 težkusl taxi. 12 vzeli m.kaTH 30 duše ji,oyiiiA 43 je 1	12, (>0 ne (nje) 12, Ki, 21,
33, 37, 38, 40, 43, 46, 74, 77, 79 i nje 16, 37, 48 se ca 1	82 elc. i lako
sploh pri ženskih samostalnikih a-deklinacije v gen. sing., v nom. in aec. plur. tudi tam, kder ima stsl. bi, kor e iza tvrdih soglasnikov je slovenščina prejela od a iza mehkih soglasnikov: glave 2 krugle 7 roke 15 steze 5 vere 8, 9 žlahte 6 itd.
C) za sIsI. n zlasti a) v nenaglašeni slovki: elizabeten za elizabetin 67 že n en xemnn. (ženin) 58. I>) v kratki naglašeni zadnji slovki v nastavkih
h,	ii.ri»,	mn. uti» (iith): rece pi.n,ii, pen» 71, sc lecn 2, 7, 17, 1!), 20,	33,	39,
58,	67	šle m r.;(H 53 iete iitii 61 govorci 29 bis, kerslel i:pi.CTH.Ti>	16	kupci	33	naredel 33 povabel 47 pravd 55 sturd c/ropiun. 42 vpel	irr.HHjri>
(vpil) 14 zavpel	(zavpil) 14	serdet cp’i.ji;iiT'i. (srdit.) 33.	— /a	tein v	gen. i
dat. plur. pronoinina	i, kajli	je kratko naglašeno: neh za	njih (im.) 6,	8—10,
13, 44, 49, 77	jem	za jim	(mn.) 1, 78 nem za njim	(hhmi.)	2, 3,	11, 12,
19 21, 23, 42,	53,	62, 68,	71, 74; potem v besedi memo 43	memu	14 za
mimo (mHjMo). — Pomni še Abileni iTjg 'yfßilrjvrjg Abilime aiui.iiniiiei,y> 5.
if) za	sl sl.	'J.i v nenaglašeni slovki	v partic. praet. glagola biti (6’i.ith)
belle	7, 21	bele	50 za bile (bilč).
'f) za	stsl.	o: prerok irpopoin. 1, 46,	48, 55 prerokina 6. volev liOJtOin. 33
žalest ;Ka.i0C'L'i. 23.
/) za stsl. a: jejce iaftii,0 26 khei icaft 1 kreyov icpaicin. 42 neprej nanplijvi. 78 nesel, a, o 1, 12, 26 etc., obedva 30, 35, 78 rez pa:n>: rezgla-sila	69	reskopati 40 reserditi se 50 rezlomiti 37 rezodeven 6 rezveseliti	(se)
19,	21,	64, režalen 6, zekaj 29 itd. itd.
•/.) za stsl. <Yi v part. praet. act. glagolov II. vrste v hui v nenaglašeni pa i v naglašeni kratki zadnji slovki: doteknel ji;0Ti>KH<Y«jn> 8, 42, 46 za do-teknöl, pogibnel iion>ioii,Y..n, 77 vzdihnel r.i.:!r(,i.ixiiA^.rh 42 vzignel in,:i,i,iirii<v>.n. 43 zginel 19 elc. za poginol, vzdihnol, vzdignol, zginol etc. Vendar pravo za pravo nel ne za —h<y>jh> ampak za hhjii. po analogiji glagola na iti: i je spalo na poluglasnik i lega piše naš anonymus z e, kakor gore govorci itd. za govoril.
3.	i.
cc) za stsl. h: moliti, obiskane, očišen, očišene, pisan, pride, skripajne, sl urit i, vinu, zgudilu, život, živenije; gospodi, morji (mory), puli etc. el e.
/?) za stsl. 'j, i j, v nenaglašenih i naglašenih kratkih zadnjih slovkah, kder se pa izgovarja poluglasno: gladile r.ia/Vi.Kt. 5 kr//vi icp'i.iui 60 bis, po-triplene liOTpi.n.iliiiine 52 bis za gladek, krvi, potrplenje. Zlasti za i>, a) v korenu: čistjo >ii,ctiim\ 55 čistil »ii.CTli.il. 14 čistiti ■ii.ctiith 19 ter, čistit iir.CTHT’i> 63 priviga np’i.isaitro 56 timnica Ti>M[.iuiii,a 8 za česljo, čestil, čestiti, čestil, temnica; h) v končnicah i.iij., i.irr., i..ri>: hlap/c 33 mladenič M.iajtem.11,1. 77 znanic 26 lačtn jiam.Hi. 15 pravičin npaiin<ii.Hi> 63 veirin itlipi.m. 21 neveirin 21 itd. za hlapec, mladenec, zn;1nec, lačen, pravičen, veren itd.; nešil, iiaim.jn. 34 obšil o6iui..ii. 35, 46 itd. za našel i nääel, obšel itd.
()) za stsl. i.i: erodešovimi 53 prerokina npopoKT.ima 6 riba 18, 37 sin i s//n (‘i.iiii. 1, 4, 14, 31, 35, 40, 46, 48—51, 55—57, (50, 62, 64, 65, 67, 68, 70, 71, 75, 80 skriven c'i.Kpi,iiiein, 14, 40 više iminc 47 višiga 54 viših 54 čolni »i.n.iru 35 dari ;t,api.i 26 plot/ ii.ioti.i 33 itd. itd.
t) za stsl. <* v nenaglašeni «lovki: disnica ;i,eci>iiKU,a 71 kamine KiiMG-ni[!6 15, 19 kamini Kamene 40 perbliživol 1 postila iioCTe.ua 49 prijatil iipniaTe.il. 34 i perjat/1 26, 39 prijatilica iipiiiaTCJii>iinii,a, 34 znamine ana-Meiime	55	imeni iiMeiie 21, 25, 28, 29, 31, 60, 66, 77 nebesi 38	ild.	itd.
'C)	za	stsl. '1: skoro samo v nenaglašenih šlovkah: cillu hIjjio 9,	11,	20
človik T.iOH’IiK'i. 7, 8, 10, 11, 15, 23, 33, 35, 43, 47, 51, 63, 76 ditedce jiKstiiihto 69 divica jtfjisnua 58 doli i,o.rf!, Jiojioy 10, 13, 15, 18, 52, 54, 70, 79	ild. drivu	ji,pl;HO 11, 38 gori ropT>	1, 2, 6, 9, 10, 13, 14, 16,	18, 20,
26,	34, 39, 42—44, 46, 49, 54, 55, 58,	69, 73, 77—80, 82 hol.il 4. 43, 52,
66	livica 71	minili Mi.irlmi 12 nisem	H’IiCMi> 3, 4, ni ul; 48,	78 ondi
36, 50	m; prl;'ii. 14, 61 risnica	pIsci.HOTa 23 risničen, a,	o 4, 53
sial ("lila.M.	10 ter 11 vedil 2, 3, 4 v e idil 7, 14, 49 vidil 2, 3, 5, 12,	14,	18,
19, 21	24,	35, 43, 44, 49, 55, 56, 60, 63, 66, 70, 78, 79, 82 itd. ild.
tj) za slsl. a v nenaglašeni slovki: cibel 'lait.n. 21 ri/, bojni k paaöoiiiiHK’i. 43 rizdelen 17 rizglasiti 54 etc.
!)) za stsl. oii: rezbinik pa^6oiiiiniri> 41, 43 moglo pa je o pred i izpasti po pisarjevi nepažnji.
i.) za stsl. <Y>; a) v pari. p rast, acl. glagola II. vrste v kmi, kakor smo videli gori (2. -/.) nel za ]i,Ywib. v nenaglašeni in pa zadnji kratki na-glašeni slovki: pertiknil 70 stegnil cTAriwai* 8 vernil (i vzignil 44 ild. za priteknöl ali priteknol, stegnol, vrnol ali pa vrnöl, vzdignol ild.; v in riniti v n glagolov tiste vrste v noti ii,y>th : dolikni/i jtori.icn.v.Tii 16, vzigniti B'i.3,'t!iurj[,vi’i[ 41 za dol eknčti ali doteknoli, dotäknoli, vzdignol i. Vendar v kranjščini pravo za pravo i ne za ampak nil, niti je za nil, niti po glagolih IV. vrste.
Opazka. Namesto	i nahajaš	včasih	ie: ieme uma	77	iemel	MM'l!Jri> 73,
77	iemeli 17, 80 ienu	n 6, 20,	43, 73	tešile 26 icte	hth	61.	Gorenjci še
govore: jbme, jbmeti,, ji.li», ji>n.
4.	o.
«) za stsl. o: dom,	gora,	govoriti, gospod, moč, morje, oča, oslica,	pošle,
vol,	vola iso.ua, vetrove,	otroci	itd. ild.
[.i) za slsl. : bode	6m;i,c	1, 82 bodele, bodo, gobovec rAusoiu.nB	8, 44
golob	ro.i/Vini, 63 mož,	m(v,ki> (i,	33 pol	h,y>ti. 1, 3, 4	zob	itAiin»	8, 50 roko
54	sosed cvKdijn»	67 tekoči	tckauiitu 54 ječo 52	jo i.y» 1	82 nivo 50
pravico 45 so wi 1—82 svojo 50 Iravo 45 tvojo 54 veliko jtOJim* 44 ženo ;i:cii,y» 52 elc. etc.
y) za stsl. 'J> pred ji, p i za njima: dopolnenu —!ijn»n— 1, polen 67 ložnik jn.a£i>HHK'i> 19 voržejo lipi.r^n. 56 molčol MJi'i>'ian> 14, 50. za .n,: sonce CaiiHiiite 2, 20 v/kli 22 za volk je menda samo pisarjeva pomota, ker je osamljena prikazen i ne gre soditi, da je pisal anonymus l Iudi za samoglasnik.
<)') za sl.sl. i>: donas ^r>ur»ci. 45 vos m.ci> 14. Gorenjci še zdaj govore: dons.
&) za stel. a. zlasti v skupini no v zadnji kratki ali v kaki drugi ne-naglašeni slovki: prov 12, 19,	42, 43, 53. 70	za prav,	zrovnan 5 za zravnan.
Srodna skupini a« je končnica	part. pra;t. act..	al, ki	se	glasi po narodu	oh,	ov:
končol 50 za končal, perbližovol 1 za približeval, klukol 41 inolčol 14, 50 pelol 18, 35 poklicol 7, 37, 39, 56, 77, 82 itd. za kinkal, molčal, peljal, poklical itd. Na dalje: kodor 34 oli 1, 2, 3, 23, 26, 45 itd. kakor pri Trubarji, volove 9 za valöve, vom (vobis) 1, 2, 7, 8, 13, 19, 20, 24- 27, 30, 33—36. 38, 39, 41, 43, 45, 48 itd. kakor pri Trubarji, soj	73 za vsaj,	saj, glova 2
za glava zdaj	glava, losten 6,	22, 30 za lasten,	lastim: lastno, ne, nim.
Osamljeno je devicom ji/I;hhii,!IM'i> 58.
'C) za stsl. : angolca 2 perbližovol 1 pričo vaj n e 62 vonder 21 be-ričom 52 denarjov 70 farizeerjov 36, 70 gobovcov 63 golobcov 63 krayov 42 kreyov 42 kralov icpajiietn. 43 možom 6 pisarjov 36. — za lat. e: donar 18 denarius.
■ij) za stsl. oy: kopec icoyiii>n,i> 40 kopovat. 58 složabnik 8 složba 27 zgoblen 18, 38 močeni k oyiuTCJir» 48, 60 močiti oymTM 28, 79, 82 cicsarjo 53 folko 37, 63 i ?;olko 11 gospodarjo 10 krayo 76 mo mov 18, 26, 51, 80 nemo i€Moy 2(i, 58 ošterjo 43	šafarjo 12 itd.	itd.
!>) za stsl. li: colo u,1i.[0	40 pa je tudi	lehko	pisarjeva pomota.
5.	u.
ct) za stsl. oy: duh, floyx’b (;i,'i>\-). dwša, hml, hudoba, iskušol, kruh, ludje, odpz<šajne, poslušajne, pušava, služabnik, služiti, šum, tulene, zgwblen itd. itd.
(i) za stsl. o, in sicer a) v nenaglašenih zvečine dolgih slovkah: g«d 76 muč 49 muj 8, 68 pul 43 težkust 12 vročust 12 nad luga 55 pokura 34 vduva 6 okwli	37 prati 6 skuzi	1, 11, 15 zapuvid	48 pwsledni	12 za god,
moč, moj, pol,	težkost, vročost,	nadloga, pokora, vdova, okoli,	proti, skozi,
zapoved, pösledni. h) v končnici o za srednji spol: t.u 'ro 1, 5—8, 10—13,
15,	17,	24,	28, 33, 42, 43, 47, 48 itd., kralestvu 2,	10,	11,	38,	45,	50,	52,
58,	74,	76,	79 kril» 30 mesu 32, 68 mest« 1, 6,	20,	40,	47,	60,	65,	69,
vin« 7 mali» 50 itd. itd. c) za vo v stvoriti: sturiti 4, 8, 34, 43, 78, 80 kakor še govore sploh na Kranjskem.
j') za stsl. <y> stoji le redkokrat; najdeš je v zuper c,YUipi> 17 s a c,vri» i nisu.
(5)	za	stel. 'b: obdolžiti orcb^jnoKirm 19 usuami	c;i, na.Mii 31.
t)	za	stsl. l.: v/(s (dolg) iti,ci> 52 viis (folk) 31	usa	14	use	31.
L‘) za slsl. .rii: munu Mjri.miii 55.
>;) za stsl. i1: pečuvje ncieiti« 13 bis, dužela 55.
.V) za tuje t: aumožna aZmosen 14 žauba sa/he 70 i ža/ba 70.
Za sl,sl. 'I; piše naš prelagatelj večkrat e/: d e« te	6,	23,	63, 77
dve/ 7, 18, 77 ter, leito 6, 19, 55, ne* lil: 7 bis, 11, 15, 28, 30, 41, 44,45,
48,	50, 52, 54, 61, (»7,	68, 70,	74, 78	ne/sem 4, 8, 65,	82 poleg nyesein 3
ne/si 60, 70 pove/m 2,	8, 19,	25, 26,	33, 34, 36, 39 napove/m 25 se/me
d; M a 13 se/vec C'fiiti.ii,i» 13 sve/t cirlirr. mundus 28, 60 sve/t. (‘/i.irlrn. ßorb'j 36 ve/del 18, 57 ve/diti n 13, 14, 55, 57 ve/dro ntynpo 7 ve/m 39 ve/mo
23,	61 v «V in ttlipiitn. 21 vre/den lipli/ti.tii. 8 zv«zda 55 il.d. iid. i celo me/mu za MilMO 43.
O	mehčanji.
(Joltniki se mehčajo le redkokrat; vendar nahajamo: sing. gen. dru-siga 45. poleg dru^iga 3, 45 plur. nom. otroci 8, 17, 39, 77, 79 dat. (nepravilno) vbo^im 3. reci 8, 73 recite 1 bis, vercite 50 itd. Havno tako zanemarja anonymus cesto prilikovanje samoglasnikov ter piše: berieom m. beričem 52 denarjov	m. denarjev 70	erodešovimi 53	larizeerjov 36 go-
bovcov 44 golobcov 63	kravov	42 bis,	možom 6 očovi	(očetje) 32 pisar-
jov 36 itd. itd.
Mesto mehkega l (Ij) piše naš prelagatelj samo trdi /: k ra/ (kra/ov) 43 poleg: kralevslvo (kakor da bi pisal: kraljevstvo; Ij, ki ne grafično izražen, v|)liva na naslednji samoglasnik) 2, 10, 11, 38, 45, 50, 52, 74, 76, 78, 79
i	kraZ/evstvu (tore per metathesin za kraWevstvu) 79 /ubiti 28, 43, 45, 48, 61, 70, 72. 78 liva/en xitajtiftn» 66 zaliva/en 67 izvo/en 55 povab/en 48, 50 rizde/en 17 zgob/en 18, 34 terp/enje 13, 14, 74 itd. Istotako piše n m. mehkega nj: dopolwen: d o pol«; e n 1 ohrawen 13 premmen: premewjen 16. desto odpade ij, oziroma j po dendenešnji pisavi: češene: češčen/ye, češčenje 65, 69 dopadane: dopaden//e, dopadenje 16 govorjene: govorjeni/e, govorjenje 40 jokane: jokan/ye, jokanje 8, 76 klepetane: klepetanje, klepetanje 50, 76 molene; molenye, molenje 6 obiskane: obiskani/e, obiskanje 69 očišene: očiščenje, očiščenje 63 oznanilvane: oznanovanye, oznanovanje 65 pohujšuvane: pohujšovanye, pohujšovanje 77 preganane: preganjani/e, preganjanje 79 pra;grišene: pregrešen^e, pregrešenje 52 sedene, sedenye, sedenje 71 služene: služenye, služenje 73 terplene: trpljenye, trpljenje 51 itd. Večkrat pa piše j pred n mesto za njim, ter s tem mehča n: krailuvawe 65 obrezuva/we 67 očišuvame 6 odpuša/rae 4 pohuišuvame 77 posluša/ne 13 povračame 67 pričova/we 62 rompla/ne 26 scripame 8 itd. Kavno tako vesele/ za vesel/e 34 bis.
Skupino šč najdeš pri našem prelagatelji le redko: puščava 37 tešče 37 sicer pa piše sploh le š: češen m. češčen 65, 76 iše: išče 19, 34 išem 19 očišen: očiščen 2, 8, 44 očišuvaine 7 odpušaine: odpuščamo 4 odpušen 30 opušen 60 praeebivališe 28 pušava 5, 34, 55 zeliše: zelišče 10 itd.
O	vrinku.
Tn i tam vrivajo se po nepotrebnem a) soglasniki, i sicer «) b: zemila
2,	64 zemftli 55, (58 bis. ß) d: odpuiüsti 7(». y) g: zgiu/daj: zgodaj 12. <J) m: apostelwa: apostola 56, 59, 61, 64, 71, 74,82 aposteluov (56. 68, 78 taystui 24, 76 toystwo 27. t) v: kruhka 18 po»slišjeo: poslušajo 29 zaučudil: začudil 6 zaugledati 20 za#upali 41. h) samoglasniki i sicer: «) i: majhmim 64 pad/l 35 popad/l 52 izignal lomajii» 29. ß) o: majhono 35 misol	36.
v besedi <71111: un, on, pa je g pridejan po nepotrebnem.
Ob izpadku.
Včasi pa glasniki tu i tam izpadajo, i sicer a) soglasnik d: ogovorel: or/govoril 43 ozraviti: ozdraviti 8, 43, 47, 51 ozravlali: ozdravljati 37 vzignel: vzrfignol 18, 43 vzignil 41, 44 vzigniti: vzdignoti 41, 44, 49 zrau: zdrav 8, 54. b) samoglasniki, i sicer: «) samoglasnik e: hočmo: hočemo Iti očmo: hočemo 18 očte: hočete 3 katri: kateri 3 včni: večni 77. ß) samoglasnik i: hodjo: hodijo 29 pospeš: posipaš 60 Istotako v začetku besed: g oziroma k: du m. //du, gdo za Mo Kr.TO 3; no: ino, »n i 1—6, 8—10. 13, 14, 16, 18—23, 26, 33, 34, 43, 44, 47, 65-61, 73—77, 80-82 noi: /no, in, i 77 nu: /1111, in, i 8, 10, 23, 40, 60, 76 i na konci besed: mat 7 sovraž: sovraži 78. y) samoglasnik o: phleven: pohleven 78. d) samoglasnik u: pilatš: pilatuš (Pilatus) 4 verjejo: verujejo 13. *) samoglasnik e (1;) hollu xorfiJio 43. l) samoglasnik a: poksile liOKawre 53 Nekaj tega more bili pisarska pomola.
II.
Oblikoslovje.
A. Sklanjatev.
1.	a/'i, - d e b 1 a.
Naš anonymus sklanja a/'h-debla zvečine, kakor zahteva slov. slovnica: nom. človek, gen. človeka, dat. človeku, acc. človeka, voc. človek, loc. človeku, instr. človekam.
Od jordan glasi se gen. jordane (ali je to samo pisarjeva pomota?) 4.
Dat. glasi se poleg navadne končnice na n včasi tudi na o: ea'sarjo 53 lolko 37, 63 volk« 11 poleg folk*< 11, 14 gospodarja 10 krajo 43, 76 poleg kraj« 35 ošterjo: oštirju 43 šafarjo 12.
Acc. glasi se včasih pri osobah kakor nom.: Achaz 75 Achim 75 Anion 75 Azor 75 Eleazar 75 Kliahim 75 Eliud 75 Ezrom 75 Jakob 75
.fese	75 .loram 75 Josaphat 75 Jolain 75	Pharas 75	Roboam 75 Sadoh 75
Salatiel 75	Žaram 75 Zorohabel 75 poleg:	Aminodoba	75 Arama 75 Asa 75
lioasa 75 Davida 75 Isaka 75 Jacopa 75 Jožefa 75 Judeža 75 Naasona 75 Salomona 75. Lastna imena pa sklanja i po latinskem i grškem: Abiam 75 Ezechiam 75 Jechoniam 75 Josiatn 75 Osiam 75. — Manafsen 75. Poleg boga ima prelagatelj i acc. bogo 43, 48, kar je bržčas pisarska pomota.
Voe.	se glasi kakor n o m.; nahajaš	pa tudi: Jesu 14, 44 Philipe 6(5.
L o c.	glasi se na u: času 13 duh«	48, 63, 79	gvanU« 3, 20 jeruza-
leim« 6 pokoj« 26 stol?« 62 svelh 72 poleg pa včasih ludi na i: bugi 65 čoln* 35 gvanti 38 jeruzalemi 63 tedni 41 lernpelni 40 živoli 69 bis i na o: colo 82. — Najdeš celo loc.: Capernaum (m. CapernaumM \assem. ostr. zogr. Kaiiep’iiHaovM'I;]) 51, kar je menda tudi pisarjeva pomota.
In.str. pa se končuje nepravilno na um m. na om, oziroma na etn: abra-h am 8 al tar jam 36, 60 brala?» 36 grešnika/» 34 izaka?» 8 jakobcw« 8 jez us«?« 82 mam ona»« 39 mi ram 17 mladeniča»« 77 plevela»» 10 posta»» 6 l em pel n«?«, templom 60 zebedea»« 56 volka»« 2 i Iblkam 17 poleg folko?« 63 (liso»« 34 mo lom MMceM'i» 6 i celo: straha?« 21.
Dual, sklanja n o m. dva človeka 41 farja 5 dal. dvema gospoda?«« 45 acc. brata 56 čolna 35 danarja 43 dolžnika 70 jogra 1 lovaruša 35.
Pl ur. n o m. se končuje pravilno na i: angelc* 77 angolci 76 človek/ 19 79 farizei 48, 53 farizey 48, 82 k rali 74 otroci 8, 17. 77, 79 preroki 48
55	profeli 19 rihtari 17 služabniki 10 volkovi 38. — lud?/ 35 poleg pravilnega ludje (po i-sklanji) 31, 37, 41, 68. Nom. pa končuje i na e: vetrove 9 volove (valove) 9.
Gen. se končuje pravilno na ov: apostelnov 78 golobcov 63 grehov 70
78	grešnikov 82 haidov 74 kruhov 18, 37 parov 33 prerokov 43 veitrov 55
1 nepravilno: vole/; m. voW 33. Končuje se pa ludi po stsl. na i»: čebar 39 korb	18 mož	18, 33 zob	8, 50.
Dat. se	končuje na	a?«, kakor	v ruščini,	m.	na 0M'i>: dolžnika?»	76	far-
ja?« 60 farizerja?« 29, 47 heida?« 63 hlapca?« 33 50 jogra?» 2, 10, 18, 20, 22 28, 30, 31, 33, 36—39, 42, 45, 50, 52, 57, 58, 66, 76, 78, 82 mašni-k«?w 44 otrok«?« 26 služabnika»« 7, 50 tovarušam 35 vetrova»« 9 ženca?« <Y\ATGJti€Mii 10. — Poleg oblik na am najdeš še oblike na om: beričo?« 52 človekom 49, 57 judo?» 32 pisarje»« 47.
Acc.se končuje sploh na e; najdeš pa še i redke stare oblike na i stsl.'i,i: čolni 35 ploti (assem. ostr. zogr. xiUiAM'i.i) 13.
Loc. se	končuje pravilno na ih: hrib ih	67	lušti//: luštih 13 oblaki//, 55 itd.
—	i	na eh:	grob eh 80	stoleA 62,	74. —	poleg	nepravilne oblike	na	ah:
čevlah 3 oblaka/t 2.
I	n s t r. se končuje tudi pravilno na i: angeli 34 čolnari 82 delovci 12 grešniki 82 hlapci 52, 53 jogri 18, 21, 74, 82 kosci 18 preroki 38 svetovi
2 itd. — bratmi 61, lasmi 70 bis, zobmi 76.
2.	a/o-i 1 e b I a.
Sklanjatev «/o-debel je |>o priliki lisla, kakor «/'l» debel, zalore: n o in. vino, gen. vina, dal. vinn, atu;, voe. vino, 1 o<t. vinil, inst.r. vinain.
Nom.acc.voc.se končujrf vendar češče na n kakor pa na o: blagu 39 drivf« 11, 38 kralevslvtt 2, 10, 1 1, 38, 45, 50, 52, 58, 74, 7l>, 79 k ril// 30, lustv« 3 mes« 32, 08 mesi» 1, (i, 15, 20, 40, 47, 00, (i(i, (59 oblačil« 45 teli« 45 vin« 7 itd.
(ien.se končuje pravilno na a, dat. pa pravilno na u.
Loc. pa se končuje na «: dn« 77, drivw 38, neb« 30, polerplen« 13 itd. in na i: dečelstv/ (i jezer/ 35 kralevstv/ 8, 71, 74, 77 leti 5, 56 mesi/
18,	47, 55, 70 mor//; morji 50 neb/ 34, 55, 70 oznanvan/ 05 pečuvi: pe-čevj/ 13 pol/ 45 rojslv/ (»2 sere/ 13, 37, 43, 4(5, 52 sonc/ 2 lern//: Irnj/ 38 lerplen/ 74 itd.
In str. ima sklonilo mn kakor «/i.-debla: čakanam 2 del «»/• (>4 kamin/////.- kamenom (i() klukain«/» 2(> molen«m 0 neb«»» 11, 13 vol mn: oljem 70 služen«»t 73 lern«/« 13 vesel«/» 70 želiš««/ 11 itd. Poleg oblik na mn pa najdeš i pravilne oblike na e/» za ozkimi soglasniki, kojih sicer prelagatelj ne zaznamnal, a vpliv jiliov vidiš v oblikah na em: govorjene»/: govorjenjem 05, vesele/»: veseljem 13 i celo na «/»: gorirašen«/» 2.
riur.nom.se končuje pravilno na «: dela, serca, veidra. — Od vral« glasi se nom. plur. pri našem prelagalelji vrat/ 08, kakor da bi se la beseda sklanjala po /-sklanji.
Gen. se tako glasi kakor dondenešnji: ieit 0, 19 let (i mest 13, 42, prebivališ 00 sere 0, 13 vrat (tore po «/o-sklanji) 4(i ild. Od delo glasi se gen. plur. delo» in. del (iO, 78.
Dal.se končuje na mn m. na oni, kakor v inslr. sgl.: klukain«»/ 2(> kolen«m 35 neb«»/ 45.
A c c. glasi se ravno lako pravilno kakor nom.ua «: dela, kralevstva, mesta, obličja, sedališa, usta i vusla, veidra ild.
Loc.se končuje na ih: pers/7/ (> 1 serc/7/ 49.
3.	«-debla.
Sklanjatev «-debel je popolnoma taka kakor dendenešnji, zalore: Sgl. nom. roka, gen. roke, dat. roki, a c c. roko, loc. roki, inslr. roko. Dual, gen. (rok), acc. roki. 1‘lur. nom. roke, gen. rok, dal. rokam, aee, roke, loc. rokah, inslr. rokami.
V	sgl. dat. najdeš oblike na / i na e kakor zastopnika za i, ki je spalo na poluglasno e (= 'I;) dečl/ 04 desnic/ 48 miz/ 70, 74, 82) sodb/ 80 vnožie/ 19 žen/ 70 bis, elc.	c leč le (15 (molitve 40) mize 70, 74 čila j :
dečl i», mizi».
A c o. se končuje na o: besedo 13, 17, 19, 35 dušo 72 goro 79 hišo 69,
70,	73 nivo 10, 11, 33, 50, 7(5 pušavo 15 roko 8, 42 šlimo 17, 22, 29, 80 vodo 7 zemlo 13 bis, 37, 79 ženo 02, 70 itd. — ali končuje pa i na n: cerqu« = cerk« za cerke» (59. Najdeš še celo a c c. na on: lig on 2.
Loc. se končuje na i: desnici 71 hiši 70, 82 ječi 3, 75 bis kupč;/: kupčiji 50 livici 71 lun« 2 n iv/ 76 posodi 58 postav/ 43, 48, 63 pravici 79, pušavi 4, 5, 55 soboti 47 uri 12, 51, 57 viži 78 vodi 4 ženili 49, 55, 68 bis, 76. Poleg pa najdeš še oblike loc. na c, kakor sgl. dat., ki je namestnik črke za poluglasnik od nenaglašenega i za stsl. 'Is, zatore čitaj hiši», li.vfci», pušavi., škilil», zemli.: hiše 26 livice 71 pušave 5 skale 68 zernle 31. i celo: betane/ (betanii) 3.
In str. se končuje samo pravilno na o: gvalljo 2, 40 mero 30 per-glilio 13 sramotjo (sramoto) 47 šlimo 44 vodo 7 žaubo 70 žalbo 70 bis.
Dual. gen. (dveh ribec 18); acc. dve/ nogi 77 dve/ roki 77 dve/ ribe (prbi6'T>) 18.
Pl ur. n o m. roke, žene.
(ien. se	končuje	kakor dendenešnji	(v stsl. na i.):	ovae 34 ribee	37.
Dal. pravilno na	am: besedam 51	nogam 70, 73	ild. i nepravilno	na
oni: devico«* 58.
Acc. se	končuje	kakor dendenešnji na e: besede 78 droftine	18
glove 2 hiše 39, 62 krugle 7 noge 70 bis, roke 15 utte 16, 39.
Loc. se	končuje	ludi pravilno na	ah: besedah	65 bukvah 4,	21
gorah 67 nogah 70 perglihah 11, 13 postavah 78 rokah 57 sinagogah 60 skušnavah 74 šolali 60 zvezdah 2; ravno lako pravilno se končuje
Inslr. na umi: metlami 17 solzami 70 bis, trobentami 55 vejami 11 ženami 64, 69, 76.
4.	i- d e bi a.
Pri i-sklanji nahajamo same pravilne oblike i naš anonymus sklanja tedaj: n o m. moč, gen. moči, dat. moči, acc. moč, loc. moči, inslr. močjo. Duala te sklanje nč čitali. Plur. nom. moči, gen. moči (dat. ne), acc. moči (I o c. ne), i n sl r. močmi.
Besedo pot ii«y>ti>. ki se je sklanjala v slsl. po i-sklanji, sklanja naš prelagatelj po a/'i,-sklanji, zatore sgl. gen. pot« 13, loc. pol« 14, poleg polil,
37.	(iospod se sklanja kakor v stsl. zvečine po i-sklanji: gen. gospodi 1, 15, 17, 21, 39, 60, 63, 65, 67, (i!) poleg gospod« 5 i gospud« 6, d a I. gospod/4,
27,	48, 52, 63, 71 poleg gospod« 33 i gospud« .39, acc. gospod/ 21, 57, 64,
67,	79 i gospud/ 21, 48 poleg gospud« (i, 43, 48. Dual. dat. glasi sc: gospodama 45. Plur. nom. glasi se po i-sklanji gospod/e 74. Islolako: jud/e 19 bis, lud/e 31, 37, 41, 68 poleg ludy 35 prophetj/e 19 sosed/e (»7 dur/ 58 oč/ 63, reč/ 67.
(len. od reč glasi se: rič (tore po a-sklanji) 14	poleg	pravilnega	riči
(reeij) 61. Kavno tako stran za stranij 40.
A e c. Beseda gost. glasi se kakor v stsl. gosi;// (gosl i) 50, nasprotno pa davre in. d ver«, dur/ 29 bis, posodi (kakor po «-sklanji za navadno: posode) 58.
Loc. najdeš zapuvid«h 48, kakor da lii se sklanjala la beseda po «-sklanji.
Inslr.se končuje pravilno na «': durmi 55.
5.	n -debla.
Pri našem prelagalelji nahajaš i M-sklanjo, i sicer:
(len. sin« 14, 31, 55, 60, 75, 80 bis, sad?/ 38	ter,	kadar	gen.	rabi
za a c e. 2, 4, 51, 55, 56, (54, 65, 67. Dal. sinor/ 1, 50, 80 poleg dam« (domovi) 34, 37, 49 dom« 49 sin«/ 5 sveto«;«' 2. Loc. seno/’/ (sinovi) 66, poleg mir« 63, 70 rod«/. 39 sad«/ 38.
Dual, n o m. sin/ 71. A c c. sin« 35.
1*1 ur. n o m. valove 9 vetrove 9 volkovi 38. A c c. sin« 40 dar« 26.
1	n sl r. sinmi 71.
6.	Konsonant, ič n a sklanja.
Konsonanlična sklanja se je zaran zgubila v nsl. in nahajamo, rekel bi, od nje samo še neke ostanke, sicer pa je prešla v a/'i,- oziroma v a/o-sklanjo.
S gl. nom. dan 12, 40, 44, 58, 59, 62, 67 kamen 20 kry 67 mal. 7 o k«/ 77.
(ien. dne 12, 40, 48, 58 matere 46 kryv/ 60 bis; sicer pa imen« 78 kamin« 40 teles« 65, 76.
Dal. mater/ (i, 46, 63, sicer pa detet?« 67 neb« 41.
A c c. dan 14, 47, 64 mater 62, sicer pa cerqu« 68 za cerkev, kri 35, 52.
Loc. dnev/ 6, 25, 40 kam/n/ 40 kr/ 54, dreves/ 55 imen/ 21, 25, 28, 29, 66 ymen/ 25 qualer, 60 jemen/ 31, 77 poleg imen«/ 1	nebes/	38	poleg
neb/ 34, 55, 76 i neb« 30 očes/ 30 ter teles/ (lellefsi) 69.
lnst r. se končuje kakor pri a/i,- in «/o-deblih na	am:	i menam	46
ymen/zm 63 jemen««« 8, 63, 65 očes am 77.
Dual. gen. oč/ 16, 18, 41, acc. očesi 77, instr. očima 40.
IM ur. nom. dnev/ 55 i dnove 63 nebes« 2 ušes« 42 oči 42.
(Jen. dn/ 15, 21 nebes 26, 55.
Acc. dni 37 čudesa 55 drevesa 2 nebesa 42 ušesa 13, 42.
Loc. se končuje na ih: nebesih 68 bis, 76, 77 bis, 79 ušesih 69 poleg nebes«// 77.
In s Ir. se končuje tudi pravilno na i: semeni 11.
Adiectiva.
Adiecl.iva se sklanjajo po pridevniški, oziroma zloženi sklanji: nebeški, nebeška, nebeški*.
(«en. končuje se jedino na iga za (‘(ja: boži/ga 8, 13, 4!), 80 dobr/ga 38 drug/ga 3 druz/ga 45 en/ga 3 lind/ga 38 judovskega 7 kriv/ga 5 peklenskega 36 perv/ga 12 puslidn/ga 12 s v el «ga 56, 57, 60, (53, 67 vigš/ga 65 viš/ga 47, 54 živ/ga (»8. — I’. cele 43, 48 zaharyosove (i() elc.
hal. ima končnico imu: davidov/mu	1	galilejsk/mu 42	hišn/mu 1.0,	12
izraelskemu 63 perv/mu 3!) posledn/inu	12	skrivn/mu 7(>	vdarjen/mu	4!I
večnimu 72 ženefov/inu 11 elc.
A c c. se končuje pri živečih bitjih	na	iga, sicer pa kakor nom.;	za
ženski spol na o, za srednji pa na n:	hližn/ga 43 bož/ga	5 časln/ga	24
dobr/ga 26 hišn/ga 12 kryžan/ga 20 vigš/ga 17 itd. — božjo 13, 17, 19,35 silno 15 veliko 33, 35 visoko 15, 16 zahariešovo (it) itd. — dobr« 69 nebe.sk/* 36, 38, 77 velik« 33, 37, 45 itd.
Loc. se končuje mase., neulr. nepravilno na im m. na em i naš ano-nymus ne dela nobenega razločka med loc. i instr., kakor ga še dende-nešnji (iorenjee ne dela, ker mu je em in im jednakoglasno i.m; lem. pa na i, ki ga čilaj poluglasno, kder ne za ji: bel im 20	dobr/»»	13	drug//«
33,	35 ligo v im	55 galilejskim 56 mehkim 3 nebeškim	8,	77	nižiš/m 47
ovč//m 38 pravim 13, svelim 55 ild. — f. babilonski 75 drug/ 57 judovski 55 mojzesov/ 63 prav/ 20 tekoč/ 54 velik/ 59 ild.
Insl.r. se	končuje za mase., neulr. pravilno na im,	za	lem. na	o: krivi»«	39 mladim	1 naznanj/m 29 ild. — veliko 2, 40, 44	ild.
Dual, a c e. simonova 35.
1’lur. nom. se končuje pravilno na i za mase.: dobr/, vboz/ 79 ild., za lem. na e: zadnje, za neulr. na a: velik«.
(ien. se končuje za vse spole na ih: dobr//* 76 izvolen//* 55 ječmenov//* 18 mesln//* 46 mlad//* 63, 77 modi'//* 58 neznan//* 29 norčasl//* 58 poklican//* 12 pravični/* 76 sel ih: svel ih 79 šlir ih 55 vi kih 54 zaslopni/* 58 ild.
—	ih izgovarjaj uh.
Dal. se končuje za vse spole	na im:	mnjhin/m	(»4 modri«*	58 povab-
len/m 47, 50 slariš/m 36 viš/m 60	vboz/m	3 el.e. —	im čilaj	l>m.
Ace. se končuje pravilno mase., fem. na e, neulr. na a: vnane 59 velike 8 itd. — božja 15 huda 80 suha 17 elc. Za neulr. pa se končuje nepravilno ali v narodu navadno i	na e: christosove	(dela) 2.
IjOe.se končuje na ih: sel ih: svelih	77. — ih	čilaj i>h.
Inslr. pa na imi: bolnim/ 18 bož//m/ 34, erodešov/m/ 53 glasnimi 55 moilr/«*/ 64 velik/m/ 64 zaslopn/mi 64 zcperl/m/ 21 itd. — imi izgovarjaj i>mi>.
Zaimek.
I.	Osobni zaimek: jas, ti i sebe.
I. Sgl. n o m. jest. 4, 8, 11, 12, 15- 17, 19, 22 29, 83, 34, 37, 39, 41, 43, 45, 40, 50, 52, 56, 57, 60, 02, 64, (Hi, 68, 7Ü, 71, 72, 74, 76—78, 80 j es 60 esl 4, 28, 34, 43, 54, 55 ie 39.
(len. mene, dat. meni, mi, me 52, čitaj mi», aec. mene, me, loc. meni, inslr. mano 3, 4, 12, 17, 34, 52, 61 mano/ 56, 61, 62, 72, 82.
IMur. n o m. mi, my, gen. nas, dal. nam., acc. nas, loc. nas, inslr. nami.
II. Sgl. nom. li, gen. tebe, sebe, dal. tebi, sebi, si, acc. tebe, te, sebe, se. loc. lebi, sebi, inslr. tabo 3, 6, 7, 64 tabo/ 47, 62, 65, 76 sabo 23 sabo/ 8, 14, 15, 78. IMur. nom. vi, vy, gen. vas, dat. vam, vom 1, 2, 7, 8, 13.
19,	20, 24—27/30, 33—36, 38, 39, 41, 43, 45, 48, 55,57, 58, (iO, 02, 00,
71,	72, 77, 78, 80, acc. vas. voc. vy, loc. vas, instr. vami.
III. Sgl. nom. zastopa m. on: jon 70 an 11 uni 51. f. ona, n. on«, gen. njega 29 nega 6, 11, 17,	19,	47,	71	njego 29 bis.	f. ne 1, (57,	69,	70,	73
nei za nje 67, dal. njemu	15,	32,	47,	48, 53, nemu	3, 4, 6—8,	10,	14,	15,
17,	18,	21,	22, 25,	26, 28, 32, 33, 35, 37, 42, 43, 46, 48, 51—54,	61,	63,
65,	70,	82	emu 51	nemo 26, 58 mo 18, 26, 51, 80, f. je 73 ne 7,	33,	65,
07,	70,	73	nei 46,	70 acc. njega, nega 4, 6, 7, 13, 17, 42, 43, 47,	48,	52,
63, 65, 67 ga. f. jo 1, 17, 33, 34 no 46, 54. n. je 13, 17 ne 40. loc. njemu 32 nemu 6, 28, 32, 63 unitn 29. f. ne 65, instr. njim 29 nim 8, 9, 14, 16, 17, 35, 39, 46, 47, 56, 61, 67, 70, 82 nym 54 njem 29. f. no 46, 67.
Dual. dat. ima 1. instr. nima 77.
IMur. nom. zastopa m. oni, ony, ani 78, f. one, gen. nih 13, 15, 16, 19, 31, 33, 35, 37, 38 itd. ni//	27	neb	6, 8—10, 13, 44,	49, 77, 79 njeh	29,	31
neib 17 jeli 29 ih 6, 18,	38,	56,	57,	66, 78, dat.	nim 10, 12,	14,	16,	17,
21,	29,	30,	37, 40,	42, 47, 48, 53, 54, 57. nem 2, 3, 11, 19—21,	23,	42,
53,	58,	02,	08, 71,	74 jem 78 yem 1 njem 29 nyin 7, 33, 47 im 4	ym	21
acc. nje 1(>, 37, 48 ne 12, 10, 21, 33, 37, 38, 40, 43, 46, 74, 77, 79 ie 1,
12,	27, 60, loc. nih, neb 78, instr. nitni, njimi 34 njemi 29.
II.	Kazavni zaimek: ta, ta, to.
Sgl. nom.	ta, la, lo, gen. tega 3, 5, 12, 17, 19,	24,	31,	43,	58,	60, 62,
63, 65, 07, 08,	70, 75, 77, 78 liga 1, 4—(i, 14—17,	20,	23,	24,	28,	33, 39,
45, 48, 54, 55,	59, 60, 63, 64, 68, 69, 71—76, 77,	80, 81, 82. f.	te, dat.
temu 1, 10, 20,	24, 29, 39, 43, 49, 50, 58, 63, 67,	74,	70,	77,	80	timu 2,
3,	8, 12, 14, 37, 39, 47, 49, 52 temo 11, 19, 63 timo 4 lamo 11. f. te 37, 63, 65, 70, 74, 80. 82 t.ei 48 li 1, acc. tega 21, 01, 72, 74, 76, 78 ti ga 1,
16,	17, 19—22, 39, til, 76 la 1, 63. f. to, le (lo) 6(5, n. tu, loc. lem 2. 10,
13,	35, 40, 55, 56, 60, 62, 63, 77, 82 tim 1. 18, 40, 47, 55, 60, 62, 79 temu	63,	70 f. le 26, 37,	51,	57, 58, 66,	70, 72,	75, 82 l‘. li 1,	3,	4,	13,
63,	75, instr. lein 1, 2, 6,	12,	13, 17, 42,	60, 70,	77, 79 Um 2,	27.
Dual, inslr. tima 70.
Plur. nom. ti, ly, gen. Ich	2,	18, 19, 34,	35, 42, 45,	50, 53—55,	61,
68,	74, 76,	78	tili	1, 4, 8, 14,	18,	19, 21, 47,	66, 78, 70	ili 76, dal.	lein
4,	6, 7, 8,	10,	13,	18, 26, 44,	47,	50, 55, 57,	58, 63, 71	tim 3, 51, aec.
te,	loc. leh	74,	79	lih 2, 48, instr. temi 17, 18, 43, 43, 47, lil, 64, 69,	74,
82 timi 21.
III.	S v o j i v n i	/ a	i m e k: moj, tvoj,	svoj, jegov.
Sgl.	nom. moj, a, e,	inuj	68, tvoj, a,	e, svoj,	a, e, negov, a,	o,	nigov,
a,	o 18, gen. mojga 25, 62, 66, 69, 77, 78 moyga 2 moje, Ivoiga 69, 76 tvoje, svoiga, svoje, niegoviga 16, negoviga 26, 42, 54, 65, negove, dal. moiirm 8 moimo 48 moi 48 tvoirno 30, 63 tvoi, svoircm 52 svoimo 50, 52 svoy
45	negovimu 67 negovi 6, 16, acc. moiga 19, 27 moj, moio 10, 22, 32, 68 inoyo 8 moiu 32 Ivoiga 15, 43, 48, 52, 63 tvoi 65 tvojo, svoiga 48, 52, 57, svoi, svojo, njegoviga 16, 56 negoviga 51, 56, 71 niegovo, negovo, loc. moim
66,	moym 25, 28, 66, 69, 74 99 tvoim 30, 40 65, 69, 21 svoim 39 svoy m 6 negoviin 21, 67, inslr. moym 12 svoym 6, negovim 21, 65.
Dual, instr. tvoima 40.
Plur. nom. moi, moje, moja; tvoi, tvoje, tvoja; svoi, svoje, svoja; negovi, negove, negova, gen. moyh 21 Lvoih 48 svoili 3, negovih, dal. moim, tvoim, svoim 2, 15, 28, 45, 50, 57 mom 70 negovim, acc. moje tvoje, svoje 42 svoja 16 negove, loc. moili, Lvoih, svoili, negovih, instr. moimi, Ivoimi, svoimi, negovimi.
Relalivni zaimek se glasi: kateri, a o, istolako vsakrtteri, a, o 52 poleg vsakoteri (stsl. K0T0p'J>iii, KO'rep’bifi. kajlc., koleri, šteri, r. icotoju.ih . icoii) 7 i nekoteri 21, 41, 60, 68, gen. kaleriga, katere, dal. kalerimu 6, 19, 21, 65, 70 katerimo 4, kateri, acc. kateriga, f. kalero li), n. katera 11, 49, loc. katerim, kateri, instr. katerim 6 katero 30. Plur. nom. kateri, katri 3 je pomola. — Tu se naj še omeni oblika ker (leer m., kleri še živi dendenešnji med narodom) 12, 18, 19, 26, 60, 61, 66, 68, 70, 74, 80 kir: ki 3, 5, 11, 14,
34,	37, 46, 47, 76, 78 lajr: ki 34 kir ie;ice 51.
vüs 31, 52 vos 14 vsa, vse glasi se	v gen.	vsega 57, 78 i vsiga
41,	45,	f. vse, dat., vsemu 2, acc. vsega, vsiga,	f. vso 35, n. Vse 6, 11, 17,
24,	76, loc. vsem 45, f. vse 45, 54, instr. vsem 63, f. vso. Plur. nom. m., f. vse 29, 48. 67 bis, 80, n. vsa 15, gen. vseh 40, dat. vsem 16, acc. m., f. vse 5, 46, n. vsa 2, 15, loc. vseh, instr. vsemi 11, 60.
Zaimek lcvro du 3 gdo 20, 68, 77 gdu 3,	25, 43,	45, 55, 70 glasi se
nikavno	nihče: HHKvro 23, 45, 48 nihčer 12,	24, 64,	66 i nehče 48, n.
nister 11, 14, 22, 26, 35, 47, 73, 78, gen. nikoger 16, n. ništer 25, 26, 28, dal. nikomer 8, 16, 42, acc. nikoger 53 (koger 50).
Od zaimka	er», CH, co	nahajaš samo gen. i loc. plur. seh i	še	Io
santo v sestavah: dose/;mal	7, 25 pose/tmal 35, 60, 60.
Zaimkovo lastnost ima i sledharni i;'i.;i:;t,o. icowtjto r/.aai<k quisque 18 vsledharni 38 sledherni 62 vsledherni 63 vsleherni 27, hren ima: vsačiherni 125, petr. küzm. pa vsaki.
Ako se ozremo konečno na sklanjatev, najdemo, da je blizo lakeršna, kakeršna je dendenešnji. I lo je popolnoma naravno, saj je nsl. Oa pa vendar bivajo nekoje razlike med sklanjatvijo našega anonyma i med slovniško sklanjatvijo, prihaja	odlod, ker je prelagalelj pisal tako, kakor je govoril	sam i
kakor je govoril	i govori prost narod v njegovem kraji. Zato nahajamo n.	pr.
v dal. sgl. «/i.-debel poleg pravilnih sklonil n še končnico ali sklonilo o, kake oblike še dendenešnji več ali menj žive po nekod med prostim narodom. Zanimiv je sgl. loc. «/ri»- i ajo-debel na u i na i, i sicer zato, ker te končnice po nekod požira prost narod i govori n. pr. per sosed’ ne pa: pri sosed«« ali sosed/. Sgl. loc. se končuje	na i,	najdeš pa še	i oblike na	e (Ki), kakor v
starislovenščini, v kajkavščini i	kakor še	biva	dendenešnji	po nekod med
panonskimi Slovenci, liesedo gospod sklanja naš prelagalelj sploh po /-sklanjatvi, kakor se je sklanjala v stsl. i sploh v XVI. i XVII. veku. Zanimivi so dalje acc. plur. mase. na i, v stsl. 'i.i. koja oblika je dnes že zelo redka* (cf. «Ljublj. Zvon» VII., 565); ravno tako sgl. dal. «-sklanje na ovi: sinovi, svetovi, koja oblika še živi tu i tam na istočnem Malem Stajam (na pr. psovi cani, sinovi). Tisto velja o dual. nom.-obliki: sin/. Konzonanlična sklanjatev pa je že jako zlo opešala.	Instr.	sgl. i dat,	plur.	končuje se	zvečine na am,
vendar pa še najdeš tudi	oblike	na oni;	prva	oblika živi	še dendenešnji
v ustih prostega naroda, ne pa povsod druga i slovniško pravilna. Te oblike na am za oni so dalje še zanimive zato, ker mene nekoji, da se da ravno po njih določiti starost kakega rokopisa («Ljublj. Zvon» VII., 433 do 436), opiraje se na činjenico, da so v XVI. i še celo v XVII. veku pisali slov. pisatelji v imenovanih sklonih zvečine oblike s končnico oni pri «/'i»-deblih i da je vplival a plur. norn. neulr. a/o-debel na dat. plur. i še le pozneje na instr. sgl. «/o-debel i po analogiji i na dat. plur. i na instr. sgl. «/'h-debel. To vse sloji. Ako pa pomislimo, da najdemo pri naših starih pisateljih od XV. veka naprej poleg oblik na oni oblike na am (v izpovedni molitvi iz XV. veka najdeš že dat. plur. priseganyei», svetico?« [«/i>-debel| i deyl«m |a/o-debel] poleg sgl. instr. jezikom; v sgl. instr. v prisežnih obrazcih kranjskega mesta iz Predtrubarjeve dobe: rečeinem II., loc. premožeinem II., 111., dual. instr.
*	Metelko, Lehrgebäude d. sl. Spr. 178 našteva nekoje samostavnike, ki že obrazijo acc. plur. na i: dni, dari, nohti, traki, ljudi, ploti, inosti, «welche im nom. gern das augmenlum annehmen».
perslcima V. i plur. dal. peryatel«/« II. — Pri ogerskih Slovencih pa najdemo i pisatelje pišoče jedino pravilni om; n. pr. Košič v predgovoru k svoji knjižici: Kratki Navuk Vogrszkoga Jezika za Zaeselnike I. 1833: jezika;« XI, XII mlejkw« XII orožjom X pol rdja vanjo?« XII ravnanjo/« VI vezanj«»« VI poleg peroulam/ XI, XII itd.), če tudi prevaguje pri lem pisatelji zdaj la, pri onem zdaj ona oblika, ledaj menda smemo sodili, da so le prikazni različne pisave bolje lokalnega nego temporalnega značaja, i da jim je vzrok iskali
v	organičnib prikaznih, kajti narod ne izgovarja povsod vseh glasnikov jed-nako, nekojih niti ne more izgovorili.*
Pri adieclivih kočujela se sgl. gen., dat. na ii/a, imu (v rokopisu kranjskega mesla so poleg /ga, imu i končnice ega, emu) i sgl. loc. dosledno im za etn, nikoli pa imu, ko ja oblika živi po nekod v narodnih ustih. V sgl. acc. «-debel najdeš poleg oblik na o se končujočih i oblike na u, dasi silno redko; lislo velja za pridevnike v sgl. acc.
Omenili je, da se i pri zaimkih nahajajo pravilne dendenešnji sploh veljavne oblike poleg nepravilnih; osobilo pa so poudarjali sgl. i pl. gen., dal., loc., inslr. zaimka rt., Til, to, ki se glasi tega i liga, lemu i l/mu, lem i lim, teh i lih, temi i l/mi, in sicer bivajo prve oblike (z e) po priliki lolikral. kakor druge (oblike z Z); dočim nahajaš pri pridevnikih sgl. gen., dat. elc. oblike jedino na /ga, /mu elc., a nikoli na ega, emu etc., kar bi dosledno pričakovali, ker je ravno sklanjatev pridevnikov v neki tesni notranji zvezi z zaimkom n., Ta, to: gl. «Ljublj. Zv.» VII., 566 -570.
* Naš prelagatelj, kakor vsi pisatelji do novejše dobe, pisali so lako, kakor so govorili, kakor govori narod, med kojim so bili rojeni i med kojim so bivali. Tako sloril je i naš pisatelj, rodom Dolenjec nelcde blizo Ljubljane. Pisal je n. pr. sgl. nom acc. neulr. zvečine na « (pa tudi na o), ker na Dolenjskem govore del«, let«; ravno lako je pisal zvečine am m. om (em), ker na Dolenjskem sploh prevladuje a. Imel sem učence Dolenjce, ki neso mogli izgovarjati v končnicah o nego izgovarjali so a, n. pr. podaj mi svoja roka, i po dolgem trudu izgovorili so nekak glasnik med o i a, ki pa je še vedno bolje nagibal «-ju nego o-ju. Jednako se je godilo nekemu drugemu dijaku, tudi Dolenjcu, ki ne mogel izgovoriti '1;, nego izgovarjal je na njegovem mestu i: v/ra za vlita. (Slapi, r/č m. rlič.) Pokojni Fr. Levstik, naš največji nsl. slovničar, n. pr. pa ne imel sluha za 'l>, t. j. v govoru ga nikdar ne razločeval od navadnega c, naj si še tako razločno izgovarjal 1>. Koji Slovenec pa more pravilno izgovoriti f? V posameznih oddelkih i krajih bivajo razlike v izgovoru, ki imajo svoj vzrok v organiških prikaznih, kojc piš<5 i naravni pisatelji, ki se neso bavili z jezikoznanstvom slovenskim i slovanskim; i taki pisatelji so bili vsi naši stari pisatelji. - Dalje pa ne smemo pozabiti, da so gotovo vsi čil.ali i kaj slovenskega, pa si je vsak od drugega prilastil kaj v pisavi, kar ni bilo po njegovem izgovarjanji, (iorenjski prelagatelji sv. pisma sploh pišo za neutrum it: blag«, pa tako (iorenjec ne govori. Tudi ej za 1; pri njih je vzelo od Dolenjcev. — To vendar velja samo za poznejše pisatelje; naš prelagatelj še ne imel dosti slov. berila na razpolaganje.
B. Spregatev.
1.	Pomožni glagol s korenoma n'M, i€C.
Pomožni glagol biti sprega naš prelagalelj, kakor gu spregamo den-denešnji. Sgl. I. som 33, 34, 52 elc. i s/m 33; II. s/ i često: se 3, 52, 53, (53, 68, (ii), 73, 7(i, 77; III. je 1- 82. Dual. I. sva; II. sla; lil. sla. I’lur. I. smo, II. sle; lil. so. — Negativni pomožnik pa piše: Sgl. I. nesem irliCMl. 41 nes/m 8 n/sem 14 ncisem 4, 8 02, 82 n//esem 4; II. ne/si 60, 70 nisi 4, 40;
III.	uri 7 l)is, 11, 15, 28, 30, 41, 44, 45, 48, 50, 52, 54, 61, 07, 08, 70, 74, 78 n/ 12, 18, 22, 48, 78. 1’lur. I. nismo 35; II. ne/sle 00, 78 n/sle 19; III. neso 37, 43. 47, 50, 70 niso 14, 16, 21, 22, 24, 29, 50 itd.
2.	(i I a gol IIM t TU.
Illizo tako se sprega i negativni glagol imeli. Sgl. I. nemam 2, 19,26;
II.	nemaš 36, 50; III. nema. Plur. 1. nemarno; II. nemale 16, 55; 111. nimayo
7,	37.
Navedena glagola, osobito pa nesem, zanimiva sla zalo, ker nam kažeta, da je naš prelagalelj pisal za slsl. naglašeni ij-—e, oziroma ei, ie, kakor lo sploh zahteva slov. slovnica, i le redkokedaj i. Zanimiva je la pisava zalo, ker še dendenešnji nesmo jedini v njej. Velika večina slov. pisateljev piše nisem, nisi, ni (nekoliko časa pisali so celo ni/sem, ni/ si, n ij), sklicujoči se na prve (stare) nsl. pisatelje. Naši prvi nsl. pisatelji bili so Dolenjci, ki govore po nekod mesto slsl. 1» vsele i (gl. zgore opasko). Popolnoma naravno je, da so naši najstarši slovniško neizobraženi pisatelji pisali tako, kakor govori narod. Ondot, koder še živi v narodovih ustih 'Is, govori se i povsod na svojem mestu. Ker še tore živi '1> med narodom i se v nsl. piše z e, ako je na-glašen n. pr. delo, dele, leto, zakaj pa se zanemarja 1; v nesem i se nadome-stnje z iV nisem govori samo mali del Slovencev, o čem nam svedoče i obilni starejši nsl. pisatelji. Pri našem prelagalelj i najdemo sploh, da rad zaznamuje 'Ij, zato i piše: veim ;iI;mi. 39 poveim 2, 3, 8, 19, 23, 25, 26, 33,
34,	3(i, 39, 41, 43, 45, 55, 57, 58, 60, 62, 66, 68, 70, 77 zapoveim 78 ve/ ii’liCTi, 19 ve/mo 23, 53, 61, 66; ve/sle 55, 66 bis, 71, 78 poleg veste 58.
Ostali glagoli spregajo se zvečine pravilno: nesem, neseš, nese; neseva, neseta, neseta; nesemo, nesete, neso. Plur. III. najdeš zvečine krajšo in pravilnejšo obliko: bcžee 29; gredo 56, 58 odpro 57 perneso 13 poreko 55 predo 45 reko 19, 21, 23, 68, 74	sede 47 terpe	79	zbero 76. Poleg pa nahajaš i daljše včasih prav lokalne	oblike:	hodio	vohati, hode 2, 29 rastejo
raslo 45 sejejo: sejo 45 smilio: smile 37 veryeio: verujö 13 začudyo 67 vidio: vide 2, 20, 43 nevide/o m.	nevide	13 ravno	tako žive/o m. žive 29.
V	nevide-jo i žive-jo leliko jasno	vidiš,	da se	je	sprva govorila i pisala
krajša oblika: vide, žive. Po analogiji glagolov V. 1. pridejalo se je osebilo
III.	pl..jo (lAvn.) na krajšo obliko III. pl. Mi imamo tore v teh slučajih krajšo i daljšo obliko III. pl. — Oblike: zakyo: čakajo 57 ysganiayo 17 povšlišjeo: poslušajo 2!) spravlaio 45 so popolnoma pravilne.
3. Zapomniti je še spregatev glagola: bolel i.
S gl. I. hočem 8, 11, 12, 15, 17, HO, 39, 43 očem 24, 1’oleg te oblike pa še živi arhaistična oblika: hočo 11, 21, (il, 66, 68, 02 očo 66 ravno tako nečo 21; II. hočeš 14, l(i lioč 10; III. hoče 17. Plur. I. hočmo
16	očmo 18. II. o.šle 3.
Imperativ. Poleg popolnoma pravilnih oblik: gledai 8, 62, 65 poidi
8,	43, 47, 49, 51, 61 reci 8, 73 izmi 30 neferdamujle 30 pojte 64 poveite
20,	50 recite 1 bis, sturite 7 verzite 50 zajmile 7 /vezite 50 najdeš menj navadne: ime: imej 52 čitaj irm>, im«: imej 52 čitaj iini, piše: piši čitaj piši. plači: ne plačj (plakaj) se 46 po v* 8, 70 čilaj pövr., kajti ej (od ej) nena-glašeno i v zadnji slovki naglašeno prehaja prek i na pohiglasnik poleg povej 53 rece: reci 71 čilaj reci. i nepravilne: reči: reci 15 veruvajte: verujte 66.
Infinitiv. Nedoločnik se končuje pravilno na — ti, vendar piše naš prelagalelj i ide hth 61 čitaj ji.li., tako govore še zdaj po Gorenjskem. Glagolom II. vrste končuje se nedoločnikovo deblo na ni st sl. ha, : dotikmti 16 vzigmti 41. Glagolom III. 2. pa se končuje nenaglašeno deblo na i = i.) za e (l:): veid/ti: itliflliTH 13, 14, 57 viditi 63 čilaj vejdi.ti», vidi»ti», ali naglašeno iemeti hmIsth 17, 80 čilaj ji.meti.,
Participium. Naš anonymus rabi i česlo particip prass. II. i pnol. II. kakor i part. pral. pass. V rabi participov je vendar včasih nesrečen.
Partie, praes. act. 1. čila se samo jenkral: molče 14; a partic. pnes. aet. 11. nahajaš često: doječ, a, e 55 dopadeč, a, e 64 goreč, a, e 57 govoreč, a, e 42 ležeč, a. e 49 noseč, a, e 55 sedeč, a, c stoječ, a, e 35 rekoč, a, e 1,
4,	34,47 itd. — Poleg teh i inili pravilnih oblik pa naletiš i na nepravilne: zuieiez za čujoč, a, e 57 d e reč za deroč, a, e 38 karstyteoč za krsteč, a, e 31 puslušaieč za poslušajoč, a, e 13; ravno tako: slišayeč za slušajoč i to za poslušajoč, a, e 42 vpijoč za vpijoč, a, c 4 vedooč za videč, a, e 13. Nepravilen je i partic. prideyoč za pridoč i to m. prihajajoč, a, e 55, ker je priti glagol dovršnik, i od dovršnikov ne obrazujemo partic. pruus. nego samo od nedovršnikov.
Partic. praet. act. I. se ne nahaja, pač pa jako često II. i to pravilno: iernel n>rl;.n. 13, 18, 52, 73, 77 itd. vganol 70 rekel 2, 7, 10—12, 14, 35 ild. veidel 17, 18, 70 videl 18, 40, 43, 47, 82 živel 43 itd. — i nepravilno i sicer zato, ker nemarno znamenja za poluglasnike: š«l (šla, šlo): šel (šla, šlo) iiii. ii.. a, o 8, 17, 43, 54, 5(5 itd. perš«l 26, 49 peršol 21 prišal 32, 50 neš/l iiami..ri. 34 obš/1 35, 46 pošil oti.iii i..ri> 51 padtl na.n>, a, o 35 popa-d/1: popal, a, o 52 rekol 2, 3, 8, 13, 17, 26, 27, 30, 33, 35, 39—41, 43- 45, 47, 48, 50, 51, 53, 54, 57, 58, 60—62, 64, 66. — doteknel ^ott.iiii^.ti. 42,
46	dotiknel 8 povernel 44 vzdehnel 42 vzignel 18, 13 pertikml 70 stegrnl 8
vernil 6 vzignil 44.— holil xorkit'h, a, o 13, 43, 52, 66 sedil	35	vedil 3
veidil 7, 49 v idil 5,	12, 14, 18, IS), 21—24, 35, 43, 44,	49, 55,	56,	60, 63,
67, 70, 79, 82 videli	21, 23 živil 35 molčol 14,	50. — Zanimiva je še oblika
o	zrel, a, o: (Jezus	.se je okoli ozrel) 54 —	govorci	roiiopiijrh,	a, o 29
kerstel 3, kupci 33 mencl 27 naredel 33 odrešel 67 ogovorel o,n>ronoi>H.ri. 43 povabel 47 pravd 55 prest rašel 65 skrel 64 sturel 42 svetel 16 vpel 14 zaupel 14. — delol jfli.ia.n. 66 držol 19 klukol 41 končol 50 oznanivol 24 perbli-žavol 40 perbližovol	1 pelol 18 pellol 35 pogledol 42,	54 pokazol	15, poklical 7, 37, 39, 56, 77, 82 poslol 2, 12, 15, 21,	24, 27,	28, 33, 50,	55 sesol
17 sli.šol 2, 8, 14, 28, 50, 51 ukazol 1, 33, 55 vdinol 12	vprašol	14,	25, 37,
48 vstol 43, 46, 49,	54, 57 zapovedol 8, 28, 37 zavezol	43 zgajnol:	zganjal
17	zmankol 39 žegnol 6 itd. itd.
Partie, praot. pass, nahajaš tudi jako često pravilno i nepravilno ob raže n: češen: češčen, a, o 66 keršen: krščen, a, o 80 očišen: očiščen 2, 8 odpu-šen: odpuščen 30, 49 dopolnen: dopolnjen, a, o 1 hvalen 66 zahvalen 67 izvolen 55 ohranen 13 povablen 7, 48, 50 preminen: premenjen 16 rizdelen 17 zgoblen 18, 34 zgublen 34 položen 20 pervezan 1 vdinan 22 žegnan 76 nasičen 79 okračen 55 rezodeven: razodet. 6 skriven: skrit 14,40 pahnen 8 praebernen: preobrnen 23 zaklenen 58 itd. itd.
Ker naš prelagatelj, skoro bi rekel, ne pozna skupine Sc, zalo so i oblike, kakor prve štiri gori navedene, pravilno (vsaj za prelagalelja našega) izobražene. Tisto velja i za oblike, kakor je naslednjih deset, v kojih ne mehča l i n. Lepe i popolnoma pravilne so oblike, kakor nasičen, okračen. Ravno tako so poslednje tri oblike: pahnen, prebrnen, zaklenen, popolnoma pravilno izobražene, vendar bi si upal trditi, da je je obrazil anonymus po naključji pravilno zalo, ker ne mehča n i l. 1’ahnoti, preobrnoti, zaklenoti so glagoli II. vrste i jihovo deblo tore ne končuje na i ali ni, i trpno-pretekli deležnik se tore tudi ne more obrazili od: pahni-, preobrni-, zakleni-(kakor pri glagolih IV. vrste: brani-, hrani- [prejmeni-), ampak od krajših debel: palm-, obrn-, zaklen-. To pravilo velja. Ne moremo sicer tajiti, da je v nsl. pri glagolih II. vrste neka nepravilnost glede obraževanja trpno-preteklega deležnika, i še la slovniška prikazen ne dovolj pojasnjena. Obžalovati je da se izdajatelj «Slovenskega berila za peti in šesti gimnazijski razred» ne držal tega pravila v šolski knjigi, kakor tudi ne več obrazil glagolov: dvigwoli, inahnoti, pahnoti, ampak: dvigniti, mahnili, pahniti itd. 1’rve oblike žive popolnoma še dendenešnji med kajkavskimi, štajar-skimi i prekmurskimi Slovenci, druge pa menda nikder; harem jaz sem slišal v zapadnih krajih slovenskega kolotača samo izgovarjanje: pah’n'1.1, mah’n’t’, dvig’n’t’. Metelko ima povsod niti.. Ker je v izgovarjanji glagolov
II.	vrste v nedoločniku tolik razloček, zato smo tega mnenja, da je v tem, kakor v inih enakih i tem podobnih slučajih, ozirati se na druga slovanska narečja i na staroslovenščino. Stsl. ima v navedenem slučaji svoj ,>>:
/i,nnrii<vn[, naxii.vni jlH.; ina slovanska narečja pa n, ker jim u nadome-sluje nosni <y>; mi Slovenci pa imamo povsori na mesi u ,y, svoj o, menda z jedino izjemo: m«ka M,Y»ica. i njenimi izpeljankami, kde nam ,v» nadomeslujc u (nikoli pa i), i ne moremo nikakor razumeti, zakaj bi ravno v nedoločniku pri glagolih H. vrste bila la izjema.
Substantivum verbale, glagolnik, nahajaš prav česlo, kije, kakor parlie. pršet, pass., ob ra žen pravilno i nepravilno: češene 65, 69 dopadane 1(1 jokane 8, 76 klepetane 50, 76 krailuvaine 65 inolene 6 obiskane 69 obre-zuvaine 67 očišene 63 oči.šuvaine 7 odpušaine 4 oznanuvane 65 pohuišu-vaine 77 pohuišuvane 77 poslušaine 13 potriplene 52 povračaine 62 pre-ganane 79 prsogrišene 52 pričovaine 62 romplaine 26 sedene 71 scripaine 8 sltižene 73 terplene 51 itd.
S teh navedenih redkih vzgledov je že prevideli, da naš anonymus rabi glagolnik pravilno v tem, da ga obrazi od glagolov nedovršnikov; nahajaš pa vendar, d asi redkikral, da ga obrazi i nepravilno od glagolov do-vršnikov: očišene, praegrišene.
III.
Skladnja.
Substantiv.
0	subslantivu je omenili, da ga naš prelagatelj česlo nadomestuje s pridevnikom. Pridevnike pa substantivira s tem, da deva po vzgledu lujih jezikov i proti duhu slovanskih narečij zaimek ta, la, to ali števnik en, ena, eno, ki mu služi za spolnik ali členek pred adjectiva, n. pr. bolni: nad temi bolnimi za nad bolniki tni twv dir9evot'rnor 18 gobovi; ti gobovi m. gobovci 3 krivični: jest zahvalim lebe, Bug, de nesem koker drugi ludie: Rezbiniki, krivični, 1’rešustniki la)iwi ass. ncilpilKci.^iiniiii zogr. Iieiipa-ki>;i,i>iiuii,h 41 maloverni za maloverniki, leilzm. maloverci 45 mladi: s tem mladim, ž ne mladim za z mladičem = mil ihrem jungen, assem. zoyr. ;iq)Af)A Ci. iiinn» 1 mlajši der jünger(e) oyjciimn. diseipulus fiafh/vrjg 30, 53 ta mrtvi o wv.oög 3, 46 noseči no doječi: Ve pak tem nosečim no doječim 55 ti slepi za slepci 3 slariši za kiizm. roditelje assem. zogr. pojtHTC.rl; ynrtig 63 ti vbozi: tim vbozim je la s. evangelium pridigovan kiizm. siromakom se evangeliom nazviščava pauperes nno/oi 3 ta viši: kadar je on bil v tiga višiga hišo peršel kiizm. pridoči Jezus vu lužo toga poglavnika prineeps aq/ior 54, 60.— Nahajaš pa i: sovražni človik inimicus iyJ)Qog 10 poleg pravilnega sovražnik 10 glušec o mxfög 42 gobovec 8, 44 mutec o lih dog 42 el c. el c.
Artikel.
Kakor so sploh slovenski po latinskem i nemškem odgojeni pisatelji od XV. veka naprej pisali spolnile, lako ga nahajamo dosledno i pri našem prelagatelji. Jedva bi verjeli, da je prelagal po latinski pisanih evangelijih, ko bi nam tega ne povedal sam i ko bi iz listih ne prepisal svojih «peri-eope». Vsaklernik bi prvlje verjel, da je prelagal po nemškem izvirniku, ker la jezik ima spolnile; latinščina ne treba spolnika, ker je v sklonih dovolj krepka, kakor slovanska narečja, izvzemši bolgarsko. Naš prelagalelj piše spolnik, recimo v nemškem duhu, jako pravilno in jako dosledno, tako da bi bil p. M. Pohlin ž njim lehko zadovoljen i bi se mu ne bilo treba pritoževali o njem kakor o drugih, ki «den artikel gar oll zierlich auslassen». Pri spolniku kakor v vsej skladnji vidimo, kako mogočno je vplival na prelagatelja nemški jezik, duh nemškega jezika, i le tu i tam imel je dovolj sile, da se mu je odtegnol i jo povedal po slovenski.
Adjektiv.
Pridevniki so prost i i zloženi kakor dendenešnji, sicer pa ne o njih omeniti nič posebnega. Da morajo česlo nadomeslovati samostalnike, o lem je bil že govor pri samostalnikih. Presežnik — superlativ — obrazil je s pomočjo parlikule nar: narpoprej malli. iipi>itl;i€ os/r. assem. zogr. ii|>'liac,|(! nQt".'nov 45 narmanše I I nar la mani zogr. mi.iiiuI o vtahtoo^ 74 nar tu vegši 11 ild. itd.
Numerale.
Pri glavnih števnikih ne stoji poved vsele v jednini v srednjem spolu, kakor to zahteva slovenska slovnica, nego česlo v množini: ondakaj so belle postavlene šest kamenate krugle ass. zogr. frli ace Toy iio^OHOC/h icaM’liH'i. inecTl. JICXMIITI» p. bylo tam szesč slugiew kamiennych s. oii.ljc 6iijiillie meoT ]tori, cunj ex cy^oua 7 ti drugi devet, ke so: kde pa je drugih devel kiizm. gde ji je pa li devel 44 prišli so desel. goboveov kiizm. srelo gajedesel. gobavi možov assein. zogr. n.p'IsTC li ,hccati> lipoicaaccin. maxi» 44. Nahajaš pa i pravilno štelo stvar od pel naprej v rodilniku: pel je bilo mej nimi norčastih inu pet. zasl.opnih no modrih kiizm. pel. ji je pa ž nyih bilo čedni, pet. pa nori assem. sogr. iuti, ace ö'Ii on. hhx'I» (ioyii h iiati. M<v>ii,p’i> p. pieč z nich bylo ghipich, a pioč madrych 58 pobrali so koscev sedem korb kiizm. nabrali so sedem košarov zogr. m»;iAiHA <“C,i,M’i. kouii.-IIIIUl, s. iiiiicyiiitiuo cernaM KOTiipHna p. zebrali siedm koszöw 37 sedem drugih duhov kiizm. sedem drügi diihöv zogr. ji.poyri.ix ce;i,Mt. cerT,asi ,npyiiijex .lvxoua p. siedmi innych duehöw 17 bodete sodili leb dvanajst, žlahl. Izraela kiizm. sodeči dvanajsel. narodov Izraelski 02 sl u čebar oila kiizm. slo ba-
lu.še v oli.ja zogr. ci.TOMi» M'Iipr. o.rfta 37 slu štarjev pšenice Iciizm. slo ko-rušov pšenice zogr. ciTOMi» KOpr, iiMiiennue 37. — S te v ni ki od pet, naprej pa imajo i pridevnikov značaj ler se skladajo s šteto stvarjo v številu i sklonu: desetim devicom 58 na dvanajstih stoleh matih, ctsscm. zogr. na ,i,i<oio na jiccatc lip’lscTOJioy (52 o!> sedmi uri 51 oh anajsli uri 12 od dveh 18. — Neobično je reči: stopil je v teh istih čolnov eden kiizm. sto-pivši pa vu edno ti ktdj assem. zogr. n'[>:).l'l;.Ti,iiie in, ejtiiiri, on. Kopafinunio
35.	— Popolnoma napačno pa je: on je vzel te sedem kruhe Xaßibv toix; ima «(iTovg die sieben brode. IcUzm. reče lepo: v/.eo je li (i. e. lili) sedem lebov kriiha; ravno tako stsl. zogr. npimrr. ceflMf. xji'Iifvi. s. y:ieitniH oniijox ce-/UIM x.ie(ia p. wiawszy siedmioro ehleba b. kato zč sedmi.-te hleba* 37 vzel je sabo le dvanajst, jogrov iragahafitov <): torg d'wd'ey.a nahm die zwölf jünger lcüzm. gda bi pa k sebi vzeo li(h) dvanajset. zogr. noim. :ice oßa na ,H,ccat<! s. ima: y:se JinaHaeCTOpnuy, />. ze pri sehe si dvanaselli-le p. i wziat dvvunascie 14 itd. itd.
Pri ločilnem števniku (numer. distribul.) nahajamo pravilno v srednjem spolu samoslalno rabo: doje (t. j. dvoje) mladih golobeov, />. dwoje gohibial nmn. cardin.: ;i,'i.na m>T'l;iii»ii,a io.uv/imia; ravno tako kiizm. dva mlada goloba b. jijvls n..i.Y>6>iCTa s. ji,na 1’o.iyßnua 63.
Pronomen.
Slapletonovih evangelij prelagatelj slavi često posestno zaime (pronom. possess.) na mestu povratnega (pron. reflex.) n. pr.: moj: jest. sem en dober pastir inu znam moje (m. svoje) ovčice 22 jest čestim mojga (svojega) očeta 19 jest sem mojo (m. svojo) ovco nešil 34 est sem moj (m. svoj) denar nešla 34 jest ne išem moje časti 19 — tvoj: de se ke ob kak kamen v tvojo (m. svojo) nogo ne spotakneš 15 stegni tvoje (m. svoje) roke no položi je notri v mojo stran 21 koku pak ti vidiš eno troho v tvoiga brala očesi inu bruna v tvoim (m. svojem) očesi ne vidiš 30 koko moreš li h t.voimo (m. svojemu) bratu reči 30 izmi poprej brunu iz tvoiga (m. svojega) oka 30 vzemi tvoj (m. svoj) list 39 bis, ti imaš boga lubili iz cele tvoje (m. svoje) pameti; inu tvoiga (m. svojega) bližniga koker sam sebe 43. — negov: ob te uri te večerje je negove (m. svoje) hlapce von poslol Iciizm. poslao je slugo svojega vu vöri te večerje assem. iiocwia pafia ciioiero in. ro,n'i» nciepiA zogr. iioc/i,.ia pafn.i ciioia in. poxHn,v> inviepA b. provodi rabi,-ti. si s. nocjia cjiyry cnojera p. poslal shigc swego 33.
Ravno tako nahajaš čisto po nemškem često pron. pers. III osebe za povratni zaimek, n. pr. neh: no so grajali no gori vzignili neb (m. svojo) šlimo kiizm. oni so pozdignoli glas svoj 44 li voržejo neh (m. svojo) mrežo
*	Ker nema tiskarna tlovolj c ir. črk, morata se je posluževali često latinskih.
noter v lo morje 56 perprič zapuste oni neh (m. svoje) mreže kiizm. i preči nihavši vlake svoje 56 nebesku	kralevstvu	je glih desetim devieom,	katere
neli (m. svoje)	lampe vzamejo	Iciizm. . ,	. S ter e so	vzele lampaše	svoje
matlli. zogr. . . .	ia:ico iipHM'i.niiA	CB’Isthjii.hh™ CBOiA	h. koito zeha	svetil-
nicy-tö si s . . .	y:seme acyimce enoje 58 fle	bi se oni	mogli izgovorili neh
grehov Iciizm. zdaj pa zagovora nemajo od greha svojega assem. zogr. iri.nrt; xe miH'i.1 ne im,vri. o rplsds cbocmi» h. aa rpfaoiie-rli en n:jimiien»€ utori. s. H3i’0B0pa ne l»o mjirth ;ta rpnjex enoj p. nie maja wymdwki z grzechu svvego 78. — n ih: kedar so oni ni h oči gori vzignili Iciizm. prizdignov.ši pa oči svoje assem. ostrom. in,;sBe;i/Mue xe ouh en o n b. rn,nni<Y»x,v. o'iii-rl; en .s'. iiojt,HniyBmH omh enoje p. podniösfezy oczy swe 16 te modre vzamejo to volei v te posodi no ni h lampe Iciizm. te čedne so pa vzele oli v posodaj svoji z lampašmi svojimi assem. matih, ostrom. zogr. Ji(Y>ji,p,r>liA lipniAlHA o.ieii . . ci. eB'I:TJi.ii.iiHin>i cbohmh h. pa:iyMhi.i-tI; jiacjio ei»ei> cnliTHJiiwuu-rl; en s. mudre uzeše ulje sa žišcima svojima 58. — nei: za nje m. svoj: vzdigne ena žena mei tem folkatn nei štimo gori kiizm. zdignovša nika žena glas svoj med lüdstvom 17. — ne za svoj: (žena) začne negove noge močili ž ne solzami inu ž ne lasmi ne glave sušiti Iciizm. ..iz vlasmi glave svoje je brisala assem. ostrom. zogr. Kisicui lvraiu.i enoeiA OTitpaauie L. e/i. KOCMH-rlb na r.iaBtt-m en s. kocom o,i, enoje r.'iane 70 bis, perstopi h gospodi ta mati teh otrok Zebedei ž ne sinmi kiizm. leda je pristopila k ujemi mati sinov Zebedeušovi z svojimi sinmi matih. zogr. 'n.r,l,a npneTA.nn MaTK . . e i. eri.moMa c b o h m a b. Toras'i. npncT,v.nn Matka e i.c r. ennone-rl; en s. Ta,na npne/min Marn ea enoj hm ennonuMa 71 Marta ga je gori vzela v ne hišo Iciizm. tnarla ga je prijela vu hižo svojo assem. ostr. zogr. Map’ra npniAT'i. m bi. somi. CB0Ä b. Martha pri? go u domr>-tr. si s. Marta ga primi u svoju kuču 73 itd.
Cesto je najti i pron. person. za pron. possess. n ih: njemu je pokazol vsa kralevstva tega sveta inu n ih čast. s. pokaza mu sva carstva i slavu n j i -hovu 15 zaperli so veliko množico rib ino n ih mreža se je tergala kiizm. Irgao se je pa vlak nyihov 35 na nih sadu ih imate poznati Iciizm. ž njihovega sada je poznate s. po rodovima njihovijem paznačete ih 38 poslal je svojo vojsko inu je le bojnike končol inu nih mestu zažgal kiizm. pogiibo je liidomorce one i meslo nyihovo je zežgo s. rpaji, n. h x o n 3aiia:m 50 kader je pak jezus nih hudobo merkol. kiizm. znajoči pa Jezus hudobo nyihovopetret. poznavši pak Jezus jälnost nyihovu s. pasyMjeninn Jleye .ny-KaitCTliO H.1IX0BO 53 itd. neh: kadar je jezus neh vero vidil petret. vi-devši Jezus veru nyihovu b. uaTO nujvli Ineyei. Tiixn,Y.-T,Y. nl;p,Y. s. nn.ijonmh Heye njepy n.nxony 49 kadar je pa jezus neh misli videl, petr. gda bi videl Jezus mišlenja nyihova kiizm i vido je Jezus misli nyihovo s. videči pomisli njihove 49 peršel je ta neh sovražnik petr. doyde neprialel nyegov hren. prišal je njegov sovražnik kiizm. pri.šao je nyegov neprialel s. dol,e
njegov prijatelj 10 potle pride hudič inu vzame neh besedo von iz nili sere petr. potle prihagya vrag te jemlye reč iz nyihova serdca lcilzm. potom pride vrag i vzeme reč od srca nyihovoga s. po lom dolazi l>avo i uziina rijoč iz srea njihovoga 13 neh angelci vdyo vsak čas l,o obliče moiga očeta pe/r. angyeli nyiliovi vide vsegdar lice olca mojega kiizm. angjelje nyihovi vsigdar gledajo obraz oče mojega s. anl>c.iii n> H x o it n r.ie;t,ajy .111111,0 ona Mojera 77 vsaj de bode dopolnenu tu govorjene, kir je v neh postavali zapisanu petr. ko je vu pravde nyiliove napisano kilzm. naj se spuni reč pisana vu pravdi nyihovoj «. ,na ce 36y;i,o piijii'i iianncaiia v :HlK0iiy 11.11 vohom 78 zveličani so ti vbozi v tim duhu, zakaj neh je tu nebesku krailev-stvu petr. . . ar je nyihovo nebeško kralyevstvo kiizm. . . ar je nyibovo kralevstvo nebeško l>. ;iaiii,0T0 E 'M; x 11 o napcTiso nefieciro s. jer je njihovo nebeško carstvo 79 bis. — neih: 011 pak je veidel neili misli pe/r. 011 pa k videvši mišlenja nyihova kiizm. on pak vidoči nyiliove misli s. 011 znajuči misli njihove 17 itd.
Particulae.
a)	Prišlo v.
«) Krajevni prislovi: ker (kdor): (načisti duh) vandra skozi suha mesta inu i.še, ker ho 011 mogel najti eno počivališč 17 pelaj gori, ker je visoku
35,	72. ke (kde): ke očmo kupili kruha hren. koj kupimo kruha kiizm. petr. od k ud /vol) ti’ unde b. 0T'l> ,1/Ii fla KyilHM’fc x.ieOi'h s. gdje čemo kupili liljeba 18 de se k e ob kak kamen ne spotakneš hren. de se koj ne vdariš /upore 15 no li drugi, ke so hren. kej so tv devet petr. gde ih je devet kiizm. gde ji(h) je pa li devet nov ubi b. a ;i,'li c<y> j^CBeTHiua-Ta s. rjtje cy ;i,encTopim,a 44. ke drugde: keder bi ke drugde bilo, bi vom holil povedati. Tni pisatelji imajo načinov prislov: dahn. kadar bi laku ne bilo hren. kadar bi dčrgači bilii jap. aku hi pak laku ne bilü petr. da hi drugače bilo kiizm. da tak 110 hi bilo, povedao bi vam 66. noter za notri 17, 26, 56 notre 26, 40, 51, 69 ter, 75 notri 21. ondakaj: ondakaj so pakli poslavlene belle . . . krugle hren. ondukaj hilu je postavlenu šest verčov petr. behu pak ondo šestere vedrice kiizm. bilo jo pa tam šest kameni veder nssem. zoejr. mar. (Vli ■,K0 TOV BO^OllOCT» IlieCTI. b. HMatltO T a, M O IIieCTI» KIOHOBe CJlOJICCItll S. (lil ijo oiijamo mecTi. cy;i,0Ba <••/£/ ibi 7. onde oirb^c <•■/*< ibi 36, 37, 47, 49 elc. ondi 36, 50 elc. undikaj: undikaj sla se 11111 perkazala Mozes no lOlias dulm. inu pole ondi sla so njemu perkazala; ondi undikaj je po nemškem: und siehe! da erschienen, v gršk. in lat. tekstu ne te besede, tore je nema ni .lapel ni Kuzmič ni stsl. zogr. assem. mar. ostr. 16 le tukaj — lo tamkaj: ako gdu k vom poreče: pole le tukaj je Christus ali le tamkaj hren. le tu kaj — let a m kaj petr. ovde — onde kiizm. c ti — eli assem. matih, ostr. zogr. cc oi>,i,e xi, .111	liie — illie nids 1]	55	tamkaj	tov 7, 8
lo: ker bom jesl, lo ima moj služabnik tudi bili ilalm. ker — ondi hren. ker sim jesl, ondi ima tudi moj služabnik bili jap. ker — tamkaj petr. gde — onde kihni, (»de — |.am assem. ositr. zogr. H,'I,eace — TOy lat. ubi — illie (jr. Vtnov r/.tl b. fltro — i' a m i. s. rjijo — oii.i, j e 72 lukaje cr»,i,e hie (in)/ hren. tukaj prir. ovde kiizm. eti h. Tyi;il s. oii.l,j6 20 vmeis ln.Mlin,: perkazol se je tudi vmeis ta kukal 10 zadaj ci. :i:i;t,ti d ahn. od zadaj hren. zadaj jap. zadej petr. od zagya kiizm. odzajaj h. otimi/1> ». cacTpara 70. doli I0.it /mio) inlVa	10. 13, 15,	18, 52,	54,	55	itd.	gori ropi; <<>•(’> supra 1, 2,
3,	I». it, 10, 13,	1(5—IS, 20,	20, 34,	35	itd.	kamer: lo	je lo meslo, kamer
je bil položen hren. lelu je tu mejstu, ker so ga bili položili assem. zoi/r.
11,1,0X0 kiizm. jtelr. gde h. ,i,I;to s. r.tje 20 kamer jesl grem, lu vi veiste hren. petr. kam assem. zo;/r. 1;.Moxe nstr. UlMovKC kiizm. kama lat. quo (jr. o/ior l>. i;.v,i,e s. kv,ta (iti kakaj: inu oni so šli kakaj hren. tjakaj 12, 28 kakaje: pojdite kakaje no povejte 20 kakave: no je prišel kakave 1 kiakai 24, 50, 70 kiakave 24 kyakaj 20 liakaj S bis, 12, 33, 30, 37, 43, 50, 53, 55, 58, lili, 82 tiakaye 1)7 naprej 2, 20, 2li, 52, 78 neprej 28 noter 8—10,
21,	43, 44, 50, 00, (13 nolre za noter	58,	05,	70 elc.	notri za noter 21,
2i), 50 protei;	gredo temu	ženinu	no	nevesti	protei	hren. pruli ženinu
assem. mulili, osir. zotjr. npOTHlWY» xeiiiiiioy kiizm. šle so proti ženini «c dactr-i^air obviam s. na cycpOT 58 se za sem: daj se tvoje perste Jttk Ime cimo petr. sim 21 sem 8 le semkaj 22 semterke hren. sem ter lam 3; lu zapomni, da Ij prehaja v k: k e nam. tja kakor malo spredaj kjakaj za tjakaj, glej Miki. vergl. laut lehre 341. v sredo: stopi v sredo inei ne hren. v sredo mej nje tig to fiHior in medio 21 vmes 10 v mej 10 v mej s 10 unkaj: otroci liga k rale vsi va bodo unkaj pahneni hren. vunkaj assem. matth. ostr. zoi/r. inn.iiami 6a.,^v»ti. petr. bole vuii zverženi bili kiizm. sinovje etoga kralevstva se pa v<") vržejo h.fihi!h)ao>iat cy/eienlur h. 6.yvu>ti. IICII.KICIIM 8 pojdite unkaj nemo protei 58 vunkaj 35, 80 vunkayc 58 unkaj e 13, 18 v n kaj 2it, 33, 35, 50, 55 vnkaje 43, 75, 70 vonkaj 2lt. 50 uvonkaj 33, 70 itd. memu miimo hren. petr. kiizm. mimo l>. napo;i> Miiuyita s. np»ji;i:tn 14 bis memo 43 mcimu 43 skuzi sred: on je prišel h galilejskimi! moryu skuzi sred krevov l«*li deset, mest assem. osir. z<xjr.	Iip1>,l/I:.n>[	^euaiitMi.cn.i
hren. skuzi sred krajov kiizm. po sredi krajine cw< aiaov iou> oolor inler medios fines h. MCz;t,y 42 vsred skozi: on je šol vsred skozi Samarijo zoi/r. MCM>A10 ("iMaptUA' hren. on je hodil po sredi skozi Samario petr. prehagya so oposred Samerie kiizm. on je pak šo na sredi po Samarii diijoytio {Sia luoor žauaotiag per mediani Samariam h. >iitiiyicame np’l::ii, cpli^i. l'a.\iapii,Y, .s'. n:!M(il>y CaMaptije 44 od deleč: gobovci so stali od deleč nanu n:t .ia.io<io tisiitiar .loiioaUtr stoterimi a longe kiizm. ki so poslanoli »'»zdaleč petr. koleri slaše z-dalka h. II tl^LlCii. s. ii:(,l,a.l(‘Ka 44 odlod: kadar on pak odtod naprej gre hren. od unod matth. ostr. on, TA* t,«»y assem. OTI. T,vt’l> zot/r. T.Y*;vli kiizm. oilnut txeüftr inde h. on» TUMO .v. n.iaT.IC 50.
ß) Časovni prislovi: k a d a j ici.i';i,a, icor^a quando iahe 57 kadar cum 1, 2, 8, 16, 18. 21, 24,	27, 36 etc.;	kader er,i,a	cum	2, 3, 5—8, 10—17,
23, 35, 39, 42—45, 47,	50—55, 58,	63—65, 70	etc.;	keder cum 16, 21,
23, 47—49, 51, 57, 61, 63, 6(5, 78, 79, 82 kodor: inu kodor jo nejde, loku jo veselu na svoje	rame položy	hren. kadar	jo najde. petr. Icüzm. gda
jo najde b. KOraTO cum	inveneril. 34	tedaj TM'fla	rote	tune 36, 47, 50, 52
liis, 54, 55 vselaj bi.ca ,i,i>iih sedeas tag rjft^ag omnibus diebus Icüzm. vsakši den b. bciiuku-tI: flenTc s. y ene ji,aiie 31. nigdar umn/rna 6, precej afnire tvxftcog stalim hren. zdajci Icüzm. preči b. ro.wtaci. s. Taj >rac 56 zdajci ;i.f>r>e da/m. hren. jap. zdajci Icüzm. preči b. na 'lao/i.-Ti. s. o/t,Ma\' 8, 47, 51, 55 ele. per prič ani.e dahn.jap. zdajci 1 bis, 56, 57, 67, 69 etc. preden npto^O jioi'r priusquam petr. pervlye Icüzm. prvle b. nptyin s. upnje 28 polier (od no TOjrJi xe) = uo TOMr. trca deindo. hren. pol le petr. habd. polomtoga. hüzm. potom b. iioc.rl! s. uo tom 21, 24 prvič iip'luic^c hren. pervič. Icüzm. oprvič. petr. näypervlye novuov primum b. 'ii»piH>Mri. s. najiipnjc 7 vpervič 63 bzad-nimn noe.rlvU* hren. b’ puslednimu vme^ov novissime b. noCJi'1) s. iioCJlHje 58 jutri oyTp'fi, iorp'Ii arQiov cras 45 v jutru zgudaj (u yul.ru zgugdaj) 12 včeraj isi.uepa yß(-g heri 51 vekhuikomai ni» lt'Incr» tl g tov ctlwva in jjeler-num fris. II. vueki hren. vekoma petr. Icüzm. na veke b. Bli<nio s. va vijek 19 vekuikomei 19 vekhuikomei 65 datier: la raitinga na bo pmežla, datier se bode lu vse zgodilo ne iniirrt, jip'liirrn po;t,’i. ct., ^oii;i,ejice tt’c/1; ö»ji,AT'r» nug doneč hren. dokler, petr. dokle. Icüzm. dokeč b. o ic,y.,|T. s. m)i>' 2 jest hočem, de on ostane, datier jest pridem 61 dokler 28, 34 bis, doller flOiiivUerce 11, 16, 21, 48, 51, 52 no na mestu imirl; vrv nunc n. nun hren. sedaj petr. vezda küzm. zdaj b. cera s. ca;t, 19 to: ta ženen pride, poidite unkaj nemo prolej: to vstanejo te divice vse. to = tu po nemški: da standen alle j. auf. da/m. tedaj jap. takrat 'matih. zogr. TT.r^a H'MTilitiA hi.ca it,iiin«i. assem. ostr. Tor;t,a B'bCTaiiiA jt/fcin.i ri.i rine tune hren tedaj küzm. toda h. T0ra:)i> ca pa:i/t,m’ii-v«x,y, «chmkm oirl;:sn ^t.fjiiim.ra s. Ta,na 58 zgodo: oni pridejo b temu grobu . . . cillu zgodo assem. ostr. zogr. xIjjio :ta oyi’pa itpnjl,oiiiA ira rpofn. Iirm. zgudaj. petr. (kruto) rano Mizni, (jako) rano h. (jtnoro) pano s. (np.to) pano. p. (bardzo) rano 20. kar: kar je pak uže poznu bilu stst. iteuepoy »e (W.iit'binoy oiplag <h- yevo/.itvijg cum sero autem faclum esset dalm. kadar je pak vže poznu bilu hren. kadar se je pak vže poznilu jap. kadar se je pak večer sturil petr. gda bi pak večer bil postal. Icüzm. gda bi pa večer gralao b. icaTO CTan,Y> iiOiepi. s. Kaji; On y neue jo. gdy wieez<')r przyszedt 12 h teistimu času: kar je uže veliko folka bilu vkop pri.šlu 13 ker: ena žena, ker rodi, ima žalost ostr. zogr.	er,na, po:Kjt,acrr., licuaJH. HMan, dalm. hren. jap. žena
kadär rody, ima žalost petr. Icüzm. žena gda rodi, žalost ima. b. učena icora pa:icrt,a s. -jcena Kai, pal>a Tpnn Myity p. gdv 23. zopet oiiati, s. oiict r. onari. č. opel tmimo, on to!) tv relro 14: zupet 14, 15, 28, 42, 43, 50, (!2, 66, 76. potentega: nekoteru je padlu mei terne, potentega je s lem ternam gori
zraslu küzm. i gda hi s Irnyom vrel. gori raslo 13 kadar on (narisii duh) pride, najde lepu	s Lemi	metlami pometeno	no cirano. Poten tega on gre
proč inu vzame	. . .	ruvta dah»., jap. tedaj	jpetr. onda küzm. leda b. rora:u>
s. ra,i,a kajkav. potomloga 17 poprej iiptafte 36, 45, 55, 63 itd.
y) Načinski prislovi: dobru: la je billa že dobru stara assem. osir. soffr. CM :!aMaTep’I»iri,iiiii irr. flhitex MHOatxT» dahu., hren. dobru jap. leta je bila perlelna küzm. la je po vnogi dnevi obstarala avtr/ n-qoßeßrpf.v'ia fr fyiiftait; itoi.h<7g ha;c processerat in diebus muli is b. Ta Minie na it'biipacn» juiioro 0CTap'li.ia s. ona jo o(*/rapje.ia 6 zakaj le taku je pred tabo dobru dopadeče bila malh. ulico 'raso fn.irn. ö.iaroitoJiieHHie iipliflT. toooi*. zot/r. :;ko 'rano 01,1 no.it np'I»,vi> to6oia\ daltn. tebi je taku dopadlu hren. laku je pred tabo do-padlivu liiln jap. laku	je	hilu dopadlivu pred	tabo 64 koke 41 koker iaico
dg, coaittQ uli 5,	16,	19,	22, 30, 34, 36, 39,	41, 43—4;>. 48, 52, (iO, 63—65,
74, 76—78, 80 koko 30, 53, 65, 66 kokor 8 koku 30, 42, 45, 47, 48, 50, 66 kokur 66 laku 8, 11, 30, 35, 43, 45, 53-—55 ild. toku 8, 10, 21, 23,
25,	26, 30, 34, 36, 37, 43, 44, 47, 49, 52, 55, 60, 61 elc. loko 2, 76 zu-per CAMipr» 17 nekar: no nekar ne bodi neioverin samuö veirin 21 offen I-lih: vidiš de ti govoriš offen tl ih oli oči tu dalm. hren. očilu/ajp. očitnu petr. očivesto kiizni. očivesno :io OÖHHOyiA ca jratUjioltt palam 25 z mira m: kadar en močan ino dobro rislan svoj dvor obaruje, laku oslane lo negovu zmi-ram hren. zmyrom petr. vu miru küzm. vu meri in. m n pl! ir tiorp’ij in paee b. in. (1e:toliacnocTi. s. na MHpy p. w pokoju 17 sainosto: perneslu je fruhl ali sad samosto 13 kateri zapusli hiše. .. za mojga imena volo laisti ho sainosto zupet noter vzel hren. samoslu petr. stokrat, toliko küzm. stokrat lelko !Y.<no>’7ilcwit)ra cenluplun b. CTOKpaTHO s. TO livTil 62.
(K) Vzročni prislovi: to: jest. vom povejm: preden je Abraham bil, sem bil jest. To vzdignejo le kamine gori dalm. na tu jap. ledaj petr. pervlye nego hi Abraham, bil ja jeseni. Zalo oni popadoše kamene Icüzm. popadnoli so zalo kamenye tottv ovr UOovg tulerunl ergo lapides 19 jest grem k očetu. To reko nekoleri mei sabo zinei negovih jogrov petr. rekoše zato niki z vu-čenikov nyegoveh jeden drugomu küzm. erkli so zäto niki ■/. vučenikov nye-govi eden k driigomi etitov ovv iv. nov fiaOijttov avtov jrot>g dlbjlorg 23 ild. dendenešnji: zatore, tore (roxi, öut tov to).
b)	1'red log.
Ker naš prelagatelj rabi predloge tako, kakor so še dendenešnji v rabi, zalo je o njih le malo omenili. 1’redlog pri upu glasi se zvečine per, hodi si da je pravi predlog, bodi si v sestavah: prišel 1, 4, 7, 8, 12, 21, 33 ild. prišal 32 peršel 2, 6, 10, 12, 17, 29, 67 ild. perpelita 1 perpravili 2, 3. 5 ild. pergudil 14 35 perkazal 16 perstopili 6 pervezan 1 ild. itd. dopernesli 6 ild. per: laku sedejo doli nih per 5 lavžent mož assem. ostr. zot/r. »bSJieace oyöo m,yoci. ■IHCJIOMI, Ti k 0 iiati. T'I.ICAUIITI. hren nalu je doli sedlu okuli pel jezer mož
petr. poscdoše adda muške glave hrojem okolu pel jezer küzm. zato doli so seli možje zračunani okoli pel jezer ... o) avdQRg tov dQi!)/.iov iog d ivevterng yjhoi . . numero quasi quinque millia n also setzten sich nieder an der zalil bey fünftausend mann 18. Prim. še: inu nih je bilu okuli štiri tavžendl, kir so jejdli 37. Praipos. per sloji pravilno z loc. per jezeri 35 per nih 21 per pokoju 26 i celo pe: pe jezeri 35. Mesto pri (per) najdeš i pr e v prešel 3, 58 pncšel 4. Pnep. v najdeš tudi pravilno z loc. Za Me;i:,roy najdeš mei 2, 10—13, 17, 19, 21—24, 26, 34, 43, 45, 47, 48, 58, 60, 61, 65, 69, 74, 77, 78 i mey 3, 4, 10—13, 37 poleg me: la ima pet ječmenovih kruhov inu dvei ribe; ali kaj je me telukvih hren. ali kaj je tu mej tulikajn petr. ali ova kay su megy Ioliko lyudih Icäzm. ali kaj so eta med telike n. aber was ist das unter so vielen (assem. iri> ch wro c,vn. ce.iHicoy ostr. Jn> ch iito (‘(Y»'i"i> c(!.ini;«y napo;i,oy zogr. in. cri 'ii/ro c,*tt> im. co.ihi:o) 18. Za H3-MCaytoy najdeš zmei 4, 19, 21, 23, 44, 70, 76 zmey 3 i zmeih: merkajte no gledajte, de vi obeniga ne bole ferahlali oli feržmagali oli zavrgli zmeih mladih no majhenih assem. ne ncpo,HHTC o o;(HHOsn. OTT. Majn.iHX'i. chxt> matth. liJiiOAiiTC ca ,na ne npfer>pHTö le^mioro ott» Ma.ri.inx chxt. ostr. zogr. f».ilo ^li ro ca h ue pariere o oauhomi. orr» Ma.ir.HX'r. chxi. petr. vigyte, da zänemar ne mečete jednoga zmegy oveh majehneh küzm. vidite, da ne zavržete ni ednoga zeti mali 77 nein. se glasi Jrez 78 prez 78 'iprl:cr., upkn» se glasi čez 17, 23 ob 11, 12, 47, 55, 58 elc. res panr. dia dis 26, 42 skozi 10, 11, 13,
14,	21, 33, 52, 55, 63, (56, 77 skuzi 1, 11, 15 elc. vred: vred ž ne mladim
1	za — volo: ali za teh izvolenih volo bodo ti dnevi okračeni »a ii:n>-lipain.m. jice tipliKpaTATT. CA jlj.rie TH dia di rovg ixlexiobg -/.olofid)!) a) >:fi;uai h-tivai sed propter eleclos breviabuntur dies illi küzm. za volo li odebrani h. no zaradi. izbraniny-tö onezi denie šle sq skralotr. s. izbranijeh radi 55 za moiga imena volo n m etre jtoero pa^rt h. zaradi moe-l.o ime s. imena mojega radi 62 zavolo— volo: vsaj veruvajte za vol o tih delov volo stst. aa 'ra rn,’l>.'ia trlipA OMJitTO mm dia -ca >'(>ya mha mm&ßere tun propler opera ipsa credite h. veruvajte mi za tyje dela 66. — Praep. ci. se glasi pravilno s, pred mehkimi soglasniki i pred samoglasniki z, pred nj pa ž: kakor tudi z v črez, iz: ž ne (= nje) 1, 46, 70 bis, 71 ž nim (= njim) c/i. iihmi> hren. 7 nym küzm. 7. nyiin 16, 46, 58 ž nimi (= njimi) 21, 34 7 no 46 čez ne 40, 74 iž ne (= i7. nje): začne von gonil, le predajavce no kopce iž ne (is fhne) 40 iž nih (= njih m. njihovih i to m. svojih): oni vas bodo von iž ni It (is f nig) sinagog ali šul odvrgli ott. ot.ut.mh ihti. hsic;i,cii,y.ti, ici.r hren. ony vas bodo iz synagog izvergli küzm. v. spravišč vas vi» zgonijo 27. Prim. še: wreseh nich Swela: brež njih(ovega) svela (Stari rokopis Kranjskega mesta) lil. — Dalje še najdeš iz: za 0 (ci.): morejo li se brati lige iz osata assem. e,i,a (»6r.eM.ieTi. kt.to ott. Tpmiojta CMOKi.mr matth. ott. lt.ii.'i 1,11,1. osir. OTT. pllHHia zogr. OT'1. p'Iiill.'l! hren. lige na osati petr. lige iz kupinja kiizm. jeli berejo (ige s četalja h. bere li sy ol/i. repei smokyni s. s čicka 38 šli so
iz (m. z) gore doli l(i celo us: jest. bodem us vami vselaj noter do konca lega sveta u cc a;n> ct itaMit leou. iii>ca ,u>uii ii,o ci.KOiu.'iaiiiua liticoy 31.
c) Vezniki.
Najnavadnej.ša konjunkcija H hiva v različnih varijaeijah: inu 7, 22, 28, 30, 31, 37—39, 41, 43 itd. ild. ino 7, 28, 43 itd. imii 16, 33, 34, 52, 57, 60,	63,	65- 73,	75	77,	7!), 80,	82	inntii	76 i n o	i 70, 74, 76 im 8,
10, 23,	40,	60, 76, no 1	-6,	8—10,	13,	14, 16,	18—23,	26, 33, 34, 43, 44,
47, 65—71, 73—77, 80 82 noi 77 ionu (i, 20, 43, 73. pak: kateri pak gree skuzi te davre, ta je en pastir teh ovac 2, 4, 13, 29 itd. pake: to per-gliho je Jezus on k nim govoril, oni pake (pakhe) te niso zaslopili stal. OllII 'A'c ne paaovirluiu hren ali ony neso zaslopili. petr. ali oni ne razmeše kaj jim govoraše kiizm. oni so pa nej spoznali r/.tlvoi <)or/ eyvuaciv b. no le ne razumeha s. ali oni ne razumje.še 29 vender kiizm. diinok 45 voti-der: izveličani so li, kateri niso vidili no so vonder verjeli ö.iaüCCHU ire liHjl/liin.iiieu ii irbpouairMHCH hren . . . inu vuner verujo kiizm. blaženi so, ki ne vidijo, i dönok verjejo 21. nikar malo mi ne: zakaj ti karstiš če nisi Christus, tudi nikar Elias, malo mi ne en profet 'ii.to oyöo Kpi.iiiTaemii aniTC n.i irlj<*u vii, uti ii.urfi, nit upopoEi. ri olv fimii'Cttg, tl av or/. ti h Xqiatttg ofiH 'lih'ctg nčdš o jcQOftj-ttjs neque — neque dalm. hren-petr. ni —ni kiizm. b. niti — niti s. ni — ni 4; zakaj uo yaQ enim petr. kiizm. m- 12, 14, 15, 15, 18—20. 22—30, 33—35, 37, 39—41, 43—45, 47, 53,	56,	57, 60,	63,	65,	79, 82	zekaj 29;	samuč	in> dihi sed hren.
ampak petr.	kiizm. s.	nego b. no p. ale	19,	21, 24,	25, 38,	61, 63, 68, 71, 74,
76, 78, 82 semuč* 8, 29 semoč 69 temuč 8, 41, 47, 52, 54 somoč: jest nejsein prišel, de hi poklicol te' pravične, somoč te grešnike lic upu 1,1. npaiic,i,’i.HHK'i> npHUMiari., in. r| I; iii.iiki;i.i na iioKiiamiic 82 če več — tem več: ali če je on nim več praipovedol, tem so oni več pravili cjihko’,kc umi. n. naiipliiiiTaainc, orni nauo na .inxa npoiioi!'fe;i,aaxAi haov 8t — imlloe (|uanto — lan to hren kulikajn lulikajn več petr. čini več — tem bolje kiizm. koga bole — loga bole b. kolkolo — tolkozi» poveče s. ali šlo — još večina 42 če aniTO ti si, an 1(.) ker: no ker bi jest rekel, de ga na znam, loko . .
II	auiTC pCKA» liKO lic lit M l. ero • • /cii tav ttiid), on or/ olda avtov . . si dixero (111 i a non scio euin . . hren. inu aku bi jesl rekal, de ga ne znam, . . petr. i ako rečeni, da ga ne znam . . kiizm. i či erčem, ka ga ne znam . . b. i ako reka če ne go poznavam i. s. i ako rečem da ga ne znam 19 zalu 12, 50, 53, 53, 55 elc. kok er — toku uikojkc—n /aOiog — vxd sicut — et petr. kak — i kiizm. liki — i 21 laku — koker 28 če — toku: če se jest sam čistim, loku moja čast nič na vala auiTC n:u. cjihimik ca cilMl., c.uma MOlil iiiimto'iKC ccri» hren. aku jest sam sebe častim, talcu moja čast ništer nej kiizm. či jaz dičim sam sebe, dika moja je nikaj 19.
Glagol.
Našemu prelagalelju služi pra'sons ne samo za sedanji čas, nego i /a pretekli (pnesens historicum) i za prihodnji čas. Aorista i imperfekta pa ne pozna.
F u t u r u m.
Futurum označuje naš prelagatelj na dvojni način: a) priesens glagolov dovršnikov i b) bodem, bom itd. s part. pra;t. act. na l (.ib).
a)	P rte s. glagolov dovršnikov. Slovanskim narečjem rabi sploh praesens glagolov dovršnikov za futurum, zatore i slovenskemu. Ta prses. luturum še med našim narodom, rekel bi, krepko živi, dočim ga pisatelji izšolani v nemških šolah v zmislu nemškega jezika zvečine nadomestujo zoper duha i pravila slovanskih narečij z zloženim bodočnikom. Naj sledi nekoliko vzgledov pran« futura: odpustite, zadržite: katerimu vi le grehe odpustite, lem so odpušeni, no katerim je vi zadržite, so im zardržani IIMIi.ICC OTMIOyCTHTC l’P’IiXhl, OT’MIOyCTAT'b CA HMTi, H IIM i.JCO ,|pv,KllT<!, ,l.pl -,iüM"i> (‘a n m i, hren. petr. küzm. odpustile, zaderžite b. na koilo prostite grehove-to, prosleni im'i> sa, i na koilo zadi.ržite, zadi>ržani sa s. oprostite, zadržite 31 odvali: gdo nam odvali la velik kamen od tiga groba duri K'i.TO orbBMHTi» )IHM'I> KilMeiiii hren. gdu nam odvali ta kamen mumvllaei revolvel, petr. gdo nam hoče odvalili küzm. šlo nam odvala kamen b. koj šle ni olvali kami>k'i>-l'i> s. ko če nam odvaliti 20 nebu inu zemla bode prešla, moja beseda la pak ostane no ne bo prešla c.ioiieca Mot ne mhmohaati 55 pojde: meč pojde skozi tvojo dušo ,l,oyiilA> IipOH;t,eT'I> op<KXl>tf ri]v tduiXevoerai, (jOjupala gladius pertransibit. hren. meč pujde skuzi tvojo lost.no dušo petr. hoče prebosti küzm. tvojo diišo meč presmekne s. probošče (5 lako 1 udi na konec liga sveta pujde TURO B^eri. 76 ti angolci pujdejo vunkaj u:tn,'i,,vn. airt>re.iH petr. izidu vun angyeli b. šte izlösat't. angeli-te s. iziči če anljeli 76 pujdejo vunkaj H:sn;t<vn, 80 poreče: aku vom kateri kaj (khei) poreče, recite . . arine pciOTi. k'i,to mwia «ii.to b. ako vi kaže nekoj nešto 1, 47, 55 poreko: kader k vom poreko: pole. on je v pušavi aniTC ace peiC/Y>rr> hjim i. . . hren. kadar k vam porek^ . . petr. ako vam reku: ovo je v puščine 55 pridem: jest grem kakaj inu zupet k vam pridem h;i,«y> h iipH^tt hren. jest grem . . inu . . pridem petr. idein i hočem priti küzm. odhajam i pridem k vam 28 pride: bode en velik beg no strah mej tem volkam pred tem čakanam, katero pride vsemu svetovi rpA^AiiiiTMH.vi. na iihccJieiUTJA'» qua; supervenicnl hren. katere imajo priti petr. kolera hote priti küzm. štera pridejo b. koilo šle postignati. vselennaja 2 pride ta čas lipii^en. rohnita 27 bis, pride ta dan lipnA^TT. ,i,i)m.e 40 pride ta vura rpAflCTT» rozina, rp/wn. <iac'f. 80 bis, kadar pak ta duh te pravice pride or^a Jtce lipn^OTi. oin. jt.oyxi. iiCTinir.in.i hren. kadar pak pride uni duh te resnice petr. gda pak pride on
duh pravice küzm. gda pa on pride d lih le isline b. a koga dojde onzi ilu-h'i -t'L na islina-la 24 la Iroštar na pride k vom iiapilit-iHTi. ne npnri,C'n> ri> itaM'i, petr. veselil el ne pride k vam küzm. obeselitel no pride k vam. b. ul.e-šilelii-l'i> nema da dojde na vas’i» 24 neka vsledharni ne pride v to nebosku kralevstvu ne nd:i;i> m.iur;;CTi> in. n'Iicapi.CTito iic6ccmioi€ hren. nikar en slejdni pojde nolar v nebeška krajlevslvu petr. ne vleze vsaki on vn . . b. ne vsykoj šle da vleze v’i> carstvo nebesno ov nag tigelerotiai non omnis in-Irabit 38 bis, zakaj pride ta lirsl. liga sveta rpAflerr. BO cero Miipa k'i.iia;)i. hren. zakaj la viuda liga svejlä pride 28 to vse pride čez to žlahlo upii-,t,Y>Ti) i!i>c'li culi na pojoči» ij&i vavca narta venient base omnia hren. le-tu pride vse čez le-tä narod küzm. vsa eta pridejo na ete narod b. vsičko lova šle dojde na tojzi rod'i> (K) vi v to nebesku kralevstvu ne pridete ne UMaTC ki.iihth »I. ii,'I:capr>CT 1U11€ ucnecKoe ni' fiij algi-Uhjit elg rijv ßaatlelav tiov oiQai’wv non intrabitis hren. ne pridete v . . petr. nečete vlezli vu . . küzm. ne pridete vu . . b. nema da vlezete vri. . . s. ne čele uči n . . 77 per-pravim: jest vom perpravim to kralevstvu, koker je meni to moj oča perpravil 74 pošlem: jest pošlem k vom prophete no zastopne ce a:n. C1..IIAV Kii iia.M'1. npopoK’i.1 h up’T>M<YvtP'i>i (>0 reče: kar 011 vom reče, tu strnile eace aniTO r.taro.iCTi. iiasn», ci.THopirre hren. kar 011 vam poreče, tu slinile petr. kaj vam gode reče, činele b. kakvoto vi kaže, slorete s. štogod vam reče učinile 7 spotakneš: de se ke ob kak kamen ne spotakneš ji,a ne K0i'ri,a np'Iiri»KHeiiiil o KaMOHfc hren. de se kij 11a en kamen ne vdariš petr. da ne vraziš küzm. da ne vdariš b. da ne by da prepi.neši. o kami.ki. 15 sluri: kakor si veroval, taku se tebi sluri liiconco »lipona liAvtu Tei;i; ibg tnloTtv-aag ftvijOrjtio ant sicut credidisti liat tibi hren. kakor si veroval, taku se tebi izgodi 8 zapustim: spet zapustim la svet hren. zupet zapustim 25 vzamemo: mi konec vzamemo im iioruiilieM 1, hren. my poginnemo 9 itd.
b)	Naš prelagatelj zlaga često lulurum i tam, kder bi rabil pravilneje prass.-lulurum, o čem sevsakdor lebko uveri, ki primerja sledeče vzglede našega pisatelja z doličnimi vzgledi inili pisateljev. — Futurum pa zlaga naš pisatelj pravilno z bodem, bom in s part. praet. acl. na l dotičnega glagola nedo-vršnika: bode se perbližuvalu vaše odrišlvu 2, kateri bode prsed tabo per-pravlol Ivojo pot 3 tu bode 011 govoril, to vom bo on oznanival 24 bode potrebovol 26 listi bode pričol 27 bode držal 19, 20 katerimu se bo zuper govorilo ö lana bo smrti dišol 19bo govoril 24 bo učil 24 bo vočil 28 bo zašpotovan 14 vi bodete iskali no žalovali,ampak ta svet se bode veselil 23 vi bote tudi pričali 27 če bote prosili 25 bodete puinnili 27 oni ga bodo gajžlali 14 vse lugendte se bodo tresle no spreminale 2
i	nepravilno: jest bom p o s 1 o 1 mojga angoloa assem. ostr.zogr. ce a:$ri> iioci».ii,y» airi. riMi. Mof matth. non.i.iai-v hren. jest pošlem mojga Angela petr. ovoja posiljeni angela mojega küzm. jas pošlem angela mojega b. azi, provaždaim, vestitele moego 3 ob tem času te žetve bodem rekel k tem žencam ni, nptsu
XVI'in,l pCKAi jK/A’rejii€M'i. i'ooi dieam Irren, ob času le žel ve hočem jest. žen-com reči petr. i vu vreme želve rečem žnjaačem küznt. vu vremeni želve povem žnjecom l>. vi» vreme-lo na ži>tva-la šle reka na ži.lvarilč s. reči ču
10	bodem oznanil ostrom. zogr. iii»;ni’I:iii'r<Y> assem. is'i.:iitlsiUTai<Y» küzm. bodem nazviščavao dr«yytho annunciabo 25 boš odvezol, boš zvezol: vse, kar boš ti zvezol na zernbli, more zvezami bili v nebesih; imi vse, kar boš odvezol na zembli, ima tudi odvezami bili v nebesih stol. c/i>iiA‘/iceniii, |>a:s-r 1.1 >rl» 111 n m n petr. zavežeš, odvežeš küzm. zvežeš, odvežeš b. vi,ržešl», razvi ržeši. s. svežeš, razdriješiš 68 bode dal stsl. ;i,aCTi» petr. daa küzm. da b. dade s. dače 26 hode se vom dalu ,a,aCT'i» ca immt» petr. hoče se vam dali küzm. da se vam b. vi se dade s. dače vam se 26 de bode dopolnenu, kar je govorjenu stsl. |a <"i/>,y>;i,oti> ca ])0Tieii(>i€ petr. da bi se spunilo küzm. da bi se spunila reč b. da se shade s. da se zbude 1 bode se vom odprlu on>np'i,»en. ca iiumi, 26 vaša žalest bode v tu vesele prebrnena iicia.n» itama in» pa;i,0CTi» «AVtOTi, petr. žalost vaša hoče se preobčrnuli vu veselje küzm. žalost vaša se obrne na radost b. sk'i»rbi>-ta vi šle se promeni na ra-dostr, če se okrenuli 23 ta bode la svet štrajfol 0J>.'iii’iHT'f» 24 listi bode inene častniga sluril, zakaj od liga mojga bo vzel inu vom oznanil oin» ma iipoc-iaimn» 'liico on» Moero upri ni en. n iii.iiid.cTiin» na>n» lcüzni. on bode mene dičo, ar z mojega vzeme i nazvesti vam 24 on bo izdan iip1>,ui;iAri,ii 14 bo o po menil lacnoMAiiVRTi» 28 on bo svojim angel-cam poročil aiire.ioMi» ciioiimi» itanoirhcrr» 15 bo poslal iiocvioh» 28 nebesa nu la zembla bode prešla, pak la beseda moja ne bo prešla ueiio n iieM.rl; MiiM0iirien», a cjioneca ji «Is ire Jiini(>n;i,,vn, hren. nebu inu zemla prejdeo: ampak moje besede ne prejdeo petr. preydu, ne preydu küzm. nebo i zemla prede, reči moje pa nikak ne predo 2 na bo prešla ta raj-tinga, dokler se bode lu vse zgodil n ne Ji M an» np'Tiimi po^l CT., ^Oii;t,<!',i;e Bi.cli i;.>'.,i,y»ti. küzm. ne prede ete narod, dokeč se vsa el,a ne zgodijo 2 ho n i h dosli prišlu jiiiosu iipi(;i,<Y»’n, 8 on bo na Irelji dan zupel. gori vslol TpcTiu Ahili» in»cKp’i,cueT'i> 14 bo se zgodilu eivta li^en. 28 mi bomo k nemu prišli ki» uejioy ii^enli küzm. petr. k nyemi pridemo 28 bodete nešli oupAiiiTeTe 1, 26 de se vi na bole pohujšali ;i,a lic ci»i!.ia:mnTe ca küzm. naj se ne spačile 27 bodete prejeli iipimieTC 25 kar bo prou, tu bole
vi	prijeli cace i;,YvI,oti. iipaiei»;i,a, n-i,cii]>maioto 12 kadar bodejo (drevesa) ta brst naprej pognali loku bodete vodili, de se bliža to lelo er^a irpo-iiiiiiiai,Y>n» ca (dreva) oy:icc hh^aiiito o coi;'Ii hKjcto, 'liico .. 2 bodo vas odvrgli HSK/ten^n» küzm. (z spravišč vas vö) zgonijo 27 per prič jo bodejo vom pustili ai.iii€ iiocmcti» 'Ii petr. taki je odpusti küzm. preči je odpusti b. lutaksi šle gy provodi 1 prvi so minili, do bodo več prejeli iipi.im Mi>ii’l»axtf» ca haiiitc iipiiiATii petr. štimali su, da hote več vzeli küzm. Ii prvi štimali so, kii več vzemejo b. mysloha si, če šlo zemat'b poveče 12 bodo se sežgalu iauo cvjcciiitu ia hren. de se zežge 10 vaša srca se bodo rez-
veselila in.^tpa/toyieTi» c,a <'pji,Mi,e ltaiue hren. vaše srce se iina veselili
b.	šle so v'i,zdraduva si»rdee-lo vi 23 bodo spoznali 27 no toislo vom bodo sl urili ii en THopATT» HUMI. petr. budu činili küzm. ela včinijo vam h. tova šle vi slorol’i. 27 bodo vidili sinu v oblakah T0r.ua oy:ti>pAT'ii C't»iiri» 2 kadar se bode toisto začelu iiauiMOittiiiTCMi. jko cimi. 6'i.immi Arne. kadar se pak le-lii začne godili petr. gda sc pak ova počim činiIi lciizm. gda sc pa začnejo ela črniti b. kogato načne da stava tova .s. kad se počne ovo zbivali
2	poberite droftine, da ne bodo zgoblene ji,a ne uoruiJiieTi» iiii<ii>Toace hren. de konec ne vzaineo petr. da ne poginu Iciizm. k<\ ne prede b. da sc nc izgubi ništo s. da nišla ne propadnc 18 ild. ild.
Neklerekrali je grški ali latinski ful.ur preložen s sedanjikom «) boleti ti) imeti in infinitivom dotičnega glagola. Ali oba načina ne izražala pravega fulnra; v prvem se izliče volja, v drugem pa neka dolžnost, ali zapoved zraven glavnega pojma. Prvi način je po nemškem: n. pr. hočo dali: lebi hočo le ki uče dali od tega nebeskiga kralevslva dir will ich die schUissel des bimmelreicbes geben ,i,aM'l> TeCrifi lUllo'lA . . dwoto aoi tag '/J.t'ig . . libi dabo claves . . hren lebi hočem dali kluče . . petr. tebe dam klyuče . . küzm. dam tebi k 1 uče b. šle ti dam ključeve-le na carstvo nebesno s. daču ti ključeve od . . 68 hočo priti: ako jest tjakaj pujdem inu vom te mestu perpravim, hočo jest zupet priti inu vas h sebi vzeli n. ich will wiederum!) kommen und nehmen euch zu mir selbst u ciiitc n,l<Y» naici.i iipH^K . . n iioiima» jthi ia, ceii'Ii küzm. pa pridem i vzemem vas k sebi b. šle dojda pak'li i šlo vy zema. pri sebe si s. ču doči i uz.eči vas 66 hočo sl.uriti: čc bole vi kaai prosili v moim imeni, lo hočo jest sl uriti «.das wil ich l.lllin 'IftCO lipOCHT« BT» UMA M0<\ TO a»TH0p<Y> tal’ ll (uiijOljte t-i’ liji oivjimi fiov, fj ’to uh nie) . . hoc laciam hren. lu jesL hočem strnili petr. kaj gode bildete prosili . . ono včinim küzm. či bodele ka prosili . . jaz včinim b. azi» šlo go napravjn s. ja ču učinili 66 očo sl uril i: vse lu, kar bole moiga očeta v moim imeni prosili, lo očo jest sl uriti eroJico ko.ihko;ici>,'I,o iipocirre in» UMA MOC, TO CTBopA. hren. lu jest hočem sturili küzm . . to včinim 66 nočo verjeti: onu je pak, de jest položim moje prste noler v le lukne, no moje roke noter v negovo sl ran, že nečo verjeli n. so wil ichs nicht glauben aillTC 110 lll>.IOiK'l<V\ p,Y»K.Y» M0IA» 111» pCII])il (‘10, 110 UMA lt’Iip’M 01' tli: matEvaiO non čredam hren. laku jest nečem liga verovali petr. ne hudem veruval küzm. ne bom vervao b. ne šlo da poveruvanri» .v. ne ču vjerovali 21 hočem odpreti, hočo reči: jest hočem odpreti moja vusla v priglihah inu hočo reči te skrivne riči «.ich wil meinen mund a u lil h u n und wil lierfiir-bringen OTi»p'b:i<>\ in. npiiTViaxi. oycra MOia, ori.iipi.ii.v. <*i»hpi.iieiial: umli-m ir jrotQCtßoÄctüg ib im'itta [tov, loerzoiica v.e/.ovititir« aperiam in parabolis os meum, eruelabo abscondita hren. hočem odpreti . . hočem izreči küzm. odprem vu prilikaj vüsla moja, vi) povem skrita b. šte olvorja . . šle izreka skrylo-to s. otvoriču . . kazaču .11 hočem dati: kar bo prou, lu hočem jest vam
dali n. was recht, sein wird, das wil ich euch geben i€';icc r.<v>;i,CTi> np:ii< ,Hain> BiiM'b äoiato v/ur Iujdc dabo vobis Arm. In hočem ,jesl. vam dali pet r. kaj bude pravo, dam vam küzm. ka bode pravično, dam vam. b. kakvolo e pravedno šle vi damii 12 vse hočem tebi dali n. diss alles wil ich dir geben lucc ornnia tibi dabo 15 hoče ostali: kako hoče njegovo kralev-stvu ostati n. wie wird dann sein reich bestehen i;aiio CTaiiori. n,(>capr.CTHHi€ ero mag <na!hj<mai i] ßaailsia avtov quomodo stabil regnum eins Aren. kaku hoče . . obstati petr. kak bude slalo . . küzm. kak da bode slalo b. kaki. šle ustoi carstvo-to mu s. kako če ostati p. ja kož sic ostoi 17 hočem tebi plačati n. wil dir zahlen in>:srnajit> th diio(hooa> ooi reddam tihi petr. platim je tebi küzm. nazaj li dam b. i)ie th ujiaTi-v» 43, 52 očem ga k vom poslati nocbJItft u rti ltaM'1. n:i:inf>ot avtov ji:Qog v/idg mit tam eum ad vos küzm. pošlem ga k vam 24 hočem povrniti: jest hočem zupet se pu v er ni ti v mojo hišo n. ich wil wiederum!) kehren in mein haus itT>3JipaiiiT<R ca in.	MOÜ	v/jiootqi-if'oi elg tov oly.ör fiov revertar in domum
meam. Aren, jest hočem se zupet värniti v mojo hišo petr. idem nazagy küzm. povrnem se vu lužo mojo 17 hočem priti inu njega ozraviti n. ich wil kommen und ihn gesund machen. a:n> npnmeri,'i> MCH’ti.ii<y> n tyw flöiov Dtoantvmo avtov ego veniam et curabo cum küzm. jaz bom šao, i zvračim ga 8 hočem strniti: ta šaffar je djal v sam sehi: kaj hočem jest sturiti n. was sol ich thun ur>TO CbTiiOpu» tl uoir/ao) c£uid faciam petr. kaj imam činiti 39 hočem vreči: na tvojo besedo hočem mrežo von vreči n. auff dein wort wil ich das netz ausswerffen HO r.iaro.ioy '.icc TisoeMoy in,iip'i,;i;cM'[, (assem. iti.MCTCM) Jipfeac^ yaldoio tb <)/xtvov laxabo rete küzm. na reč tvojo razpreslrem ta vlak 35 hočem vzeti: kako moreš ti h Ivoimo bratu reči: derži brat. jest hočem lo troho iz tvojga oka vzeli OCTaiiH ;ta	cm	111,11,1,	luptg	i’y.ßdx01 eiiciam petr. pusti, da vun zvčržem
Irohu küzm. naj vö vržem Iroho 30 hočmo sturiti: aku hočeš, laku hočmo mi tri utte sturiti aiure xoihtciiih, ;i,a ci.TiiopirMh ci,ji,c 'rptt Kpoin»i norrj-(Toi/uv otde tQBlg oxyüg laciamus hic tria tabernacula petr. ako hočeš, na-činemo ovde tri šatore küzm. či češ, napravimo eti tri šatore 16 ke očmo kupiti kruha m mm f, KoynttMi» x.irT;u'i»i udthr dyo^dooiitv aQiovg unde ememns panem Arm. kej kupimo kruha küzm. odkud küpimo krüha b. ol/i» de da ku-pinn. hleb'ii 18.
ß) Drugi način z imeti je pa napravljen po nemškem sollen: imaš molili: sloi pisanu: li imaš boga luga gospodi moliti inu njemu samimu služil i n. du soll den IIKrrn deinen Gott anbeten und ihm allein dienen rocnoAio uoroy etioenoy noKaoiimiiii ca h . . iiocjtoyaciiiiii: jvQogyiwijaeig xal. . katQevaeig dominum deum luum adorabis el. illi soli servies petr. budeš molil i . . . služil b. da sc pokloniši, i samo nemu da poslužiši, 15 nimaš skušati: li nimaš gospoda tvojga boga skušati n. du soll. Gott deinen HErrn nicht versuchen ne HCicoycmiiH ovx r/.n-uodoug non tentabis 15
ima priti: v kateri uri ta tat ima priti iipH^on tir/eica veniret petr. hoče priti kiizm. v šteroj vöri lat pride b. v’i> koj čas't. šle dojile kradeci.-t'i. 57 imate poznati: na ni h sadu ili imale poznali an ihren fruchten sollet ihr sie erkennen dcilm. na nyh sadu je imate poznati jap. na njih sadji jih hote spoznali OTT> HJloJVb MX't» iioüiniO'J'C ia dno nov v.aguoir ccvtmv fjnynoaeofte avtov g ex fructibus eorum cognoscetis eos petr. hočete poznati kiizm. ž njihovega sada je poznate s. poznačete 38 vse doline imajo napolnene biti, inu vse gore no hribi imajo ponižani biti, inu kar je kriviga, tu ima zrovnanu bili, inu kar je gerčaslu, tu ima gladik pot bili BC'JiKa i. lCii.TbHU'rb o/.\, i Kolina ropa i x.tlmh cwrlspHTb ca, i i;.Y>;tAvi"b cTpi.in.ri.naa in. npaitali i ocxpidi m; ii,y,tm r.ia.i.'bKri.i 5 itd.
IMusq u a m perfect n m.
Plusquamperfectum rabi i obrazuje naš prelagatelj pravilno: kadar so oni bili vse dopernesli po postavi liga Gospuda dalm. kadar so ouy b i 1 y vse dokonjali hren. kadar so oni bili vse dopernesli petr. gda bi zvršili bili vsa kiizm. kak so skončali vsakovačka (> kateri pak so )>i 1 i poslani so bili . . Iioctjiami ü'taxft qui missi fuerunt hren. li kir so bili poslani petr. kii belin poslani 4 kadar je on blizo Jeriha bil prišel, je en slepec . . hren. kadar se je on Jeriho perbližal petr. gda bi se približava! k Jeriko varašu kiizm. gda bi se približavao k Jerichi 14 inu kader je bilu vina zmankalu dahu. hren. inu kadar je bilu vina zmankalu petr. gda bi vino bilo zmenykalo kiizm. gda bi se zmenkavalo vino 7 ild.
Se nektere slovniške prikazni.
Zamenjava supina z in fini ti vom.
Ako pomislimo, da je naš prelagatelj Dolenjec, tedaj se pač ne smemo čudili, da rabi njemu za infinit iv često supinum, dasi rabi zvečine infinitiv pravilno (Metelko n. pr. ima v svoji slovnici dosledno za infinitiv supinum, ali bolje povedano: inliniliv je okrnjen i zatore se nam prikaže v obliki supinovi): čakati: se li ti, ker si peršel oli meremo eniga drugiga čakat 3 držati: inui mo je lo gvolt dal, to sadbo (sodbo) deržat 80 gonili: no začne von gonit le predajavce no kopce 40 govorili: kader jo bil lmdič von šal, je la mutac začel govoril 17 jokati: videl je lo meslu, no se začne jokal čež ne 40 močiti: začne negove noge močil, ž ne solzami 70 nosili: vi zdaj na morete tega nosit 24 obropati: ne puslil be svojo hišo obropal no prekopat 57 odvezal i: kalerimo jest nejsem vreden lo jermene . . odvezat 4 povedali: jest imam lebi nekaj povedat 70 praviti: jest vom imam še dosti pravit 24 reskladati: začelje praviti no reskladat 3 rez-veseliti: jest vas hočem rezveselit no potroštat 64 rihtati: vi imate sedeli na stoleh inui rihlat teh dvanajst žlaht z izraela 74 skakati: je
začel n skakal od vesela to tliledi^; (i!) služili: kateri meni hoče služil, la pojdi za uianoj 72 li ništer ne rodiš, de mene moja seslra pusti samo služil 73 vedeli: kako znamo la pot. vedil, 66 videli: kaj sle peröl i, de ošle vidil. 3 veliko prerokov inu kralov je hollu viiiit, kar vi vidifc 48 itd.
Zamenjava infiniliva s s upi no m.
Dvakrat rabi našemu prelagatelju intiniliv za supinum: ogledovat: jest sim pel parov volev kupel inu jest zdaj grem tjakaj ne ogledati rp.AjtA* ltcKoycttri. tixi. petr. idem nyili kusit leiism. idem je vardevat 33 (povedati): n ego v e hlapce je von poslol povedati tem povablenim 33 i duhu. povedati.
Kaba accušaliva za genitiv.
Slovenska slovnica zahteva objekt v genitivu pri glagolih v supinu (el'. Miki. Vergl. grainm. d. slav. spr. IV., 489); proti temu pravilu greši redno naš anonyums i ogromna večina naših pisateljev ter piše: kaj sle prišli gledal m. česa ste prišli gledat uoco ish,i/tin. innrere 3 grem vom te mestu per-pravlat petr. idem vam mesta priprävlyat 66 prišel je kruh jest tn.HHji,e Ijctt. XJrl.ua /idr. gda bi išel kruha jest kazni, gda bi šo jest kruha 47 šel je clelovce najemat n:iii'i,tJ nai,M”l. .i.'Ii.iarc.n. petr. zešel je delavcev nayimat 12.
Slovenska slovnica zahteva dalje v nikavnih stavkih objekt v genitivu.
I	proti temu pravilu groše često naši pisatelji že od nekdaj (cf. Kopitars kleinere schritten 1., 220); tudi naš prelagatelj piše: on ne pustil be svojo hišo obropat. no prekopat ne ri,a.ri. f»n iio.i/i.icoiiaTii ;i,(>M()y c it o or o petr. ne bi prepuslil podkopati hiše svoje 57 vaše vesele ne more nihče od vas vzeli |»a,i, o c tu it a ju cia iuiin.T03KC ne in.;i'i>MCT'i. ori"i. lian. pe.tr. veselja vašega od vas nigdo ne vzeme 23 kateri mene ne lubi, la na derži moje besede ne ,uo(uii mene n cjioiseci. mohx’i. no ci.O.itioji.acri. petr. reči h mojeh ne obdržava 28 ne užje li ona eno luč ne itMiucmOTb .ut culi Tit .minica petr. ne vužge li sveče leiizin. je-li ne vužgc sveče 34 kalerimo jesl nejsem vreden lo jermene odvezat OMwyaco atu* utori* ^ocTomn. orpljiniiimi pcMettepetr. ja nesem dostojen razvezati remena 4 te besede, katere jest k vom govorim, te jest ne govorim od sam sebe petr. sam od sebe ih ne govorim 66 nisi spoznalu ta čas Ivojga obiskana uc l>a:ioy.\rli lipliMCUO IIOCCIIITCIII.IO Titoe-Moy petr. nesi poznal vremena pohoda tvojega 40 ovce niso njeli šl i m o spoznale ne iiocjioymaiiu ux'i. oubivT* petr. nesu ih poslušale ovce 29 itd. IVavilo, da je v negativnih stavkih objekt stavili v genitiv, poznano je i našemu prelagatelju, ki se tega pravila drži jako često: takove vere nesim nešol 8 jest nemam obeniga hudiča 1!) nejsem nekoli eniga moškiga tellesa spoznala 65 li govoriš. . očilu no na praviš obene pra:prosli 25 bruna v Ivoim očesi ne počutiš 30 kateri mojo besedo drži, ta na ho te
smrt i dišol 1!) nihče ni mogel nemu ene besede odgovorili 48 je vsahnilu zalo, ker ni jemelu mokroti 13 ne bo moje večerje vkusil 33 nej imel ohcet.niga gvanta 50 gnilu drivu ne more dobriga sadu pernesti 38 dobru drivu ne more hudiga sadu pernesti 38 vi nemate te prikazni nikomer povedali 16 vi ne veste lega dne 58 oni vina nimajo 7 listi nimajo korona 13 niso poznale neznanih Štirne 29 niso le-tih reči ništer zaslonili 14 zadahnejo, de obeniga fruhta na pernesejo 13 niso nikoger vidili Ki itd. itd.
Stavke začenjati z breznaglasnicami (enklitikami) je zoper duha slovanskih narečij (cf. «Novice» 1858, 19) i vendar so doslej pisali z malimi izjemami tako; ne smemo se zalore čudili, ako je začenjal i naš anonymus slavke z breznaglasnicami: sem jest. en tak dolh čas per vas to.ihico nplnu (vi, itilMU eCMT» hren. lulikanj časa sim jest. per vas petr. toliko vreme jesein z vami Mizni, teliko vremena sem z vami b. tolkozi vreme si»mi> si. vasi. .s. toliko sam vrijeme s vama 66 je bil en bogat, mož 'Utoista. OTept. irl; Koran. petr. beše neki bogat človek kiizm. bio je eden bogat človek b. beše nekoj si bogati, čeloveki. s. bijaše jedan čovjek bogat. 39 je bil pak začel lih mreli nli no ovMiipaiA hren. zakaj on je uže začejnal pojemat petr. ar beše počel vuinirati kiizm. ar je že vmirao 51 je imel eden dva dolžnika fli.ua fl0.n.;Ki>HiiKa iil;am<irre ;!aiiM0flaKi.n,io ei’epoy hren. en žuhnik je imel dva dolžnika petr. neki ponudnik imel je dva dužnika kiizm. dva dužnika je meo niki verilel 70 je pak šel noter v ta tempel iii.iiii.fli. hi. upi.iadn. hren. inu on je noter šal v tempel petr. i vnuter vlezši vu cirkvu kiizm. i notri id uči vu cerkev 40 hoč de gremo no teiste un zberemo? je rekel: nekar om. jkc pcie nit hren. on je rekal petr. i reče: ne kiizm. on je pa erkaao: nej 10 la nigdar ni proč peršla od tempelna, je služila bogu s poštam iioctomi. n mo-jiiri’HaMH cjtüyacAitiTH fltitr. n uoiiitt. petr. posti te molitvami služeči vu dne i
v	noči kiizm. s postmi i z molitvami služeča noč i den 6 kadar je pak Jezus noter šel v capernaum, je k nemu en kapitan stopil upnCTKiiH Ki» HCMoy petr. pristupi k nyemu jeden slojunäcki kapitan kiizm. pristopo je l< ujemi eden stotnik b. prisl sipi pri nego nekoj si stotniki, .s-, pristupi k njemu kapetan 8 se pak ti več koker naš oča Abraham Cfla ti.i liOJMii ecu 0Ti.it,a namero aitpaana petr. jeda si ti vekši od olea našega Abrahama kiizm. jeli si ti vekši od oče našega A. b. t.y po golemi. li si oh. otca ni Avraama s. eda li si li veči od oca . . 19 prosite, se vom bode dalu upocJiie it flacTl» ca nami. hren. prosile, laku bole prejeli petr. prosile i hoče se vam dali kiizm. prosite
i	da se vam b. išlete i šle vi sc dade s. ist it e i dače vam se 26 se bodo veliki cajlmi zgodili na sonci iiftfl,vi'i. linaMeHi.ti m» c.Ti>iu>ii,n petr. budu znamenja na sunce kiizm. bodo znamenja vu sunci b. i šle badatl. znainenic vi. sli.nee-lo s. biče znaci n suncu 2 se pergodi, da se h te mizi sede n m,icri. <‘Moy M,:u(«KAiHToy IVI, flOMOy hren. inu pergudilu se je, kadar . . petr. i be, gda bi on sedel vu hiše kiizm. i zgodilo se je, gda bi . . b. i koga to be sed-
nah. na Irapeza-Ia 82 so oni mene preganali, v glihi viži bodejo vas tudi preganili i aiirre mo ho H3ri.Hauu ir ifaci. H’,ic,:i,eii,vn> petr. ako su mene pre-gänyali, i vas budu pregänyali kuzm. (vii so mene preganyali i vas bodo pre-ganyali b. mene ako izgoniha, i vasi. šle izgonel/r. s. ako mene izgnaše, i vas če izgnali 78 kader je pak noter šel v en terh, so mu naprej peršli flesel. gobovcov iibsoftAiuTio eMoy in. eTep.vi ist.ci. ci.jcIito ii . . petr. dojde pred nyega deset . . kuzm. «da bi on notri šo vu niko ves, srelo gaje deset . . 44 s o pak rekli k nemu: gdu si pak t i ptnu 3ice CMoy ici.to ccn petr. rekoše pak nyemu lcüzm. erčejo zalo nyemi b. i rekoha mu 4 so šli pak ti služabniki b temu hišnimu gospodaryo iipiimejVMiic puiai hren. nalu so hlapci stopili petr. pristupivši pak sluge kiizm. pristopivši pak slugi 10 itd. itd. Nasproti pa primeri: je en pubič luknje ecrt. OTpOHiniiTi. cr.^e c^mir. petr. je ovde jeden delec kiizm. je eti eden pojbič b. ima luka edno momčence s. ovdje ima jedno momče, koje . . 18. Tukaj stoji je v začetku stavka, ker ima ta je pomen Hjirv osi es ist (n. es ist ein knab allhie), i je zatore samostojen, ne pa pomožen.
Noobična razvrstil e v besed.
V	nekojib stavkih razvrščava naš anonymus besede po neobičnem načinu: gdo nam odvali lit velik kamen od liga groba duri: kdo nam bo odvalil (= odvali) kamen od vrat grobnih (Novi zakon gospoda in zveličarja našega .1. K. Na Dunaji 1873.) ri.TO 0T'i>isilJiHTi> Innu. eaMCiir. oti. ;i,i!i>piii rpor.a dalm. gdu nam odvaly la kamen od danri ligii groba? hren. gdu nam odvaly la kamen od davri liga pokopališča jap. kdo nam b<'> la kamen odvalil od duri tega pokopališča? petr. gdo nam hoče odvaliti kamen od vrat groba kiizm. šlo nam odvalil kamen od dver groba b. koj šle ni olvali knmi.k'i.-t'i, o!'i, vrala-la na grobi.-I'i. s. ko če nam odvaliti kamen od vrala grobnijeh quis revolvet nobis lapidem ab oslio monumenti n. wer wird uns den slein von der Ihür dess grabs abwältzen 20 de bode dosti sere misli rezodevene oli režalene: da se odkrijejo iz mnogih src misli i,a 0r1.1cp1.10Ti. ca oti. Miioro <4])i.,i,i>ir,i. itOMi.uiMCiii.li hren. de bodo dostib sere misli rezodi-vene petr. da se odkriju iz vnogih serdec mišlenja kiizm. da se vö vjavijo vnogi src premiškivanja ut revelenlur ex multis cordibus eogilationes b. za da se olkryjati. pomyšlenie-ia na mnogo si.rdea s. da se odkriju misli mnogijeh srca n. aufl' dass die gedancken auss vielen horlzen offenbar werden 0 koko
li	pak vidiš eno troho v Ivojga brata očesi: kaj pa vidiš troho, ki je v očesi brata tvojega mi.to aco bh^hiuh c^tmi,!., nate cctt. ur. omccc npaxpa Titocro petr. kaj glediš pak na Iruhu v oke brata tvojega kiizm. ka pa gledaš troho vu oki brala tvojega quid aulem vides feslucam in oculo fratris l.ui n. was siebest du aber einen spül ter in deines bruders auge 30 slrebi to I roho s Ivojga brata očesa n. alsdann besihe, dass du den splitler auss deines bruders
atige ziehest 30 ild. — I adjektiv simonov pel rov (to reče k nemu eden nigov joger, Andreas la brat. simonov Petrov) je tukaj napačen; glasiti bi se moralo: Andrej brat Simona I‘elra. Tako se glasi v stsl. aiiJtpea 6p;iTi> CHMOiia iie'rpa v b. Andrej brati,-t'i. na Simona Pelra v s. Andrija bral. Simona Petra i ravno tako ima jap. Andrej Simona Petra brat. petr. Andreas bral. Sirnima Petra Iciizm. pa: And ras brat Simon Petra dalni. i hren. pa imal.n ravno tako krivo kakor stapl. Andreas, Simonou Prelrou bral. 18.
Zamenjava glagolov dovršnikov i nedovršni ko v.
Včasih rabi anoymus glagole dovršnike za nedovršnike: odpustili: gdu je le ta, kateri tudi te grehe odpusti icr.TO cr> e eri,, t.ico H i'p'lixi. i 0Ti»ii0jr-nrraeTT. hren. gdu je le-ta, kir tudi grehe odpušča petr. gdo je ov, ki i grehe odpušča Iciizm. šlo je le, ki i grehe odpuščava b. koj e tojzi kojto i grehove proštava s. šlo i grijehe oprašta 70 pošlem: jesl pošlem k vom profele no zastopne no vočenike liga pisma hren. jest. k vam pošilam preroke petr. ja pošilyem k vam proroke küznt. jaz pošilam k vam proroke b. az'1. provaždam i. do vasi. prorocy 60 zgodili: se bodo zgodili veliki cajhni na sonci u :sililMenirIi Bi» CjI'MU.HH dahu. cajhni se bodo godili na sonci hren. se bodo čudesa godila na sonci petr. budu znamenja na sunce hiizm. bodo znamenya vu sunei
b.	i šle badat/ii znamenie v'i> sli.nce-to 2 vzamemo: pomagaj nam, mi konec vzamemo ci>nacn in>i, noi”i»n;ai€M'i. petr. oslobodi nas, pogibamo Iciizm. zdrži nas, pogibamo b. spasi ny, pogynuvamy 9 itd * — Nil drugi strani [ta najdeš glagole nedovršnike mesto dovršnikov: greš: jest nejsem vrejden, de ti greš pod mojo streho : ril cin. .hoctohhi. ,i,a . . BlHHflemir petr. nesem dostojen, da vlezeš pod krov moj Iciizm. nej sam vreden, ka bi pod mojo slreho šao b. da vlezeši, pod'1» st.reha-la s. da pod krov moj ul>eš nsl. nisem vreden, da vnideš pod slreho mojo 8 narejal: nebešku kralevslvu je glih enimu kralu, kateri je svoimo sinovi ohcet narejol Hüte C'I.TBOptt upari» petr. ki je včinil svadbu sinu svojemu Iciizm. ki je napravo gostüvanje sini svojemi b. napravi svadba na syna si s. koji načini svadbu dahu. i hren. pa imata kakor stapl. kateri je svojmu simi vi ženilovajne narejal 50 rekal: kar je pak uže poznu bilu, je gospud liga vinograda rekal k svojmu šafarjo: pokliči te delovce petr. reče gospon vinograda Iciizm. veli gospod ti goric s. reče gospodar od vinograda 12 v nnini istim času je Jezus k judom rekal: moje mesu je ena
* IskuSal: en vočenik te postave ga je iskušol no je djat :!aii01ll.llHK'l> GTCpT» Iipit.l.C Kl. Hc.oycoy lICKOVluaiA ll dahu. izkušava! petr. opita nyega jeden doctor vui5en vu pravdi skuäavajuöi nyega hilzm. i eden ž njih pravdenik opila skušavajofii 48 mreti: je bil pak začet ravno inreti f)1i ö() OyMMpaiA dahu. zakaj on je uže dušu pušfial hran. on jo uže začejnal pojemat petr. heše počel vumirati hiizm. ar je že vmirao ■v. bijaše na smrti 51. Komu sta glagola isknSatI i mreti nedovrSnika, za tistega no veljata navedena vzgleda.
prava jejd ]>o«i d /mir.	reče .).	lyuclvu	židovskomu	küzm. erče	32 on je pa k
rekal k neinu: koku	sl.oi v	postavi	pisani) oni.	;ico pcie ri> nenioy petr.
on pak reče nyemu kiizm. 011 pa erče nyemi h. loj mn reče .s. 011 mu reče 43 itd. itd.
N e m č i / 11 i.
/e zgoraj smo omenili, da hi jedva verjeli, da je naš anonymus prelagal iz latinščine, ne pa iz nemščine, ko hi nam ne zatrjeval tega sam izrecno, loliko nemčiznij nahajamo pri njem. On nemčuje a) v rekih i skladnji i h) v besedah.
a) Kaj je lo za eniga n. was ist diss für einer nmanot; i-anv 0H01; (|ualis est hie in.Tn ci>	ecT'i» 9	kakova	iimi kaj je	to za ena	žena n. wer
und was für ein weih	diese ist	70 hode	dopernesenu, kar je h	tebi govor-
jenu od liga gospodi ».was zu dir vom llKrrn isl geredl. worden 'liKO U/r»«err. cr,np[,ineHie r.taro ia 111,1 mi. cä on> rocuo^a kar je govoril tebi gospod 69 kaleri ho za lega vegšiga oli vihšiga deržan n. wer unter ihnen für den grössesten gehalten wurde icoTop'i.i mi.iihti> tu ca mx'j» ü’i.ith IiOjIIK 74 mreža hode nolre v to morje veržena n. das nelz wird ins meor geworfen: mrežo so vrgli v morje 76 li krali teh hajdov gospodujejo čež ne n. die könige der Heyden herrschen über sic oyCTOtATi» HM't: gospodujo ■/. njimi (cf. Lelop. Mal. Slov. 1868, pag. 68) 74 začne jokat čez 110 n. weinele über sie n.iaica ca 0 neMi> petr. splaka se nad nyim kiizm. jokao je nad nyim b. plaka za nego s. zaplaka za njim 40 kaleri ni z mano, la je čez me m. mene n. wider mich /mi t(.iov conlra, adversum me ua. ma ccrr, duhu. zupiir mene hren. zuper mene petr. suproli mene lciizm. proti meni />. proliv'i. mene 17 011 se okoli oberne h le ženi n. er wandte sich zu dem weih oijpanm. ca in, 3Keul> petr. obernuvši se k ženi kiizm. obrne se k loj ženi 70 pustil je videti svojo moč n. er liess seine macht sehen 'liiin (!.'iaisi,Y. cnow» petr. pokaza diku svoju 7 pustil je teiste naprej nesli n. und befahl sie l'iir-zulegen pcie np'Ii^'bJioxuTO H 'n>i petr. le je zapoveda pred nye postavili kiizm. velo je la dali i one 37 oni v le skušnave doli padejo n. in derzeit der anfechtung fallen sie ab 111. ltplnu iianacTii <)CT,Y»iiawn petr. vu vre-mene skušavanja odsluplyävaju kiizm. vu vremeni skiisävanya odstopijo b. vo vreme na napasti» otshipvam'i, s. olpadnu 13 de en vlak storile n. dass ihr einen zug 1.1ml. HhMerliTO MpfcicA jtaniA in, jiojihtiia; petr. prestrele mreže vaše 11a lov kiizm. püstite vlake vaše na lovlenye 35 sliši ti: dajte ca;sarju kar ca-sarjo šliši, no Hogu, kar Hogu šliši w. gebet dem käyser was dess käysers ist u. (ioli wass (lotl.es isl in>:i^aAHTe oyr.o icecapieiia icccapieiiu, a, JiOXilia i:oroy hren. dajte cesarju, kar je cesarjeviga: inii liogfi, kar je liožjiga petr. dayle kaa su Cesarova, Cesaru; i kaa su Hožja, Hogu kiizm. daj le zalo, štera so Casarova, Casari, i štera so Hoža, Bogi l>. otdavajte Kesarevy-le Kosarju, a Božii-le Bogu 53 dal mo jo lo gvoll lo sad bo deržal n. hal ihm
macht, gegeben, das gerichl zu lialten ca.jvm TiiOpnrn petr. oblast, um je dal süditi kiizm. däo nyemi je oblast i sodbo činili b. vlasli» mu e dal'i. da pravi i sad'i. 80 nastopili: to pergliho je Jezus on k njm govorel, onj pakhe le niso zastopili n. aber sie verstunden nicht, was er zu ihnen redet ouit ace ne paiiOyM’l.WA petr. oni ne razme.se küzm. oni so pa nej spoznali b. ne razumeha 29 merkajle no me zastopite 00 z a sl open, a, o : pel. je bilu zastopnih no modrih iuti. aio ].K; ott. mm. Mftjipi, «.weise küzm. pel ji je bilo čedni 58 le modre ali zaslopne MAvtpi.UA cpg/mitot pru-denl.es b. raznmny 58 pošlem k vom profete no zaslopne cri.,ii,>; in. itasrr. npopOKi.i n 11 j >’Ijm #Y\, i, j>'i. i kiizm. jaz pošilam k vam proroke i modre 60 li si lakošno pred lemi zaslopnimi no modrimi skrel 64 on je laku zastopnu bil st uril 'I.K0 m»yvi,1>'I> «Tuopi:	tuog prudenler petr küzm. spametno 39 sloji
pisano n. os steli o t geschrieben linčano icc/n. yi-.yoctu ica scriplum osi. petr. napisano je küzm. b. n. pisano je 15 qualer 40, 43 v svet. ili: šli so farizoi tjakaj inu so šli v svet, kako bi., consilium inierunt oritfinvho)’ l'Xccßov ci.iiliTi. CbTHOpiuiiA petr. včiniše tolnac küzm. fanač so držali b. s'i.vö-luvaha se s. načiniše vijeeu 53 čez dati: vse reči so meni čez dane od očeta n. alle dinge sind mir übergeben von meinem valler iti.ca MI.11I1 iipl;ji,aiia C/V,tt> hren. vse rečy so meni izročene petr. vsa su mene v ruke dana kiizm. vsa so meni dana od oče mojega b. vsičko-lo mi je predadeno 64 čez ostali: napolnijo dvanajst, korb s temi kosci . . katere so čez ostali lem, kateri so jojdli n. welche übrig geblieben waren a iifEqloaevatv qua1 superfuerunt. ir.ice inin.iuu petr. kii bobu ostali küzm. ima grd nemčizon: štera so gori ostanola 18 čez prepela! i: on je v čoln slopi! inu so je sem čez prepelo), inu je., n. und fuhr herüber di tutqaatr I ransfrelavil »P'Iua^e petr. preyde čez morje küzm. prek se je pelao b. premina .s. prijel)e 49 čez tajiti: vso ti, kateri so čez tajili, so tatjo 29, kateri se je čez nega vsmilil n. der die barmherzigkeil, an ihm thäle qui fecil misericoidiam in illum cvntop'i.i Mii.ioCT'JiiutM c/i> uinir. hren. kateri je njemu milost slinil petr. ki je ž nyim včinil milošču kiizm. ki je miloščo ž riyiin včino: ki so ga je smilil 43 doli pasti: aku doli padeš 15 v skušnave doli padejo 13 la hlapec je doli padel inu ga je molil n. fiel nieder iiajfi. oyöo ])ao’i. petr. poklekši pak sluga m. pokleknovši s. pade pred noge 52 teh viši h je eden pred Jezusa doli padel 54 doli sesti 18, 70, 79 itd. doli tlačili
vi	bi ko... I.o pštenico von zderali oli doli tlačili 10 gori ili: lih ker je sonce gori šlu «.da die sonne gleich aull'gegangon war HT.cirIaii.imo
c.	11.111.11,10 petr. gda bi vre sunce zešlo bilo b. kogato izgrec sl’i.nce-lo «. oko sunčanoga rol>aja st. ko je solnce izšlo 20 gori jemali: le-ta grešnike gori jemle n. dieser nimmt die si'inder an n. rp'IJUit.HiiK'i.i npiiCMJiC'n. petr. ov grešnike prijemlye kiizm. ete grešnike k sebi prijimle />. lojzi priima grčščnicy s. ovaj prima grješnike 34 gori odpreti: gospud, odpri nam gori 11. HKrr, I hue uns aulT 58 on odpre gori svoje vusla «.er ihäto seinen mund
4
and' orn>]ipr[i3’r> oyCTa petr. olprevši vusta lcüzm. odpre vüsta svoja b. olvori usl.a-ta 79 gori pogledali: inu je gori pogledol v nebesa n. und ersähe hinauff gen himmel n in.:tr»prlJHT. na ireuo 42 gori položili: no so položili nih gvant gori na li poli n. aber gar viel volcks spreiteten ihre kleider au ff den weg HOCTiaaiiiA pwn.i ckoia no iiätm hren. veliku ludy pak je rezgri-nalu svoje oblačilu na pol. petr. v n ožina lyuclva prestreže svoje halye po pule küzm. lüdslvo je presteralo gvanl. svoj na pöt. 1 gori rasti: pustite tu vkup gori rasti noter do te žetve owaiiHTe Koyiihno pacTH or.oe hren. pustite obadvuje vkup rasti petr. pustite oboje rasti 10 pergudilu se je, ile je gori z rasi u lu zeliše cr,p, JKO iipo:iAi;e ’i'paua 10 polen tega je s tem ternam gori zraslu IB gori skakati: jelu je gori skakali tu deledce n. sprang das kind mit freuden auff str/Jturjuev exsultavil. iii,:Hirpa ca >i.ia;i,r»iir.ii,!> 69 gori se zdramiti: kader bodete vidili tu goditi, loko se spredramile gori Hli.uHTC hren. imale vejdili petr. küzm. znajte 2 gori vstajene dvdoiaatg resurrecl.io in>CTain>e (5, 80 gori vstati: mrtvi gori vslajajo 3 on je gori vstol jenu ni tukaje 20 jest na morem gori vstati 26 on je gori vslol inu zapovedal 9 on bo na treiti dan zupet gori vstol 14 vstanite gori lytothjCt surgile in.cTanliTO Ki, 43, 46, 4!), 54, 55, 58, 69, 82 gori sesli: ta mertvi je gori sedel n. der todte richtet sich auff dveytccüiasv o vtKQog resedit. n dsfle Mpvrin.i 46, gori vzeli: vzamejo gori Io besedo 13, 78 de kader vom bo zmankolu, vas gori vzamejo v le večne utl.e de&orvai recipiant npHHM,vn. petr. da vas pritnu küzm. da vas vzemejo 39 ena žena gaje gori vzela v ne hišo n. ein weih nahm ihn auf iiptriATl» n petr. neka žena prije nyega vu hišu svoju küzm. edna žena gaje prijela vu hižo svojo 73 kateri enu takošno dejte gori vzame v moym jeineni 77 gori vzdigniti: vzdigne šlimo gori n. ein weil) erhub ihre slimm dtcctoetoa (pcovijv extollens vocem in,:3ji,i!Hri.]iin rjiacr» petr. nekotera žena podigši glas lcüzm. zdignovöa nika žena glas svqj 17 kateri so stali od deleč, no so šrajali no gori vzig-nili neh št ime 44 keder so oni nih oči gori vzignili n. als sie ihre äugen auffhuben i/rttoavieg dt iovg <)<p!)(xXitovg levanles oculos suos itnilliejvbiiie xe O'in ciioii petr. podigši oči svoje küzm. prizdignovši oči svoje 16 kadar je pak Jezus svoje oči gori vzignel n. da nun Jezus die augen auffhube Itl.:iiiei[> ;ice O'iii petr. gda hi oči podignul küzm. prizdignovši oči 18 vzigni gori Ivojo poslilo n. nimm dein belle tolle leelnm	o^pi. thoh petr.
küzm. vzemi postelyu Ivoju 49 naprej postaviti: nemam niši er, de bi jesl. nemu naprej postavil n. ich habe nichts, dass ich ihm fürsetze ovv. i'/io <) jrctQctfhj<F(o urioi non habeo (|uod ponam ante illum ne HMaM'i. 'II.C0 no.ioxii'rii up’I»;i,T. n um K petr. nemam šla položiti pred njega küzm. nemam kA pred nyega djäti 26, 63 naprej pognati: gledajte na vsa drevesa, kadar bodejo ta bersl oli fruhl. naprej pognali n. wann sie jetzt frucht herfür bringen quum producunt jam ex se fructum petr. gda sada vun pušča küzm. gda že popovje spuščavajo 2 naprej pernesli: so prišli inu so svojino
gospudi naprej pernesli vse, kar se je bilu pergudilu n. sie kamen und vermeldeten ihrem herrn iipiiuih.vr.me cticasauiA roc-iio,i,HH«y petr. pojdoše te povedaše gosponnu lcüzm. idoei oznanili so gospodi svojemi 52 oni pak ne morejo ništer neprej pernesti, de bi se oni mogli izgovoriti neh grehov n. nun aber haben sie nichts fürzuwenden, ihre sünde zu entschuldigen ltMirl; jice BHirti Iie HM,vn> itqocpaaiv <nh l'/ovair excusationem non Imbent. hren. sedaj pak nemajo ony za čim bi mogli svoj greh izgovorili petr. ali vezda spridčanja nemaju od greha svojega küzm. zdaj pa zagovora nemajo 78 naprej vzeli: kupio to špecerijo, no se naprej vzamejo no žalbajo Jezusa n. aufV dass sie kämen und salbeten Jesum: sklenejo 20 noter v: kadar je pak Jezus nol.er šel v Capernaum n. da er aber zu C-apharnaum hinein gangen war in>me;i,,r»iii«y ttr> KaiiepHaoym tlgtldoen KaireQvaorfi introisset Gapharnaum petr. gda bi vlezel v Kalarnaum 8 angel (iabriel je bil poslan noter v to mestu 05 pernesli so Jezusa noter v Jeruzalem 63 položim moje perste noler v te lukne 21 položi Ivoje roke notri v mojo slran 21 nisi li dobro seme sial noter v to nivo 10 Jezus je noter v la čoln stopil 9 jest, sem peršel noter v ta svet. 25 svoje perste je položil noter v negova ušesa 42 on gre noter v tega fari-zeerja hišo 70 pšeničnu zernu pade noter v to zemlo 73 no be bil ž nima noter v la večni ogen veržen 77 vor žejo neh mreže noler v to morje 56 jelu je gori skakali tu deledce notre v ne živoli 69 Jozias je rodil Jecho-niam notre v te babilonski ječi 75 katera notre v lo morje bode veržena 70 moji otročiči so per meni notre v li kamri n. meine kinder sind hey mir in der kammer A’Isth moia cr> M’birotK na .1 o.icm CAvn. 26 varujte se pred folš preroki n. sehet euch für für den falschen propheten in.ueM.i’liTe ott» .ii,}i:hixi. Hj)0p0K'l> mro a falsis proph. dahn. hren. pred petr. čuvajte se od kri-veh prerokov küzm. varte se od krivi prorokov b. pazete se ol'i. l’iižovny-le prorocv 38 proč: proč il i: peršel je la sovražnik inu je vmes sial vmej to pšenicu la kokal, no je proč šel n. der feind säete unkraul. unler den weitzen und gi(Mig hinweg •/«/, mrijlthr et abiit )t 0TH,l,e petr. i odide küzm. i odišao je b. i si otide s. |>a olide 10 la drugi dan je on proč šel inu je . . ita oyrpi/t; hiiib;i,t. küzm. vütro vö idoči 43 proč odstopili: rekol j(‘ k nim: odstopile proč, zakaj ta deklica nej meriva m. er sprach: weichet <(va%«)(>trit recedite 0TH^f»Te petr. odslüpete küzm. odslopte b. idele si s. ot-stnpite 54 proč odvaliti: one so zaugledale, de je la kamen proč od valen n. wurden gewahr, dass der stein abgewällzet. war OTi>ita.iem> r>'l> Kameiri. hren. vidile so, de je la kamen odvalen bil petr. videše odvalyena kamena küzm. vidijo, ka je odvalani bio te kamen 20 proč pel a I i: prosil je, de bi ga eno majheno od kraja proč p e 11 o 1 n. dass ers ein wenig vom land führet e (hio i?]i: ytjg !ir<(vnyayilv r)Xiyov a terra reducere MOJIH H ori»cmililTii petr. da bi od zemlye jedno malo odrinul kiizm. . . ka bi od zemle odpelao edno malo 35 proč priti: la nigdar ni proč peršla n. die nimmer auss dem tempel
kam fr,rce ne 0TT»X0XRaame ott» nprr>KT»ii< petr. kotera ne odh&gyala od cirkve küzm. št era je noj odstopila od cerkvi b. koclo ne se otdalečavaše on» hrami.-li» s. ne odlažaše od crkve 6 proč pustiti: gospod, nun pustiš ti tvojga hlapca v tem miru proč, kaker si ti djal n. nun lassest du deinen diener . . . im frieden fahren vov mwXvtig %<>v ßovXAr anv . . . sl^jvrj nunc dimittis servirni tuum ... in pace ln.mt; iioycTiiniH paöa Ttioero . , . ci» MttpoMi hren. sedaj uže pustiš Ivojga služabnika... v myru poj ti petr. ve/, da odpuščaš slugu tvojega . . . vu miru küzm. zdaj odpiiščavaš slugo t vojega . . . vu meri b. nyne olpuštaš'i» rab'i.-t't. si . . . si» mirom'1» s. sad odpuštaš s mirom slugu svojega (53 okoli se obrniti: pelrus pak se okoli oberne no vidi liga jogra n. da wand le sich l’elrus umb iirnn\mfti i; d* b It. con versus I 'el r. oopaurri. acc ca neTp’i hren. Petrus pak se je oserl küzm. nazaj se pa obrne Peter b. a Peln» kalo sc obrna s. a Petar obazrevši se (il skozi: govorili skozi pergliho n. in gleichnussen reden XäXetv iv jcaQaßoXaig loqni in paraboli* r.iaro.taTii II Imi i i.'kim u hren. govoriti prigliho petr. peldu reči küzm. gučali vu prilikaj (prilikah) b. govori si, prilčy .s*, kazivati u pričama 10, 11, 13, 33 vse bo dopolnenu, kar je pisano skozi preroke n. was durch die propheten geschrieben ist ra ysyoctfifii-m <J/t< cwv jiqixprjtMv quae scripta sunt per prophelas li’canaa npopon.i petr. kaa su pisana po prorokeh küzm. štera so pisana po prorokäj 14 de vi skozi to vero la leben imate n. dass ihr durch den glauben das leben habt nnntvnnag credenl.es li'bpoyiAMUTC acintO'i’a mia.Te petr. da verujuči žil ek imale küzm. naj vervajoči male žilek 21 kar je govorjeni! skuzi liga preroka 1, 11, 55 govoiil je skuzi perglihe 11 beseda gre skuzi božja usla u:)’i> oyCTI> <)ux ainucuog de ore dalm. hren. skuzi usta božja petr. iz vust, küzm. v. viisl b. iz Hožiite usta 15 vkup: kadar so se vse farizei bili vkup zbrali Ci»6paiiOM'r. lice <l>apHceOMi. dalm. hren. Iiili so se vkup zbrali ovvrjypiriov di' k~>>’ </>. congregal.is petr. skupa spravivši küzm. gda bi se pa vkup spravili F. 48 kar je uže veliko folka bilu vkop prišlu n. als viel volcks bey einander kam 13 poberite le kosce ali drofline . . . de na bodo zgoblene. To zbirijo ih vkop, no napolnijo .. C’böpaiuA dalm. hren. oni so pobrali petr. pobraše je küzm. vkup so pobrali 18 vun: kateri je u jul.ru zgugdaj un šel delovce najemat, n. der am morgen frühe aussgieng Itace M3H,ne ogne f^XO-tv qui exiit dalm. hren. kateri je vunkaj šili petr. ki je ze.šel küzm. ki je vö šo: kt eri je izšel 12 hoč de gremo no te iste un zberemo xoiitTeiiiH .'lit . . A**1 MCiuliifCM'!» ta dalm. hočeš li de . . jo izplevemo hren. hočeš li . . de jo poberemo petr. hočeš li . . da tega vun zberemo küzm. češ zato, da idoči ga vö splevemo 10 ako je jest. skozi ta perst. ali moč Gospodi boga von gonim n. so ich aber . . die teulfel ausstreibe 17 on hudiče von zegajna skuzi belcebuba n. er treibet die teuffel auss . . o ue-ii>:t'I:oy.rIi naroitHT'1»	dalm.	on	hudiče	vun izganja hren. on hudiče vun izgajna
petr. po beelzebube . . zganja vrage küzm. . . zmetava vrage 17 deli to ropane von n. Iheilet den raub auss liOpHCTl. pa3,'l,aeT'i» dalm. roup vun deli hren.
rup vün dely petr. plene nyegovo razdeli kiizm. porobe nyegove razdeli 17 oni vas bodo von iz ž nig sinagog oli šul odvergli n. sie werden euch	auss	den Synagogen werfen ori.	ci>in.MHiii,rr>	H',ic;i,enAvri» in.i hren.
oni vas bodo iz Synagog izvergli kiizm. s pravišč vas vö zgonijo: izganjali vas bodo iz shajališč: 27 zalegavolo verujemo, de si ti od lioga	von	šel n. wir glauben, dass du von Gott	aussgegangen bist
OTii 6ora ecit Jimi>.Tri» da/m. hren. . vunkaj šal küzm. verjemo, ka si od lioga zišao 25 jesl. bodein vom offentlih von oznanil od moiga očeta n. ich werde es euch öffentlich vom valler verkündigen zotjr. o oti.hu Bb3is1iiiiT<ft nilM’ii	assem.	. . Ti>;jH'I>iHTili.v> . . dalm. hren.	bom vam očitu oznanil od mojga
očeta	kiizm.	očivesno vam bodem od oče	nazviščavao	25 je imel eden, kateri
denarje na buher von posoja, dva dolžnika ausleihen 70 vi bi ke mej tem plevelam oli kokali to pšenico von zderali damit ihr nicht., auch den weitzen zugleich ausšrupfTet B'bCTpi.rneTe dalm. hren. de ... ne izpučete petr. da . . ne spučele kiizm. naj . . ne strgate vö navküp: da ne bi izrovali ž njim vred pšenice 10 pride hudič inu vzame neb besedo von is nih sere n. der teuffel nimmt dass wort von ihrem hertzen B'i.S'bJieT'b c.ioiio o'Fb cp'i>jt,i.ii,a n\ i. dalm. hren. vzame to besedo is nyh serca petr. jemlye reč iz nyihova serdca kiizm. vzeine reč od srca nyihovoga 13 on svoje lastne ovčice po imeni kliče inu jeli vnkaj ispele n. führet, sie auss iisroinm. ia dalm. hren. . inu je vunkaj vodi petr. vun je vodi kiizm. vö je pela b. i gy izvožda: in je izganja 29 kadar jeh bo on vonkaj izignal n. wenn er aussgelassen hal er.ua fnivVtcileTi. dalm. kadar . . vun izpusty hren. kadar je . . vün ispustil petr. i gda . . vun pusti kiizm. gda vö žene: ko izžene 29 potem vzame Jezus te hruhe no ga li je zahvalil no je dalil vnkaj e tem, kateri so se doli sedli . . n. theilet er . . auss no^acT’i. hren. . . je nje rezdelil tem, . . petr. podeli je sedečim kiizm. dao je je b. razdade gy ditdioxev distribuit: razdeli 18 zuper: postavlen je . . k enimu znaminu, katerimu se bo zuper govorilo n. dem man widersprechen wird in. iwaMem.O np'fipo'ir.iio elg aypewi' äviile-yofievov in signum, cui contradicetur dalm. hren. katerimu se bo zuper govorilu petr. komu se suproli govorilo hude kiizm. komi bodo proti gučali b. be-leg'li za protivorečie s. bude znak protiv koga če se govoriti: kteremu bodo nasprotovali 6. —
Hiša moja je hiša h le molitve or/og siongtv/Jjs domus orationis xpanri. MO.iiiTitl; dalm. Irren, moja hiša je ena hiša te molitve petr. hiša moja je hiša molitve kiizm. hiža moja je hiža molitvi b. domr. za molitva s. dom moj dom je molitve sl. dom moj je dom molitve 40 — one gredo notre v la grob jenu vidijo eniga mladeniča na pravi roki sedeti tl dot’ reavloxov •/.afttjfiemv viderunt juvenem sedentem itii,vl>nu ionom* di^AiUTb dalm. inu so vidile eniga mladeniča notri sodečiga hren. inu so vidile eniga mladeniča nolri se-deočiga petr. videše inladenca sedečjega kiizm. vidile so mladenca sedečega (Levstik, «Ljublj. Zvon.» I., 572) 20 Jezus je videl eniga človeka na tem
colo sedel i	di.i.Aiirra	82.	—	l’oleg navedenih poslednjih dveh po tujem
izobraženih stavkov pa pravi lepo slovenski: vidil je druge na tergu stoječe prez della 12 vidil je dva čolna per jezeri stoječa 35. — Lepo reče naš prelagatelj: kateri ima ušesa h poslušanju, ta poslušaj hm'üiah oynnt C.i'i.liltaTH ji,a C.i'hiiiiHT'i,	dalm.	hran.	ušesa h poslušanju petr. küzm. vulia na
poslušanje b. kojl.o ima	uši da	sluša, neka sluša s. ko ima uši da čuje	neka
čuje 18. — .logri so pak nega vprašali: kaj bi ta pergliha bila n. vvass diese gleichnuss wäre mi>to eCTT> npHTbua en dalm. hren. imata kakor slapi, petr. kakova bi bila ova prilika lcüzm. kakša je ta prilika 13 primeri nasproti zgoraj: kaj je to za eniga 9 — znati za moči: kako znamo ta pot vedil. n. wie können wir den weg wissen icaico ii<y.ti> mo;i;cmi> MijjliTit dalm. koku moremo my la pot vejdili hren. kaku moremo my pol znati petr. kak moremo znati puta kiizm. kakda bi mogli pot znali b. Kam. MOJiceMi» fla aiiaeMi» ii,yvn>-ti> 66 on začne govoriti inui zahvali gospodi boga liJlarocjiOBi^, nora dalm. hren. inu je hvalil I loga petr. blagosloveči Boga kiizm. blagoslavlajoči Boga 67 potem vzame Jezus (e kruhe no ga	ti je zahvalil 18 jesl zahvalim	tebe
(ako ne tebe dat.) Bog	Mia.iAi	in.:tjtai,Y> dalm. hren. jest zahvalim	lebe
Bug petr. hvälu ti dajem kilzm. hvalo li dajem b. \najiHMi, TO pravilno: zahvalim te 41.
Poleg domače besede rabila je našemu prelagat olju še tuja ob jednem: čuti no vahtati 57 gvanl. ali oblačilu 45 jejd ali špiža 32 kraft no moč 65 merkajte no gledajte 77 rajtinga ali rojstvo 2 zahvaliti ali žegnati (>7 žegnali ali dobru zdati 69 prositi ali petlati 14 itd.
2. Babi tuje zvečine nemške besede, kojim bi se bil zvečine lehko iz-ognol. To nas vodi k IV. delu naše razpravice.
IV.
Leksikalni del.
Alabaste puhša n. alabasterbüchs al(ißain\>(»’ alabaslrum ajiaitarTph dalm. glaž hren. alabaster kiizm. alabastrom b. alavaslri. s. sklenica: skleni ca 70.
am iti: nemu te ovčice nišler am na gredo «.gehen ihn nicht an isp'IiiiiTH ueltiv cura; esse: ne mara za ovce, ne briga se za ovce 22 kaj tebi lo ham gre 61.
antvert n. antwort, odgovor 4, 63 — anl veri. dati OT'bB'ft'n. jtarii odgovoriti 4, 63 antvertovali OTM'Jiiii'ra'rtt 2, 18, li), 21, 44, 58, 65, 67, 68, 70, 71, 73.
arcat arzt upam. Iris. II. bali dalm. arcal. hren. ozdravlenik b. lekar s. Ijekar petr. küzm. vrač: vračnik, zdravnik 82.
aumožna almosen ilerjpoavvrj Mii.ioc/n.iiin miloščina: aumožne prositi ali petlali betteln npocimf (dalm. petlati) hren. v liugaime prosili petr. kiizm. koldovati b. prosja milostynja: vbogajme prosili 14.
Buher n. vvucher: kateri denarje na buher posoja n. der sein geld aull' wucher thät. taflMOrH,aiiF»ll,i> daveiarqs feneralor dalm. buharnik liren. žuhnik (Shuhnik) petr. posudnik kiizm. verilel b. lihva, lihvozimatelr» s. dužnik creditor, de-bitor: lihva fenus: odrlnik, libvar fenerator 70.
Cahen zeichen :a:!ita xv7cog, čnoiilg lixura: rana 21 cajhen fnaMeiniio atjiti/»' signum hren. znaminje, čudo petr. kiizm. znamenje, čudo !>. čudesa s. čudo znamenje, čudež 7, 17, 18, 21, 51, 55, 78. cbibel zweifei: brez vsega cbibla n. ohne zweifei liren. res petr. zaislo: brez dvombe, gotovo 57 cbiling zwilling <)ldvfing didymus assem. 6jim3H1.ii,i> dalm. hren. dvojčič petr.
kiizm. dvojnik b. bliznec'1» s. blizanac: dvojček 21. ciran, a, o n. geziert xr/ou^tjptvog ornalus 0KpameiiT> dalm. hren. vsnažen, a, o petr. osnažen, a, o kiizm. osnajžen, a, o b. ukrasen s. okrašen: olepšan, okrašen 17.
col n. zoll tehonnr lelonium M]>:i,H,i.iiHii,a dalm. hren. col petr. (magy.) vam kiizm. maula habd. belost, jambr. malta b. initarnica s. carina: mil. ni ca 82. čolnar n. Zöllner teXoivtjs publicanus Mi>3rnoHMi.n,i» dalm. hren. čolnar petr. kiizm. publikanus bel. naplačnik, maltar jambr. (očilnik!) občinskih dač prekupec i pobiravec, haračar jam. mutar b. mytari» s. carinik mylari»: mitničar, initar 82 colner 34, 41.
Činž n. zinss v.tjvaog tribulum KHHbCt dalm. činž hren. dacia petr. kiizm. dača b. dani. s. harač: davek 53 činžni denar n. zinsmüntz vö^iapa inv •/.rjvaov numisma census o6pa:ii. KHHOCH'bi dalm. činžni denar hren. dacie denar petr. kiizm. <lačni penez b. monela-ta na dani. s. novac harački r. razdorr., spori.: davkovski denar 53.
Disputation lat. dispulatio äniloylcc tfilorema n. zanck ui.p’1;, npia dalm. ardria hren. prepirajne kiizm. pernya jambr. pregovarjanje, carga, prere-čenje b. prepiri, s. prepiranje: prepir 74. dren n. bedrangnuss avvo^rj pressura TAvra dalm. hren. bridku petr. Iraplenje kiizm. stiskavanje b. laga s. r. luga č. louha p. tega habd. luga: žalost 2. drengati drängen inixüa&ixi in nere, inslare iia.iöHcaTii dalm. drengati hren. obsuti petr. prilipati kiizm. I iskat i gut a. lišali b. pritiskami, s. naležali r. tesnili., tesniti.sja: obsuti 35.
Far n. priester ieQtvg sacerdos lOptii dalm. hren. far petr. kiizm. habd. pop b. svešteniki. .s. sveštenik r. svjaščenik'1,, popi» yuts. mešnik, far, duhovnik: duhovnik 43, 60; viši lar dqyjeqevg, apxncpefl petr. poglavnik popovski: višji duhovnik 5 first. teh farjov petr. popovski poglavnik: višji duhovnik 19.
ferahtati luko i dalm. n. verachten i^ordivovr niliili facere oyiiH'ii>;i«iTii hren. za nič imeli pe.tr. za nemar metali kiizm. za nikaj meti b. unišložavanri» s. uništavati guts. zaničuvali, za nemar držali, žamečuvali: zaničevali 41, 77 far ra h tali 45, 50. feratati ti. verralhen ii«(tc«)n)6mi tradere npliJtiiTH trab, matih. 26 fralali; na dolenjskem: fratalo me je n. es ist mir misslungen hren. izročili kiizm. odali h. predavanih s. izdati r. predali» kogo: izdali 61. ferdamati n. verdammen z«i.adr/Mutv condemnare OCAi^HTii triih. malt. 12 sum. ferdamnovati hren. pogublovati petr. kiizm. skvarjali guts. ob-, per-, za-sodili b. osaždaini» s. osnljivati: obsojati KO. feržmagati it. verschmähen stvn. versmahen (l)ö sprach der videla;re, Volker der degon, « versmähl. ez in nilit, llagene. Nibel. pesen 1830, v. 2) stvn. Car-, firsmAhen für zu gering und unwert halten, verachten i'ßqi'Cmr ,noca-AHTH kiizm. osmejati b. obeceseljaini» s. lužili r. prezirati, guts. zavreči, za-mečuvali,zaničuvali,zažmagati:zasramovati 14, 77 fer 2 mag o vati 79. first n. fiirst lur/vn’ princeps iciunr»: knez, višji — 15), 24, 28. flegar n. landpfleger	procuralor	oo.	ia, i,aT(!. ii. petr. poglavnik küzm.
poglavar b. upraviteli» s. sudija r. načali.niki» oblasli, uamestnik’i.: načelnik, poglavar 5.
flekati n. Ilicken -/.mca(liCttr relicere Miuaivrii dahu. Mikali hren. kiizm. poprav-lali petr. kerpali guts. krpati, popravlali, (likati b. k’i.pja, zak’i.rpevamii s. krpili: krpati 5(5. flis n. fleiss: s flisom: i/ciutlwg diligenter ii|»Ji.ic:ici>no hren. skerbnu petr. marlivö kiizm. skrblivo b. r. priležno s. dobro: skrbno 34 poflisali sc n. si(>h lleissig bemühen 73. folk n. volek ytrog, äTjfing, o/^ng, 7i?S>tlog, avD-qioivm genus, populim, lurba, homines .stul. b. s. r. napo,t,'i> dahu. ludje, folk hren. ludy, množica petr. narod, lyudi, šeregi kiizm. liiclvo, ludje: ljudstvo, narod II, 13, 14,
17,	18, 31 37, 42, 4<i, 49, 54, 63, 67, 79 folk h 18, 25 volk 2, 8, 11, 13, 14, 18 elc. vol k h 1, 7. folš n. falsch iptrdng falsus :i i,5K'i.ifi con/, gen. trab, fal.š, fol.š hren. nepravi petr. kiizm. kriv guts. kriv, galufišen, galufen b. h.žovny s. lažnij r. ložnvj: laž-njiv, kriv 38, 55.
fortuna ital. fortuna seeslurm lempestas (maritima), motim ati at tog «.ungestüm well er Tp.ViC'i. trub. dahu. hren. fortuna petr. gibanje kiizm. zburkanje b. burja s. oluja r. morskaja burja: burja, vihar 9. Ta beseda še živi po nekod na Dolenjskem, n. pr. v liašici. fruht h. IVuchl -/.ctQnvg fructus stsl.b.r.s. ii.lo;i/i» dalm. hren. petr. kiizin. sad guts. sad. plod: sad, plod 10, 13, 14, 72. funt n. pfund dalm. funt; vsi drugi pisatelji imajo rdXanov la.taii i.'i i. 52. Gajžlati «. geisseln (taaiiC.au' llagellaro Tene/ni, tctii dahu. gajžlati hren. tepsti petr. zbičuvati kiizin. zbičali guts. ježlali, gajžlati b. bija s. bičili r. bili»: bičati 14, 60.
gasa (gafsa) n. gasse nXattm CTi>rna dalm. gafsa hren. ulica pet r. vulica kiizm. vilica guts. vulica, velica, gasa b. s. r. ulica (tore v vseh narečjih sgl.): ulica 33.
glih h. gleich (/večine pleonazem): jednako, ravno 10—12, 19, 21, 48, 50, 57, 58, 76 itd. lih 20, 45, 51, 78 itd. gnada n. gnade	gralia	(faaroitlm.	dahu. gnada, hren. petr. milost, kiizm.
milošča (juta. milost, gnada b. s. blagodali. r. ni i losi h: milost. (5, 65, 76. gratati n. gerathen pravo za pravo werden: la gralati, gerathen, werden se ne prelaga v slovenščini, n. pr. kadar	so siti	gralali n. da sie	ersiitligel.
waren liKO n;tCT>lTimu CA gda so se	nasitili	18 kadar je večer	gratol
n. da es nun abend war <|iium sero	esset, cauiitii tio:i,'i/I; (in.	Ti.	rt,i>iit>)
gda bi večer bil: ko je bilo pozno	21, 44	51, 60, 76 itd.
grunt n. grund: bodo le (Jeruzalem) noler v la grunt poderli n. sie werden dich zui' erden schleiften paafii.iavn. ta dalm. bodo tebe do tal rezvalili hren. bodo tebe do lal razvergli petr. na zemlyu te povale kiizm. z zemlöv le zglihajo: razbijo tebe, razdeno le do tal (do temelja) 40. gvalt lat. vallum: tvoji sovražniki te bodo obdali z veliko gvaltjo circumda-bunt le inimici lili val/o «.deine feinde werden dich mit, einem wall umgeben oCuoxvn. . . oci'porfc o tco'I; ddlm. tebe bodo obšrangali petr. hote obstreli lebe . . grabum kiizm. okoli tebe vržejo . . špice b. šte na-pravjal/i. okopi, okolo tebe 40. gvoll: imajo to gvoll čez ne n. sie haben die gewalt über sie pot.esl.at,cm haben!, super eos i^oraidtovteg avviov ou.ia^ai^itiTe mm dalm. oblastnike imaju hren. kateri imajo verhu ny oblast kiizm. ki oblast majo nad nyimi: imajo oblast. 74 dal mo je to gvoll to sodbo deržat. ofuacTt. Jtacri. e>ioy dal mu je oblast. 80 z veliko gvaltjo 2.
gvant n. gewand, kleider 'n ah tov vesi imeni um pusa hren. oblačilu petr. halya dalm. kiizm. gvant b. dreha s. haljina r. odežda guts. oblačilu, obliek na istočnem Štaj. obleč: oblačilo 1, 3, 16, 20, 38, 45, 50, 54 gvantali dfupievvvvca vestire o^IiTH, o^,'l:iaTn oblačiti 3, 45. gvišnu gewiss ulique oytso petr. zaistö 28.
Harnaš harnisch. Te besede nema ne n. ne gršk. ne lat. ne stsl. b. ali s. evangelije; niti dalm. hren. petr. kiizm. vsi imajo: vzeme mu vse orožje jegovo, kleremu je zaupal 17. hajd n. beide tu ttinj gentes noranHin. dahu. hren. ajd petr. kiizm. pogan habd.
s. p. poganin guts. nevernik, heid r. poganiin.: pogan 63.
Irati n. ärgern pravo za pravo irren omrdaliluv scandalizare ("l.O.ia'AiiiaTii dalm. hren. pohujšati petr. spačevati kiizm. spakali b. soblaznjavanri, s. sa-blažnjavati: pohujševati 77.
Ja n. ja freilich fttrorvyt quinimmo oyi.0 dalm. ja hren. ja rejfs petr. pače b. ošte po: pač, resnično 17.
joger n. jünger fiaHipijg diseipulus oy'ieiJMK'i. dahu. hren. joger petr. kiizm. vučenik guts. .joger, navučeunik, vučiunik b. s. r. učeniki.: (učenik) učenec, 1—3, 7,’ 9, 10, 12, 14, 18, 20—28, 30, 31, 33, 36—39, 45, 45, 46, 50, 52, 54, 55, 57, 58, 61, 66, 68, 71, 72, 74, 76—80, 82. jubilirati jubeln: jubilirajte n. freuet euch yalntve gaudete pu;(0yHT0 ca dahu. bodite veseli petr. radujte se lcüzm. radujte se b. raduvajle s ja s. radujte se: radujte se 79.
Kamra n. kammer /.onrj cubile ,io;i;o da Im. hren. kamra petr. lcüzm. poslelya b. leglo s. r. sl. postelja 26. kelih n. kelch noirjgiov stsl. b. s. calix Mama dahu. hren kelih petr. lcüzm. pehar (juts. pohar, pokal, pahar, r. kubok'i,, bokali», slakam»: čaša 71. komrati se sich kümmern n. sich unruhe machen ivQßaCeiv lurbare M.tl.itirrn dahn. mujo imeli hren. kas,sati se petr. burkati se lcuzm. paščili se (beseda paščiti se živi še po istočnein Staj. v pomenu sich beeilen) guts. ogrimati se, pognjievati se, preskrbeti se, sebi perzadievali b. m'i»lvim sja s. sl. truditi se 73 (op. 7). korb n. korb y/xpivog cophinus icomi> dahn. korb hren jerbes petr. kiizm. košar guts. spletenica, jerbas, korp, verbes b. koši. s. kolarica r. korzina, korobi., kuzov'1.: koš 18.
kraft n. krafft dvrn/ug virlus stsl. b. s. ciua dahn. hren. muč petr. jakost kiizm. moč: moč 65.
krugla n. wasserkrug vdola hydria it0rH0il0CT> dahn. krugla hren. verč petr.
vedrica kiizm. veth'o b. kiup'i» s. sud r. kružka: vrč 7. kušati n. küssen ■/.«itcpiltlv deosculari • OÖJioö’WiJaTH dalm. hren. kušovali petr. kušuvati kiizm. kiišiival.i guts. lubit.i, kušuvati b. celuvami» s. cjelivati r. ce-lovati», lobvzali.: poljubovati 70 bis.
Ladati laden n. beruITen xaXelv vocare in>3'i.itaTM dahn. hren. povabili petr. kiizm. zvati guts. povabiti, navabiti, notervabiti, navadali b. prizovami» s. dozvati r. z.vati., priglašali.: vabiti, povabiti 70. lampa n. lampe laimäg lampas cii'IiTH.’ii.HHK’i. dalm. lampa hren. lainpica kiizm. lampaš guts. svečnica, lampa, lučnica b. svetilnica s. žiška r. lain-pada: svetilnica 58 ter. leben n. seele ipv/ij anima stsl. b. s. i,oyma dahn. leben hren. život petr. kiizm. duša: duša 22.— leben n.uofr vita ;icnitori"i>, 3iCH:tm> mon. fris. život v XV. veku (conf. gener.) nahajamo poleg život uže besedo «leben», klero so pisali trub. (v trub. najdeš matih. 2. e, i 20. c i besedo život) krelj. dalm. i še kesnejši pisatelji; hren. ima vendar živlejne (117 b, lysluvi 7 b, 15, 25 b, 32, 37), jegovi nasledniki pa spet leben petr. habd. Iciim. imajo žilek It. s. život'1. r. žizni., žilje, živoli, i stapl. ima poleg «leben» živenije 29 i život 13: življenje 21, 43, 62, 66, 72, 77, 80 ild.
Ion n. lohn [na!)dg merces	dahn. Ion hren plača petr. habd. kiizm. najem
guts. plačilu, mezda, poplača, von b. zaplata s. plala r. plata za rabotu,
žalovanje, mzda, nagrada: plačilo 12, 79. — lonan hlapec n. miedling itioöwiög rnercenarius nan>li> 11nic'i» dalm. hren. petr. Mizni, guts. näjeinnik b. naemnik'1» s. najemnik r. naemnik'ii, podeniščiki»: najemnik 22. lušt n. wollust: v luštig (liga živola) vnb tjdovtov (rov ßlnv) a voluplatibus (vili«) CJiaCTBMH (jicmthicK'IiIMh) dalm. v 1 ušiil» (liga života) hren. v žejlah (živola)petr. pred näsladnosttni (žitka) küzm. näslobosti (žitka) b. otri» slasti (žitejsky) s. od slasti: slast(mi) 13.
Marternik märtyrer (idyivg martyr stsl. b. M^uemiri. hren. marternik petr. mučenik guts. marlernik s. mučenik r. mučeniki,: močeni k (50, 72. — marternica M^uemma 76. merdrarski: tnerdrarska jama n. rnördergruben anrjlmov hpiQwv spelunca latronum npi/ri.in, pasBOiuiHKOMT, dalm. hren. razbojnska jama petr. tolo-vayska burdelnica küzm. razbojnikov jama h. peštera razbojničeska s. pečina hajdučka r. vertep'i, rajzbojnikov'i,: razbojniška jama 40. merkati: merkaj n. sihe Idov ecee cc dalm. hren. pole petr. küzm. ovo b. elo s. evo: glej 1, 3, (»0 bis, 63, 65. — merkati n. inereken yiyvi&metv eogno-scere paHOyM'JiTH dalm. merkati hren. petr. poznati küzm. spoznali b. raz-umevamii s. razumjeti r. razumeli»: spoznati 23, 53. —- merkati n. acht haben 7iaQcarj()tlv observare ini/SHpaTH dalm. petr. merkati hren. paziti (na koga) küzm. kebziivati b. imami» očile si s. motriti: paziti 47. merkajte no gledajle n. sehet zu oqütb videle ÖJao^JiTe ca dalm. hren. glodajte petr. vigyte küzm. vidite b. s. gledajte: glejte 77.— merkajte no imejte na-pmnen n. gedencket /.ivrtfiovevere mementote iiomliihto dalm. hren. sputn-nite petr. spomenete se küzm. spomnete se b. poinnele s. opominjite se: spominjajte se 78. muja n. m lihe icovog labor Tpovjt,'!, dalm. truden hren. muja küzm. truditi se guts. muja, baluvanje, zadievanje b. h udimi» sja s. umoran r. trud'1», staranje: trud 64. — mujati se sich abmühen n. sich unruhe machen Tpoy-ämtii ca: starati se, truditi se 73.
Nuc n. nutz: vom je nuc n. es ist euch nutz av(.upiqa ifüv expedit vobis ^rtöp'Iie eCTii na.Mi. dalm. hren. za vas je dobru petr. basni vam küzm. dobro je vam guts. prid, korist, nuc b. za vasi» e po dobre: korist (bolje vam je) 24.
nun n. nun vvv nunc H'biHia, iri.url; b. r. nyne dalm. küzm. guts. zdaj hren.
sedaj petr. habd. vezda s. sad: zdaj 63. 65, 67.
Ofen: ofen grešnik vsi prelagatelji imajo samo: grešnik 82. offentlih n. öffentlich nagnala palam oönuoytA CA (raarojiarit) dalm. hren. očilu petr. otperlo, oči v es to küzm. očivesno guts. očitno, bielodanski b. javno s. upravo r. odkrylo, javno: odkrito, razločno 25. offer m. opller 'halet sacrificium, hostia 3icpi>Tiia dalm. offer hren. zakol petr. habd. küzm. äldov guts. ofer, aldov b. ži.rtva s. prilog r. žertva, dan,: dar 63, 82. — o f f r ati: žrtvovati 8, 36.
ohcet n. hochzeit yäfing nuplia: npilin, dahn. ohcet hren. žonilovanje (ali ohcet.) petr.habd. b. s. s vadba küzin. svadba, gostüvanye guts. ženil va, ženitje, hosel b. r. svadi.ba: ženil vanje, pir 7, 50, 57, 58 ohcit 47, 50. Heseda «ohcel» še živi dendenešnji na Kranjskem i ne samo po kmetih nego i po mestih (recimo v Ljubljani) za ženitvanje, pir. — ohcelni, a, o 58. oštarija je ital. osteria. Ta beseda se je med Slovenci močno ukoreninila i še živi dendenešnji po vsem slovenskem svetu, rabijo pa jo i dahn. hren. küzin. guts. ima goštarija (od gost) petr. ima Stala /ravdrr/.elov stabulum rocTHHiina b. gostinnica s. goslioniea (/•. trak tiri«) č. hostinec p. gošciniec: gostilnica 43. Kakor oštarija tako je nastalo oster iz ital. osle, ostiere kiizm. ima oštarjaš: gostilničar 43.
Pergliha n. gleichnuss naimßo'kr'j dalm. hren. prigliha petr. pelda küzin. prilika guts. perpoduba, napoduba, perpodobnost pergliha b. pritča s. priča r. podobic, sravnenie č. podoba p. podobienslwo: prilika, prispodoba 10 — IH, 18, 29, 30, 33, 39, 41, 47, 50, 52, 55, 58 itd. — perglihan, a, o 52, 76.
perl (gen. plur. perelnov) n. perlen uatjyaqii mai'garita onci>pi> dahn. perlin petr. gyungy kiizm. džiindž po magij, gyöngy b. r. biser b s. biser guts. perla, perl, biser: biser 76. petlati n. bel tein: prositi, beračiti 39.
pild n. bild eiy.iuv imajo stsl. b. r. oCpa;n. dalm. hren. podoba petr. kip kiizm.
kep (magv. kep) guts. poduba, obraz, obrazek s. obraz e. p. obraz: obraz 53. pogerovati n. begehren alteir petere stsl. s. č. dalm. hren. küzin. habd. petr.
guts. prositi b. iskami. p. p rosi č (kogo o co): prositi 67, 71. potroštati n. erquicken pravo za pravo trösten, vertrösten dvemavtir reficere iiokohth dalm. hren. k veku pripraviti petr. zlehkotiti guts. od-žaliti, troštali, lazili, potroštati, polažiti kiizm. počinek dali b. uspokojsi s. odmoriti: tešiti, utešiti 64, 79. pridigati n. predigen zr^wun1 pra;dicare iip0H0B'l!,n<Trn dalm. predigovati kiizm. guts. predigali petr. habd. prodekuvati b. propovedami» s. propovijedali r. pro-povedatii, propovödyvati,: propovedati 5. pridigar n. prediger stsl. b. s. r. i sl. propovednik 5.
pubič bube n. knabe ncudagiov puer 0Tp0'niiUTI> dahn. hren. hlapčiček petr. delec kiizm. pojbič guts. fant, hlapčič, pueb b. inomčence s. inomče: deček
18,	63.
pušlič n. bi'indlein, büschel: pušlič ali snop dtafirj fasciculus CHOiri dahu.
hren. snopik petr. habd. kiizm. b. s. r. č. p. sl. snop 10.
Rajtinga (oli rojstvu) n. geschlechl. yti’td generalio poji/i. dalm. žlahta hren. rod guts. rod, spol, zarod petr. ldizm. narod b. s. r. č. p. rod: rod 2. — rajtinga n. rechnung Xoyng cjiobo (^a/rn) dalm. rajtinga hren. čislu (ali rajtinga) petr. habd. küzin. guts. račun iz ital. ragione b. sčel s. račun r. sčjol/ii: račun 52. Majtinga je n. beseda od reiten, raiten, o kateri pravi Adelung
(Gramm.-kritisches Wörterbuch der Hochdeutschen Mundart. Wien, 1807, IN., str. 1072): «reiten, verb. reg. net., welches nur im oberdeutschen üblich ist, wo es für rechnen gebraucht wird. Daher ist daselbst die reite od. reitung die rechnung, die reilkammer die rechnungskammer, der reitbeamle der rechnungsbeamte u. s. f.... Im oberdeutschen wird es gemeiniglich mit dem dieser mundart eigenen doppellaute raiten ge-schrieben u. gesprochen. Sofern dieses u. die folgenden Zeitwörter insgesamt»! niichahmungen eines u. eben desselben schalles sind, sind sie auch eines Ursprunges, ob sie gleich sehr verschiedene dinge bezeichnen. Keilen, rechnen, druckt zunächst den schall des redens, und in eigener bedeutung des zählens aus, u. ist mit rede u. reden ursprünglich ein wort, etc.»
Rajtati: račnniti 52. - Ta beseda: rajtinga, rajlali še živi dendonešnji po nekod med Slovenci, rihtar n. richler CA>itHW b. s’i.dnik s. sndija, sul) r. sudl.ja, sudija e. sudi, sondce p. sedzia: sodec, sodnik 17 rihtali sodili 74. ristan gerüstet n. <‘in gewafTneter y.a!h&jrhaiit'mg armalus it'i.op,Y/,Ki. dalm. hren. orožnik petr. oborožen (junak) kiizm. rožnati />. oboražem.: oborožen 17.
romplajne n. ungeslümmigkcit, das rumpeln; vsi ini prelagatelji imajo za romplanje drug pomen i izraz i sicer: dvaldtia improbilas fiCüO'ihCTiio dnini, nesramožlivost hren. nesramnost petr. zabava küzm. sramežlivosl 1). bezočlivosti» s. bezobrazno iskanje: nesramnost 2(>. ropane n. raub ta (r/.vla spolia op<KXt>'I> dalm. roup hren. rup petr. plen kiizm. poroba guts. rop, rub, plenj, rezboj, ojiip h. obin» r. grabeži., dobyča: plen 17.
ror n. rohr -/.ctla/ioc; arundo stsl. b. Tpt.CTl. dnhn. hren. terst petr. lerstina kiizm. trst s. Irska e. trest’ p. trezina r. trosil,: trst 3.
Sac n. schätz OtjaavQÖg ciiicpomittiTe dalm. šac petr. kiizm. (magy.) kinč c/ii/s.
zaklad, kinč, šac b. imanije s. blago r. so k rov išče, klad'i>: zaklad 7(5. šaffar n. haushaller olvtovofiog villicus upnC’rattr.nnK'i» dalm. šaffar hren. hišnik petr. špan kiizm. šafar (juh. hišnik, gospodarovauc b. r. domoslroileh» s. pristav: prislavnik, pristav 39. — šaffarija ohtoropla crpooiit»c ;t,0M0y hren. hišovajne petr. Španija kiizm. šafarstvo b. domoslroitelstvo s. kučili knču (kako si kučio kuču): gospodarstvo 39. šentovati n. lästern ßkaaifr^itiv blasphemare imcHMilcaTH hren. preklinali petr. blaznili kiizm. preklinyati b. bogohulstvuvami» s. bul it i: proklinjati 19.
—	Šent. pomeni okolo Ljutomera, Ormoža, Radgone itd. še dendenešnji (itclfiolng, odtod šentovatißkaacprjfitlv od n. schänden izgovori: sehenten, cesto i v pomenu schelten; na zapadn pa pomeni šent sanctus: Šent l’eter, st. Peter.
špeceria n. specerey aQiofict apOMa'rr. hren. mazilo petr. draga mast kiizm. začimba b. aromafli s. miriš: dišava 20.
špendati ital. spendere n. darüber aussiegen uoogficmavav insuper impendere iipHHatflHTH hren. v fin dali petr. kilzm. s. potrošili b iždivimr.: potrošili 43 (op. r>).
špiža n. speise ßqiöaig cibus (ipaiin.no hren. jejd petr. küzm. jestvina (juta. jedba, jed, špenda, jestvina b. brana s. jelo r. pišča, kornri», jastva: jed 32, 45.
šraj (frei) n. gesehrey v.qavyr'j clamor it'i>luri. dalm. šraj hren. vpyj petr. krič küzm. kričanje ffuts. vpitje, vpijenje, krič b. vyk'i. s. vika r. kriki., vopll.: hrup, krik 58. — grajati n. schreien, rufen :n>itaTH clamare vpiti 9, 44. stala n. schafstall avh) ovile ;i,nop'i. dalm. hren. hlev petr. ovča, ovčarnica küzm. ovčarniea f/nts. ovčji bliev, oučjak, oučjariše b. dvori. -s. lor r. ovčarna sl. ovčarna 22 primeri še vuvučje hlev 39. štar: slu štarjev pšenic« ital. stajo n. maller, schelTel M>q<>g corus i;op’i. dalm. hren. štar petr. kebel (slo keblov) kilzm. koruš b. kora s. oka: koren (slo k orne v) 39.
Štirna n. stimm eptovf] vox rjiacr. dalm. šlima hren. petr. küzm. b. s. r. .s/.
glas 4, 5, 16, 17/2, 29, 44, 09, 80. štrajfati (straifol) n. stralfen :h'y/jn’ arguere oo.iiimirru dalm. hren. svarili petr. kilzm. karati b. izobliči s. pokarali: kaznovali, prepričati 24 Tablica n. scbreibtiifflein mvawdiov labula urrit 11,11. dalm. hren. kiizm. tablica petr. pismena tabla guts. pisarska tabla, deska b. di.sčiea s. daščica: deska, deščica 07. taužent n. tausend /ihm mille TUCAJllTri, Tt.Ma dalm. tauženl hren. millar (gen. millarja) petr. kilzm. jezero b. Iysjašla s. biljada r. Iysjača: lisoč 52.
—	laužendt 18, 37. trošt m. trost vraod'/.hjaiL; consolalio oyrlsxa eonf. (jen. dalm. troši. hren. pola-žejne petr. veselje küzm. obeselye giltst. odžalnost, trošt b. r. ulčšenie s. uljeba: tolažba 03. Iroštar napaoiirr.: tolažitelj 24, 27, 28. tugendt n. krall t öt'vaftig viri us slsl. b. s. r. CHJia dalm. hren. moč petr. jakost küzm. zmožnost: sila 2.
Utta n. hiitte ax^vr] labernaculum tenlorinm Kpott'r. petr. küzm. šalor gtifs.
koča, buta, hišica b. r. šalaši., kolyba, štra s. sjenica: šalor 1(5, 39.
Vahta n. wacht (pvfoutj vigilia OTparca dalm. valila hren. küzm. b. s. straža petr. skoznuvanje: straža 57. vahtali (no čuti) n. wachen yqijynqtiv vigilare fn.ji/Irni petr. skoznuvati küzm. verusliivali b. budeni. stojami, s. čuvati r. bdeti.: čuti 57. vandrati n. wandeln neqnq/eaOai ambulare np'l!X0ji;nTH dalm. hren. küzm.
obhodili petr. hoditi po . . b. obhoždami. s. ili: hodili po . . 17. viža: v teisti viži n. dessgleichen ottoloig similiter 'iait03ic,H0 dalm. raunu laku hren. ravnu laku petr. takay.se küzm. prispodobno /».laka s. tako: ravno tako 18, 07. v glihi viži 57 78.
vožanca ital. usanza (vo za n, kakor «očenik, močiti) fr. usance, usage n. gewöhn lieil consueludo stsl. b. s. r. petr. oö'tluaR dalm. hren. navada kiizm. šega guts. navada, šega: običaj, šega 63. — Ta izraz se še rabi po nekod, n. pr. v Velikih Laščah (po ustmenem izvestji Levstikovem). Zacerati cf. špendali; pomen je pri obeli besedah jeden in isti 43. zašafati h. schaffen: zašafajte, de se ta volkh doli sede -nmtiv facere ("hTItopHTil dalm. hren. sluriti petr. küzm. včiniti b. storete: dajte (posadite) 18.
zašpotuvati n. verspotten huvai'Cav illudere iiopAUarn dalm. zašpolovali hren. zasramovati petr. pošpotati küzm. ošpotati guts. zasramuvati, zašpo-tuvati b. porugavamii .s. narugati r. ob-, porugalh: zasmehovati 14, 50. žalba n. salben t tv nor unguent.um Mipo dalm. žalba hren. mazilo petr. mast küzm. mazalo guts. mazilo, maz, pomaz, žauha b. s. miro r. maz : mazilo, mira 70 žauha 70 (la) žalbani 63 žalbati 20. žegnati n. segnen preisen erXnyeir benedicere ÖJiaroc.'ioitHTH dalm. hren. hvaliti petr. küzm. blagoslovili guts. žegnati, posvetili, blogeruvali, blogerreči b. blagoslovimo s. hvaliti r. blagoslovljali,: zahvaliti 03, (55, 67, 69, 76. ženofov, a, o n. senff- atvunews sinapis ropioiiii>H'i> dalm. hren. žen lov petr. (mag//.) muslärov kiizm. horčičen guts. ženf, ženo C. muštarda, gorušiea, musterd b. sipanov'i» s. gorušičan r. gorčičnyj: gorušičen 13. žlahta n. geschlecht <fvh], ytvtä generatio, gens po,i,'i> dalm. žlahla kiizm. narod: rod 55 bis, 60, 62, 74 ytvog genus: vse žlahl ribe «.allerhand gattung iler fische 76 avyyevtl« cognalio: obeden v tvoy žlahl i «.in deiner vervvandlschafft poac^emc rodbina, sorodniki 67. žlak: od božyga žlaka vdaryen vom schlage gerürl n. ima gichlbrüchlig n«Qcd' iiy.og oc.ia6.ii€H’i» dalm. hren. žlak, kajkavci: gut.a (lat.), kaplja b. razslablenii s. uzet: božjasten: za schlag ima slov. kaplja 8, 41). žleht: žlehl.niš* vino n. schlecht, gering Ta'iaee ltimo tov tl«gum petr. gorše kiizm. lagojčše za lagodnejše (poleg: lagoše) od: lagoden (n. pr. lagoden človek ein schlechter mensch, lagodna letina missjahr; la beseda še živi po iztočnem Štajarskem) 7. žolner (tako i dalm <C- hren) je n. söldner, kriegsknecht mataloUij^ miles HOHin. petr. junak kiizm. vitez b. voin h s. vojnik r. ral ni k i, />. žoinicrz: vojak 8. Beseda žoud (sold) še živi v Slov. Goricah i pomeni vojsko: v žoud ili n. in den krieg ziehen.
Naveli smo nekoliko tujih, zvečine nemških besed, koje je rabil naš anonymus i ki več ali menj še žive dendenešnji med prostim narodom, zanesene med njega po duhovnikih, činovnikih i dosluženih vojakih (gl. .los. Apih, Slovenci in 1848. leto, pag. 5 i sl.). Tujim izrazom smo pridejali domače kakor je pišemo dendenešnji i kako so je pisali naši predniki, osobilo kajkavci, ki nas vežo z južnimi brali.
Konečno naj še sledi malo izrazov menj navadnih v lej obliki, v ki eri nam je je podal nas prelagatelj:
Častnega storiti: tisli bode mene častniga slinil clarilicare npocjiaiiimi
kilzm. dičil.i: o slavili 24. dečelstvo stsl. r. jvliin.c/nto iva^Devaia virginilas dah n. hren. dečelsl.vo pefr. de-vičtvo kilzm. devojstvo gut s. «livištvo: «leviš l v o (! — dečla. ,t,'I:is«i, ,|'I;isiiii,:i nttQÜi'vnq dalm. dečla hren. diviea petr. kilzm. b. devica s. djevojka: devica 65. Na (iorenjskem še živi beseda: dečva; beseda dekla pa po vsem Slovenskem, dolžan: la je peklenskiga ognja dolžan m. schuldig voyog reus iioiihiimii. da/m. dolžan petr. Icüzm. vreden b. povinen'1» s. kriv r. vinnyj, vinonvyj, vinovalyj p. winien: kriv 36.
Krstnik da/m. hren. kärslnik; druga slovanska narečja imajo icp'i.c/rilTOjir. tako i sl. pisatelji: bel. habd. jamhr. petr. kilzm. stulli. zalore i dendenešnji pravilno: krsl.il.elj, a ne krslnik, kakor še pišo: guts. jam. i ini. SulT.-'//1 ima pasivni pomen, tedaj krslnik n. derjenige, der gelaul'l wird, krslilelj n. derjenige, der lauft, der läufer.
Lesern: povi (povej) le sein ».sage her pi.ii,n povej 70.
Maloverni: o vi maloverni, pričakovali bi dodatek: možje, I judje ohyö-m uku modi ca.• fidei n. o ihr kleingläubigen stsl. b. Mrt.ioiilipii da/m. hren.
s/apl., petr. male vere lyudi kilzm. maloverei s. malovjerni: maloverni ki 45.
mladica: kadar negova (figoviga drevesa) mladica IVišna postane o v.MätK (y/vijxca änah>g) ramus (lener l'ueril.) it’Ml ((»A^eri. M.ia^a), Jll!T0pac.u. dahn. kadar njegova mladica uže mužena postane kilzm. gda jo veka nye-gova mehka i lislje spuščava b. kogalo . . . vejky omeknut'!. i razvival/i, lisl.ove-te s. kad se njezine grane pomlade n. zweig guts. klica, kliša, brsl, mladica e. lelorosl, letorost p. lalorosl sten. sumarlola dendenešnji obično: m 1 a d i k a 55.
munu: zakaj munu kolcer blisk gre duigainj fulgur mjii.iiii da/m. hren. kiizm.
blisk petr. oblesk b. mh.nija s. munja r. inolnija: blisk 55.
Neporoden: kateri se n e po rod en bo imenovol aitioog sterilis iiciijio^IiI n. unfruchtbar dalm. neporoden hren. nerodovit petr. b. neploden kiizm. neroden s. nerodkinja r. bezplodnyj, neplodovityj guts. nerodovilen, ncsado-vilen: nerodoviten 65. norčast: petje bilo mej nimi nor časi. ih jucogog amens fioyfi dahu. hren. norr petr. nespameten kilzm. nor b. glupav'i,, bezumeiri, s. lup, glup r. glu-pyj č. hloupv p. glupi: trapast, bedast 58.
Opušajne: kadar bodete vidili gnusobo liga opušaina i-o^fioung desolatio :iaiioyc'[iiiiiii€ n. Verwüstung dalm. opušenje hren. opuščejne petr. pusloš kiizm. opliščenye b. zapustčnie s. opuščenje guts. popušavanje, poginobilje r. opuslošenie: opustošenje, razdevanje 55.
Pisec: videl je pisce inu šum teh Iudy avhfitjg tibicen com»nr> n. schalmayer trub. piščec dahu. hren. pisec petr. piščalec Iciizm. žveglar h. s. svirač . r. svirelhnik : piskač, svirač 54. — Beseda piščec, pišec ne živi več* med narodom.
polovnik: ena žena je vzela kvas inu ga je omesila mej tri polovnike moke ti. sester mlior ca'J'il dahu. polovnik petr. drevenka kiizm. merica h. mera s. kopanja: merica 11. — Na Malem Šlajaru je polovnik, polovnjnk, mera obično za tekočine, n. pr. vino; polovnjak ein halben, ein halber slarlin. posesti: laisli bo ta večni leben posedel n. der wird das ewige leben besitzen vilam iclernam possidebi! uoi/v ahivtov '/J.rjoamiiijati ;cHBOT'i> iil!'ii.in.i iiac.itjtHTb dahu. bode večni leben erbal hren. bode tii večnu živlejne poffedil petr. žitkom vekivečnim ladal bude kiizm. žil ek veki-večni örokiivao bude l>. živol/i, večeiri. šle nasledi s. dobiče život vječni: zadobi večno življenje (52. postavlen: jest vem, kaj bočem strnili, kader bom uže od šaflarie postav-len, de me v svoje hiše vzamejo: odstavljen 39. praeprost: li govoriš očitu. no na praviš obene pncprosli n. sprichworl irctQÖyat’a proverbium npiiTb'ia dahu. hren. pripuvist petr. prilika Iciizm. prilika, prispodoba b. r. pritča s. priča: prilika 25 perprost: skozi per-prosti 25 bis. cf. pergliha. preraminu: zakaj on (kamen) je bil pro raminu velik n. sehr trtpoÖQct v aide 3'Ii.IO da/m. hren. silnu petr. kruto Iciizm. jako b. tvhrde s. vrlo p. bardz.o: zelo 2Ü. Odkod je la beseda? kaj je jeni pravi pomen?
Ravenhlapec: nešel je eniga ravenhlapca, ta je bil nemu dolžan stu de-narjov (ivrdoi:?.ng conservus n. mitknecht KjieitpliTi» adj. pai!i>iiopa6r>H’r. dahn. hren. ravenhlapec petr. službeni tovaruš kiizm. z sebom služeči b. so-služileli» s. drugar r. soslužnik'1,: tovariš, sohlapec 52 quater. rezvoliti; jest sem vas od lega svela rezvolil n. ich habe euch ausserwehlet i-ytü	ifiäg elegi vos stsl. b. ii:tni.pax'i> im dahn. hren. izvolili
petr. zebrati küzm. odebrali s. izbrati p. wybrati: odbrali 78. roditi: gospud, li nišler ne rodiš, de mene moja sestra pusti samo služil n. fragest du nicht darnach, dass . . ov ittlti am on . . non est libi cura; quod . . ne po^HiHH .m 1:ko . . dalm. ništer nemaraš, de . . hren. ali je tu tebi en nemär, de . . petr. ne märiö-Ii, kay . . Iciizm. ne maraš, ka . . b. ne brežiši» li, če . . s. zar ti ne mariš šlo . . : kaj ti ni mar, da . . .' 73. — Prim. gids. rodim frage darnach, kehre mich darnach, lex. ne roditi trub. za ta evangeli ne rodijo matih. 22 sum. oni za lo vero neso rodili 22 a, za nikogar ne rodiš 22a. stsl. ima poleg po;i,HTH še pa;i,HTH curam gerere. Smilesnost: la gospud je veliko smilesnost nad no sturil n. barmherlzigkeil lltog misericordia stsl. b. mimocti. dalm. hren. s. milost petr. milošča habd. milošča, milost kiizm. smilenost r. miloserdie, sostradanie: milost, usmiljenje (»7. i vsmilesnost: usmiljenje 79.
ö
Šterna n. brunnen <fM(uj puteus Kja;U;if> dalm. hren. Šterna petr. zdenča jama küzm. studenec gnts. studenc, /.dene b. jama s. bunar r. kolodezi», kolodee'i., studeneci» p. studnia: vodnjak, studenec 47.
Zaupan, a, o: katera je bila zaupana inu poročena eniirni možu n. vermählet /ivr/iniviiv desponsare o6p<Y»>[HTH dalm. hren. küzm. zaročen petr. zaručen b. devica sgodena za maži, s. isprošen p. pošlubion: zaročen 65.
zibel: de jest v negovih rokah vidim ta eahen teh ziblov (siblou) . . . že riečo verjeti n. nagel rjhog clavus stsl. r. riio;sji,i> dalm. šarnogel (fharnoglou) hren. žebel petr. čavel (clavlov) leiizm. cvek gut s. žrebel, žebel b. gvozdej, klinec!» s. klin: žrebel 21.
Vsak čitatelj je pri čitanji evangelij naletel na obilo napak, ki so brez dvojbe pisarske pomote, kojih posebe omenjati i navajati pa se nam ne videlo polrebno, ker je vsaklernik lehko sam spozna. Omeniti hočemo samo dve napaki: v evangeliji 33. je pisano (i po rokopisu i tiskano) Luc. l(i, a moralo bi biti Luc. 14., v 74. evang. pa najdeš Joan. 15, a bili mora Luc. 22. V 77. evang. pa ne moči citati: zhe pakh tuoya roka oli naga
(za noga) je . Nujlože še čilaš: je fhulu, kar )>a se mora brščas
čitati: te fhali (žali dalm. hren. imata: aku tebe... po hujša). — Tiskarske pomote, osobilo v citovanji brojev, na koje nesmo utegnoli paziti pri popravljanji, pa rači prizanesljivi čitatelj sam popraviti. Tukaj omenimo samo jedno: v 66. evang. je kratica za Philippus krivo tiskana — Philipp na mestu P h i I i p (j:	Iv stsl. je več tiskarskih pomot, kojih pa se nesmo mogli izogniti,
ker nema tiskarna stsl. cirilice.
Schulnachrichten.
Der Lehrkörper.
1.) Dr. Johann Mi hat, Director, lehrte Mathematik in der VI. CI.
2.) Emil Ziakowski, Professor, 8. Rangscl., Mitglied der Prüfungscommission für angehende Locoinotivführer und Dampfmaschinenwärter, Erprobungs- und Revisionscommissär für stationäre Dampfkessel, lehrte darstellende Geometrie in der V. und VII., geometrisches Zeichnen in der II.b und III., Freihandzeichnen und Schönschreiben in der I. b CI.
3.) Franz Kreminger, Professor, 8. Rangscl., Mitglied und Director-Stellvertreter der Prüfungscommission für Volks- und Bürgerschulen, Custos der Realschulbibliothek, lehrle darstellende Geometrie in der VI., geometrisches Zeichnen in der II. a und IV., Freihandzeichnen und Kalligraphie in der II.b CI.; Vorstand der II.b CI.
4.) Franz Globočnik, Professor, beeideter Kunst- und Sachverständiger für Schriftsachen beim k. k. Landesgerichte, lehrte Freihandzeichnen in der II.a, III.—VII. Gl., Modellieren als Freigegenstand.
5.) Balthasar Knapitsch, Professor, beeideter Chemiker beim k. k. Landesgerichte, Custos der chemischen Lehrmittel, lehrte Chemie in der IV.-—VI., Arithmetik in der II. a und III. CI., analyt. Chemie als Freigegenstand; Vorstand der V. CI.
(5.) Wilhelm l'oss, Professor, Custos der naturliist. Sammlungen, lehrte Naturgeschichte in allen Classen.
7.) Emanuel Ritter von Stäuber, Professor, beeideter Dolmetsch für italienische und französische Sprache beim k. k. Landesgerichte, lehrte franz. Sprache in der III.—VII. CI.; Vorstand der VI. CI.
8.) Anton Raič, Professor, lehrte slovenische Sprache in der IV.—VII., Geographie und	Geschichte	in	der II a. und VI.	CI.
!).) Clemens	Proft, Professor,	Custos	der	physik. Lehrmittel, lehrte	Mathematik	in
der	IV., Physik	in	der III., IV., VI.	und VII.	CI.;	Vorstand der 111. CI.
10.) Franz	Levee, Professor, k.	k. Ilezirksschulinspector, Translator	für	sloven.	Sprache
bei der k. k. Landesregierung, lehrte deutsche und sloven. Sprache in der III., Geographie und Geschichte in der 111., IV. und VII. CI., Custos der geogr, und histor. Lehrmittel, Vorstand der III. CI.
11.) Dr. Josef Julius Binder, Professor, lehrte deutsche Sprache in der H.a. IV.—VII., Geographie und Geschichte in der V. CI.; Vorstand der	II.a Gl.
12.) Josef Borghi, wirkl. Lehrer, beeideter Interpret	für das Italienische	beim	k. k.	Lan-
desgerichte, lehrte deutsche Sprache in der I. a, italienische Sprache in der V. -VII., sloven. Sprache in der 1. und 3. Abtheilung des Freicurses.
13.) Franz Keller, wirkl. Lehrer, lehrte Arithmetik	in der I.	a,	II. b	und	V.,	Freihandzeichnen und Kalligraphie in der I.a CI.; Vorstand der	l.aCl.
14.) Johann Gnjezda, wirkl. Lehrer, geistlicher Rath, lehrte katholische Religion in allen Classen.
15.) Franz Orožen, suppl. Lehrer, lehrte deutsche und slovenische Sprache in der l.b und II. b, Geographie und Geschichte in der II.b CI.; Vorstand der l.b CI.
IG.) Kart Pirc, suppl. Lehrer, lehrte Arithmetik in der l.b und VII.. Geographie in der
1. a und I. b. Gl., slovenische Sprache in der 2. Abtheilung deš Freicurses; Vorstand der VII. CI.
17.) Julius Schmidt, Turnlehrer an der k. k. Lehrer-Bildungsanstalt, lehrte Turnen in allen Classen.
18.) Josef Vesel, Probecandidat und Assistent beim Zeichenunterrichte, lehrte im
2. Semester Freihandzeichnen in der IV. CI.
Dienerschaft.
Johann Skube, Schuldiener und Mundant; Josef Simončič, Schuldiener und Laborant;
Anton Bitenz, Hausmeister.
Lehrplan.
Obligate Lehrgegenstände.
I. Classc.
Religion, 2 St. wöch.: Katliol. Religionslehre. Vom Glauben, von den Geboten, Saerarnenten; die christliche Gerechtigkeit.
Deutsche Sprache, 4 St. wöch.: Die Wortarten, Flexion des Nomen und Verbum; der nackte Satz, Erweiterung desselben; orthographische Übungen; zahlreiche Lesestiicke mit Wort- und Sacherklärungen; Wiedererzithhing des Gelesenen; Memorieren und Vorträgen erklärter Gedichte und prosaischer Abschnitte. Jeden Monat zwei Hausaufgaben und eine Schularbeit.
Slovenische Sprache, 4 St. wöch.: Lautlehre, Wortarten, Flexion des Nomen und Verbum ; der nackte und erweiterte Satz, gezeigt und erklärt an einfachen Beispielen; Lesen und Erklären passender l.esestücke, Wiedererzählen des Gelesenen; orthographische Übungen. Monatlich eine Schularbeit und zwei Hausaufgaben.
Geographie, 3 St. wöch.: Die wichtigsten geographischen Vorbegriffe zum Verständnisse der Karte ; Vertheilung von Land und Wasser auf der Erdoberfläche ; politische Übersicht der Erdtheile; das Wichtigste aus der mathematischen und physikalischen Geographie.
Arithmetik, 3 St. wöch.: Dekadisches Zahlensystem; die vier Grundoperationen mit unbenannten und einfach benannten Zahlen, ohne und mit Decimalien; Erklärung des metrischen Mass- und Gewichtssystemes; Grundzüge der Theilbarkeil. der Zahlen; grösstes gemeinsames Mass und kleinstes gemeinsames Vielfaches; gemeine Brüche; Verwandlung gemeiner Brüche in Decimalblüche und umgekehrt; das Rechnen mit mehrfach benannten Zahlen.
Naturgeschichte, 3 St. wöch.: Anschauungsunterricht, im 1. Sem. Wirbelthierc, im II. Semester wirbellose Thiere.
Freihandzeichnen, (> St. wöch.: Zeichnen ebener geometrischer Gebilde aus freier Hand, nach Tafelvorzeichnungen, als: gerade und krumme Linien. Winkel, Dreiecke, Vielecke, Kreise, Ellipsen, Combinationen dieser Figuren; das geometrische Ornament; Elemente des Flachornamentes; Erklärung der Körper und ihrer Netze.
Schönschreiben, 1 St. wöcli.: Deutsche Current-, englische Cursivschrift; die Rundschrift.
II.	Classe.
Religion, 2 St. wöch.: Cullus der katliol. Kirche, Gebet, Messe, Sacramente, Ccre-monien; das katliol. Kirchenjahr.
Deutsche Sprache, 3 St. wöch.: Vervollständigung der Formenlehre, Erweiterung der Lehre vom nackten und bekleideten Satze; die Satzverbindung und Salzordnung in ihren leichteren Arten; Fortsetzung der orthographischen Übungen; alles übrige wie in der I. ('lasse. Alle 14 Tage eine Hausaufgabe, alle vier Wochen eine Schularbeit.
Slovenische Sprache, 4 St. wöcli.: Eingehende Wiederholung des in der 1. Classe genommenen Lehrstoffes; Erweiterung der Lehre vom nackten und bekleideten Satze; die Satzverbindungen; Satzordnung. Eine Stunde wöchentlich Übersetzung aus dem Deutschen ins Slovenische. Schriftliche Arbeiten wie in der 1. Classe.
Geographie und Geschichte, 4 St. wöcli.; a) Geographie, 2 St.: Specielle Geographie Afrikas und Asiens in topographischer und physikalischer Hinsicht, mit Bezugnahme auf Klima und Vegetation, Verkehrsleben und Culturzustände der Völker; Übersicht der Bodengestalt, der Stromgebiete und Länder Europas; specielle Geographie der Länder des westlichen und südlichen Europas. — W Geschichte, 2 St.: Geschichte des Alter-thumes. hauptsächlich der Griechen und Römer.
Arithmetik, 3 St. wöch.: Abgekürzte Multiplication und Division; Mass-, Gewichtsund Münzreduction; Schlussrechnung; Verhältnisse und Proportionen mit Anwendungen; Regeldetri, Kettensatz; Procent-, einfache Zins-, Disconl- und Terminrechnung; Tlieilregel, Durchschnitts- und Allegationsrechnung.
Naturgeschichte, 3 St. wöch.: Im I. Sem. Mineralogie; im II. Sem. Botanik, Beschreibung einiger häufig vorkommender Gewächse und Merkmale der hauptsächlichsten natürlichen Pflanzenfamilien.
Geometrisches Zeichnen, 3 St. wöcli.: a) Geometrie, 1 St.: Elemente der Planimetrie, einschliesslich der Flächenberechnung. — b) Geometrisches Zeichnen,
2 St.: Uebungen im Gebrauche det' Beissinstrumente, Constructionszeichnungen im An-schlusse an den in der Planimetrie abgebandelten Lehrstoff und unter Berücksichtigung der einfachen ornamentalen Formen.
Freihandzeichnen, 4 St. wöch.: Elemente der Perspective an der Hand der dazu erforderlichen Apparate, Draht- und llolzmodelle; Beleuchtungserscheinungen, Selbstschalten, Schlagschatten; Flachornamente und Vorzeichnungen an der Tafel.
Schönschreiben, l St. wöch.: Fortsetzung der Übungen in der l. CI.
III.	Classe.
Religion, 2 St. wöch.: Geschichte der Offenbarungen des A. 1!.
Deutsche Sprache, 4 St. wöch.: Der zusammengezogene und zusammengesetzte Salz; Arten der Nebensätze, Verkürzung derselben; indirecte Rede; die Periode; systematische Belehrung über Orthographie und Zeichensetzung; Leclüre von passenden Lesc-stücken; Mittheilung biographischer Notizen über die Verfasser; Memorieren, Vorträgen. Haus- und Schularbeiten wie in der II. Gl.
Slovenische Sprache, 2 St. wöch.: Der zusammengezogene und zusammengesetzte Satz; Arten der Nebensätze, Verkürzung derselben; die Periode; Interpunction; Übersetzung ins Slovenische. Monatlich eine Haus- und eine Schulaufgabe.
Französische Sprache, 6 St. wöch.: Leselehre; Formenlehre; Substantiv und sein Genre; Adjectiv; regelmässige Conjugation; Construction des einfachen Satzes; mündliche und schriftliche Übersetzung einfacher Sätze aus dem Französischen und in dasselbe; Aneignung eines entsprechenden Wortvorrathes. Kleine Hausarbeiten nach Erfordernis; alle 14 Tage eine Schularbeit.
Geographie und Geschichte, 4 St. wöch.: a) Geographie, 2 St.: Specielle Geographie des übrigen Europa mit Ausschluss der österr.-ungar. Monarchie. — b) Geschichte, 2 St.: Geschichte des Mittelalters bis zum Jahre 1492, unter steter Berücksichtigung der vaterländischen Momente.
Arithmetik, 3 St. wöch.: Die vier Grundoperationen in allgetn. Zahlen; die Quadrierung und Cubierung ein- und mehrgliedriger algebraischer Ausdrücke sowie dekadischer Zahlen; Ausziehung der zweiten und dritten Wurzel aus dekadischen Zahlen; Wiederholung des Lehrstoffes der früheren Classen; Zinseszinsenrechnung.
Physik, 3 St. wöch.: Allgemeine Eigenschaften der Körper; Wärmelehre; Magnetismus ; Elektricität.
Geometrisches Zeichnen, 3 St. wöch.: a) Geometrie, 2 St.: Flächengleiche Figuren und ihre Verwandlung. — b) Zeichnen, 1 St.: Anwendung der Algebra zur Lösung einfacher Aufgaben der Planimetrie; Theilung und Construction gerader Linien, Dreiecke und Polygone.
Freihandzeichnen, 4 St. wöch.: Flachornamente, von der einfachen Blattform ausgehend bis zur Combination verschiedener Stilarten, nach Vorzeichnungen an der Tafel; Farbenharmonie, Deck- und Lasurfarben; farblose und polychrome Ornamente; perspectivische und Gedächtnis-Zeichnungsübungen.
IV.	Classe.
Religion, 2 St. wöch.: Geschichte der Offenbarungen des N. ß.; Apostelgeschichte; Kirchengeschichte bis auf Constantin d. Gr.
Deutsche Sprache, 3 St. wöch.: Zusammenfassender Abschluss des gesammten grammatischen Unterrichtes; Zusammenstellung von Wortfamilien mit Rücksicht auf Vieldeutigkeit und Verwandtschaft der Wörter gelegentlich der Lectüre; das Wichtigste aus der Prosodie und Metrik; einiges über die antike und germanische Götter- und Heldensage; die wichtigsten Arten der Geschäftsaufsätze. Haus- und Schularbeiten wie in der II. Gl.
Slovenische Sprache, 2. St. wöch.: Zusammenfassender Abschluss des gesammten grammatischen Unterrichtes; Zusammenstellung von Wortfamilien mit Rücksicht auf Vieldeutigkeit und Verwandtschaft der Wörter gelegentlich der Lectüre; das Wichtigste aus der Prosodie und Metrik. Schriftliche Arbeiten wie in der III, CI.
Französische Sprache, 4 St. wöch.: Fortsetzung der Formenlehre; die adjectifs numeraux; Comparation; Fürwörter; die drei regelmässigen Conjugationen; article partitif; adverbe; Präpositionen; Syntax des pronom personel conjoint; Frage- und negative Form; die gebräuchlichsten unregelmässigen Verben mit Ausfall des Stammconsonanten. Mündliche und schriftliche Übersetzungen aus dem Französischen ins Deutsche und um-
gekehrt. Vermehrung des Wortvorrallies; vorbereitete Dictate. Lectiire leichter Erzählungen. Hausarbeiten nach Erfordernis; alle 14 Tage eine Schularbeit.
Geographie und Geschichte, 4 St. wöch.: n) Geographie, 2 St.: Specielle Geographie Amerikas, Australiens und der österreichisch-ungarischen Monarchie mit Berücksichtigung der Verfassungsverhältnisse des Kaiserstaates. — b) Geschichte, 2 St.: Übersicht der Geschichte der Neuzeit, mit eingehender Behandlung der Geschichte von Österreich.
Arithmetik, -I Sl. wöcli.: Wissenschaftlich durchgcführte Kehre von den vier ersten Ilechnungsoperalionen; Theilharkeit der Zahlen; grösstes gemeinsames Mass, kleinstes gemeinsames Vielfaches; gemeine und Deciinalbrüche; Verhältnisse und Proportionen nebst Anwendungen; Gleichungen des ersten Grades mit einer und mit mehreren Unbekannten.
Physik, 3 St. wöcli.: Mechanik, Bewegungsarten, Kräftenparallelogramm, Schwerpunkt; einfache Maschinen; Barometer; Luftpumpe; Akustik; Optik.
Chemie, 3 St. wöcli.: Die wichtigsten physikalisch-chemischen Erscheinungen und Processe; kurze Charakteristik der Elemente und der verschiedenen Arten der aus ihnen entstehenden Verbindungen.
Geometrie und geometrisches Zeichnen, 3 St. wöch.: u) Geometrie, 2 St.: Stereometrie. — b) Geometrisches Zeichnen, 1 St. wöch.: Erklärung und Darstellung der Kegelschnittslinien, elementare Entwicklung der wichtigsten Eigenschaften dieser Linien und deren Anwendung zu Tangenten - Conslructionen; Darstellung geometrischer Körper und einfacher technischer Objecte in horizontaler und vertioaler Projection auf Grund der Anschauung.
Freihandzeichnen, 4 St. wöcli.: Erklärungen über Stil und Stilarlen; Ornamente aus dem griechischen, römischen, romanischen, gothischen und Renaissance-Stil nach Gipsmodellen.
V.	Classe.
Religion, l St. wöcli.: Kirchengeschichte von Konstantin dem Grossen bis auf die neueste Zeit.
Deutsche Sprache, 3 St. wöcli.: Formen und Arten der epischen und lyrischen Dichtung; Hauptrichtungen der Prosa; Übungen im Vortragen poetischer und prosaischer Schriftstücke; Lesung entsprechender Dichtungen, mit besonderer Rücksicht auf die Antike, ln jedem Semester sechs Aufsätze, meist zur häuslichen Bearbeitung.
Slovenische Sprache, 3 St. wöch.: Abschluss und Wiederholung der gesammlen Syntax. Lectüre: Pajk, Srbske narodne pesni. In jedem Semester sechs schriftliche, abwechselnd Haus- und Schularbeiten.
Französische Sprache, 3 St. wöcli.: Ergänzung der Formenlehre; unregelmässige, defective und unpersönliche Zeitwörter; Conjunclion; der zusammengesetzte Satz: Elemente der Wortbildung. Mündliche und schriftliche Übersetzungen aus dem Französischen und in dasselbe; Memorieren kurzer Lesestücke; vorbereitete Dictate. Hausarbeiten wie in der
IV.	Classe, monatlich eine Schularbeit.
Italienische Sprache, 3 St. wöch.: Lese- und Aussprache-Lehre, Formenlehre des Artikels, Substantivs, Adjectivs, Pronomens, Numerale, der einfachen Zeilen der Verba. Mündliche und schriftliche Übersetzungen aus dem Italienischen und in dasselbe; Aneignung eines entsprechenden YVortvorrathes. Hausaufgaben nach Erfordernis; alle 14 Tage eine Schularbeit.
Geschichte, 3 St. wöcli.: Geschichte des Allerthums, besonders der Griechen und Römer, mit Hervorhebung der culturhistorischen Momente; Wiederholung der einschlägigen geographischen Partien.
Mathematik, 5 St. wöch.: n) Algebra: Ketlenbriiche; unbestimmte Gleichungen des ersten Grades; Potenzen; Wurzelgrössen; Logarithmen; Gleichungen des zweiten Grades mit einer Unbekannten. — b) Geometrie: Planimetrie, streng wissenschaftlich behandelt,
Naturgeschichte, 3 St. wöcli.: Somatologie; Zoologie, mit genauer Berücksichtigung der wirbellosen Thiere.
Chemie, 3 St. wöch.: Anorganische Chemie.
Darstellende Geometrie, 3 St. wöcli.: Durchführung der Elementaraufgaben der darstellenden Geometrie; über orthogonale Projection mit Rücksicht auf die einschlägigen Schattenconstructionen.
Freihandzeichnen, 4 St. wöcli: Studien über den Regelkopf in verschiedenen Lagen; Bau des menschlichen Schädels nach Vorzeichnungen an der Tafel; Reliefköpfe nach Gipsmodellen; Übungen im Gedächtniszeichnen.
VI. Classe.
Religion, 1 Sl. wöch.: Generelle Dogmatik, die besondere Glaubenslehre.
Deutsche Sprache, 3 St. wöch.: Literaturgeschichte des deutschen Mittelalters in Übersichten; der indo-europäische Sprachstamm und seine Abzweigungen; die nationalen Sagenkreise; Lectüre einiger Abschnitte aus dem Nibelungenliede nach dem Grundtexte, unter Hervorhebung der unterscheidenden Merkmale der mitlelhochdeutschen und neuhochdeutschen Sprachformen; die Bildung der neuhochdeutschen Schriftsprache und die wichtigsten Erscheinungen der neuhochdeutschen Literatur bis zur Mitte des 18, Jahrhunderts. Gelesen wurda eine Auswahl von Liedern Walthers von der Vogelweide, von Klopslocks Oden, Lessings Miss Sara Sainpson und Minna von Barnhelrn. Übungen im Vortrage poetischer Schriftstücke. Schriftliche Arbeiten wie in der V. Classe.
Slovenische Sprache, 3 St. wöch.: Starnmhildungslehre; Lectüre: Mažuranifi’ «SmrtSmail age Cengijica»; Übungen im Lesen des Altslovenischen. Literaturgeschichte bis auf Trubar. Schriftliche Arbeiten wie in der V. Classe.
Französische Sprache, 3 St. wöch.: Syntax, insbesondere Rections-, Modus-und Tempuslehre, Adverbialsätze; Interpunctionslehre. Lesung von Musterstiicken aus der Chrestomathie von liechlel, verbunden mit biographischen Notizen über die betreffenden Autoren. Sprechübungen im Anschlüsse an die Lectüre. Alle 14 Tage eine Hausarbeit, alle 4 Wochen eine Schularbeit.
Italienische Sprache, 3 St. wöch.: Fortsetzung der Formenlehre, die Steigerung der Adjectiva, die drei Conjugationen der schwachen Verba; Syntax der Redetheile, des einfachen und des zusammengesetzten Satzes. Mündliche und schriftliche Übersetzung aus dem Italienischen ins Deutsche und umgekehrt. Haus- und Schulaufgaben wie in der
V.	Classe.
Geschichte, 8 St. wöch.: Geschichte des Mittelalters und der Neuzeit bis zum westphälischen Frieden, mit speeieller Rücksicht auf die Österreich.-ungarische Monarchie; Wiederholung der einschlägigen Geographie.
Mathematik, 5 St. wöch.: n) Höhere Gleichungen, welche auf quadratische zurück-geführt werden können; quadratische Gleichungen mit zwei oder mehreren Unbekannten; Exponentialgleichungen; unbestimmte Gleichungen des zweiten Grades; arithmetische und geometrische Progression mit Anwendungen; Combinationslehre; binomischer Lehrsatz.
b)	Geometrie: Trigonometrie, Stereometrie.
Naturgeschichte, 2 St. wöch.: Botanik; Kryptogamen; anatomisch-morphologische Charakterisierung der einzelnen Gruppen; Morphologie der Phanerogamen; Charakter der wichtigsten Pflanzenfamilien.
Physik, 4 Sl. wöch.: Mechanik fester und flüssiger Körper; schwingende Bewegung; Akustik.
Chemie, 3 St. wöch.: Organische Chemie.
Darstellende Geometrie, 3 St. wöch.: Orthogonale Projection der Pyramiden und Prismen, ebene Schnitte und Netze dieser Körper; Schattenbestimmungen; das Wichtigste über die Darstellung der krummen Linien; Darstellung der Cylinder-, Kegel- und Rotationsflächen; ebene Schnitte und Berührungsebenen in einem Punkte dieser Flächen; Durchdringung der genannten Figuren.
Freihandzeichnen, 4 St. wöch.: Studien nach antiken und modernen Gipsköpfen; Ornamente nach polychromen Musterblättern; Übungen im Gedächtniszeichnen und in der Perspective.
VII. Classe.
Religion, 1 St. wöch.: Sitlenlehre.
Deutsche Sprache, 3 St. wöch.: Wieland, Lessing, Herder, Schiller, Goethe und ihre Zeit; Erklärung der Hauptpunkte der Dramatik. Gelesen wurde Lessings Laokoon, Goethe’s Iphigenie auf Tauris, Hermann und Dorothea, Schillers Wallenstein-Trilogie, einzelne Scenen aus Goethe’s Faust. Zur häuslichen Bearbeitung gegeben: Clavigo von Goethe. Übungen im freien Vortrage über selbstgewählte Themen. Schriftliche Arbeiten wie in der VI. Classe.
Slovenische Sprache, 3 St. wöch.: Literaturgeschichte bis auf die Gegenwart. Schriftliche Arbeiten wie in der VI. Classe.
Französische Sprache, 3 St. wöch.: Abschluss und Wiederholung der Grammatik, Participialconstructionen. ellipt.. Sätze; Lectüre ausgewählter Stücke aus der Chrestomathie von Bechtel mit biographischen Notizen über die betreffenden Autoren. Sprechübungen. Schriftliche Arbeiten wie in der VI. Classe.
Geschichte, 3 St. wöch.: Geschichle des 18. und 19. Jahrhunderts mit Hervorhebung der cultui historischen Momente; Wiederholung der einschlägigen Geographie; Übersicht der Stalistik Österreich-Ungarns und der Verfassungsverhältnisse.
Mathematik, 5 St. wöch.: a) Algebra: Wahrscheinlichkeits- und Lebensversicherungs-Rechnung; Berechnung des Moduls und Arguments; graphische Darstellung eomplexer Grössen. — b) Geometrie: Analytische Geometrie in der Ebene; sphärische Trigonometrie; Wiederholung des gesammten Lehrstoffes durch Lösung von Übungsaufgaben.
Naturgeschichte, 3 St. wöch.: a) Mineralogie: Krystallographie- Mineralphysik und Systematik. — b) Geologie: Die einzelnen Glieder des Erdganzen; dynamische Geologie; Petrographie und Formationslehre.
Physik, 4 St. wöch.: Magnetismus; Elektricität; Optik; Wärmelehre; astronomische Grundbegriffe.
Darstellende Geometrie, . 3 St. wöch.: Vervollständigung des in der V. und VI.
Classe vorgenommenen Lehr- und Übungsstoffes, betreffend die Berührungsaufgaben und Schattenconstructionen; Elemente der Linearperspective und Anwendung derselben zur perspeclivischen Darstellung geometrischer Körper und einfacher technischer Objecte.
Freihandzeichnen, 4 St. wöch.: Fortsetzung der Übungen im Zeichnen der Köpfe, Büsten und Ornamente nach schwierigen Gipsmodellen; Übungen in der Perspective nach der Natur und im Gedächtniszeichnen.
Der Unterricht in der slovenischen, französischen und italienischen Sprache wurde nach dem für diese Lehranstalt mit dem hoben Ministerialerlasse vom 3. Mai 1880, Zahl 10754, genehmigten Lehrpläne ertheilt. Zufolge dieses hohen Erlasses ist das Slovenische für alle Schüler, welche bei ihrem Eintritte in die Lehranstalt von ihren Eltern als Slo-veneri erklärt werden, in allen Classen obligater Lehrgegenstand. Solche Schüler besuchen in den drei Oberclassen statt des italienischen den slovenischen Unterricht. Das Italienische ist in den Oberclassen für jene Schüler obligat, für welche das Slovenische nicht obligat ist. Das Slovenische als Unterrichtssprache kommt nur bei diesem selbst und bei der Religionslehre in den Parallelcursen der ersten und zweiten Classe, welche von Schülern slovenischer Muttersprache besucht weiden, zur Anwendung. Beim Unterrichte in allen übrigen Gegenständen ist der mit dem hohen Ministerial-Erlasse vom 15. April 1879, Zahl 5607, genehmigte Normallehrplan sowohl inbetreff des für die einzelnen Classen vorgezeichneten Lehrzieles, als der angesetzten wöchentlichen Stundenzahl zur vollen Geltung gekommen. Beim Unterrichte in der Geometrie und im geometrischen Zeichnen wurde im Sinne des hohen Ministerial-Erlasses vom 23. April 1880, Z. (>233, vorgegangen.
Der für alle Schüler obligate Turnunterricht wurde in Gemässheit der hohen Mini-sterialverordnung vom 20. September 1875, Z. 14 258, und der mit der hohen Ministerial-verordnung vom 15. April 1879, Z. 5607, verlautbarten Instructionen von dem Turnlehrer an der hierortigen k. k. Lehrer-Bildungsanstalt, Herrn Julius Schmidt, ertheilt. Jede der vier Unterdessen hatte zwei, die drei Oberclassen gemeinschaftlich eine Stunde wöchentlich.
welche im Schuljahre 1887 88 beim Unterrichte benützt wurden.
< o
o °
_ 'f
2 fiu'J 5
gl
« 3
■f= s
E-2 >•
orte
^.Cj*
O 4p tl C
^ W CO 3
ÖD
C/3
C/J
Haus- und Schulaufgaben
gestellt zur schriftlichen Bearbeitung' in „Deutscher Spruche“.
V. Classe.
1.) Vom Kleide. - 2.) Dec Herbst. 3.) Ihiiulcl und Gewerbe. 4.) Mythe und Märchen. - 5.) Opfer und Gebet, in pelasgischer /eil. (Nach den l.iedern der Ilias.')
(!.) Nausikaa. — 7.) Das Bürgerrecht in den antiken Staaten. — 8.) Der Schussbarlliel. (Kine Charakterzeiclinung.) D.) Aus dem Reiche der einfachsten Lebewesen. 10.) Blüte und Frucht. (Elegie.) 11.) Ein Tagleben. (Eintagsfliege.) — 12.) Was man nicht versteht, besitzt man nicht. (Ghrie.) 13.) Kunst und Wissenschaft in der antiken Well. 14.) Asien «die Wiege des Menschengeschlechtes». (Eine geographische Betrachtung.)
VI. Classe.
1.) Von der deutschen Sprache Wesenheit und Werden. 2.) Im heiligen Haine. (Schilderung altgerm. Religionsgebräuche nach Tacitus’ Germania.) 3.) Bildung und Gesittung im Zeitalter der Begründung dos allen deutschen Beiches. 4.) Zwei Jahrtausende deutscher Vergangenheit. (118 v. Chr., 1887 n. (Ihr.) — 5.) Kampfgemälde aus der Iliade und aus dem Nibelungenliede. (i.) Die Verwertung der Kraft und ihre Mittel. 7.) Gedenkrede anlässlich der Enthüllung des Walther-Denkmals in Bozen. — 8.) Frühling und Herbst. (Zwiegespräch.) — 9.) Maximilian der letzte Ritter. (Ghrie.) 10.) Alles entsteht und vergeht nach Gesetz, doch über des Menschen Leben, dem köstlichen Schatz, herrschet ein schwankendes Los. | Goethe. | (Ghrie.)— II.) Gottsched und die Schweizer. (Ein Brief.) — 12.) Die beiden Musen. (Ode v. Klopslock.) 13.) Frauengestalton aus Lessings Schauspielen. — 14.) Minna v. Barnhelm. (Aufbau und Handlung.)
VII. Classe.
1.) Das Steinbild des Laokoon. (Beschreibung und Geschichte der Laokoongruppe.) —-
2.) Christian Thomas’ erste deutsche Ilochschulvorlesung. -	3.) Lessing als Kritiker und
Lehrer (dargestellt aus dem Gedankengange und dem Aufbau des Laokoon. - 4.) Exposition und Entwicklung der Haupthandlung in Göthes Glavigo. — 5.) Die Träger der französischen Staatsumwälzung von 1789. — (5.) Die deutsche Gesellschaft am Ende des XVIII. Jahrhundertei). — 7.) Die Freunde des Wirthes zum goldenen Löwen in Göthes Hermann und Dorothea. —■ 8.) Wallensteins Lager. (Geschichte und Dichtung.) — 9.) Eine Donaufahrt von Passau bis Orsowa. — 10.) Die Zauberkünste in Goethes Faust. — 11.) Es liesse sich alles trefflich schlichten: könnt man die Sachen zweimal verrichten. (Schlussbetrachtung.) —
12.) Oesterreichs Antheil an der deutschen Literatur. (Zur schriftl. Reifeprüfung.)
Slovenisclie Themen.
V. Classe.
1.) Moje poslednje počitnice. ■— 2.) Kaj nam govori jesen? — 3.) Cirilska vaja.
4.) Primerite egiptovsko omiko z indijsko. -	5.) Kako in kak zgodovinski dogodek pripoveduje narodna pesen: «Uroš i Mrljavčeviči»?	(i.) Primerite grške naselbine s teniš-
kimi. — 7.) Podkrepite resnico pregovora: «Sloga jači, nesloga tlači» z vzgledi grške zgodovine. — 8.) Vpliv gozdov na podnebje. — 9.) Označite dobo rimskih kraljev vsestranski. — 10.) Katere geografične prikazni dajejo Europi prednost pred drugimi deli sveta? — 11.) Zakaj in v kako dotiko je prišel Kraljevič Marko z lijemo Brdjaninom? —
12.) Glavni vzroki propadu rimske republike.
VI. Classe.
1.) «Kolo od srieče u okolo — Värteöe se nepreslaje: — Tko bi gori, elo e doli, — A tko doli, gori ustaje». (Gund. 1. (3.) — 2.) Boka in njen pomen. — 3.) Kralj Matjaž v narodnih pesmih in pripovedkah. — 4.) Boj med cesarstvom in papešlvom v srednjem
veku. — 5.) Kak pometi ima «Četa» v pesni «Smrt Siria.il age Cengijiča»? - 0.) Zakaj spoštujejo Slovani lipo? — 7.) I'opišite turške šotore in vse, kar se godi v njih in okolo njih, po pesni «Smrt Srnail age Cengijiča». 8.) Življenje in delovanje ss. Cirila in Metoda. (Po okrožnici papeža Leva XIII. dne 30. sept. 1880.) — 9.) Kaj je vzrok krutemu ravnanju Smail age Cengijiča z ISrdjani in z rajo? — 10.) «Sloven’c! tvoja zemlja je zdrava,	In pridnim nje leža naj prav a.	— 1’olje, vinograd, — Gora, morje, - Ruda,
kupčija, Tebe rede.» — 11.) Zakaj in v čem se razlikuje narodna pesen «Smrt Smail age Cengijiča» od umetne? 12.) Kak zgodovinski dogodek iu kako pripoveduje neznani pesnik v «Pesni o Igorovi vojski»?
VII.	Classe.
I.) Kako vplivajo študije tujih jezikov na materinega? 2.) Na Vodnikovem grobu. — .'!.) Kakega pomena za Avstrijo sta Marija Terezija in Jožef II.? 4.) Koliko resnice ima pregovor: «Svet je lažnik; veliko obeta, pa malo da»? — 5.) Označite dobo slovenske literature od Hrena do Linharta, (>.) Slovani v Andaluziji. 7.) Ocenite Vodnikovo «Ilirijo oživljeno» glede u) vsebine, h) mere in c) jezika. - 8.) Kazširjevanje kristijanstva med Slovenci. — 9.) Pojasnite pesnikove besede: «Bogu z desnico kadilo zažigaš, — Hudiču v pozdrav z levico migaš, Obema vstrezati, ljubeč, ne gre, — Vsak njiju zase terja srce». 10.) «Estrajlm bo pomagal liog, Da se razširi v krog in krog. — Hit’ če, bit’ če — Estrajh za vse! - 11.) Luč. Kake prikazni opazujemo pri krojiIvi luči? —
12.) Razmerje med Habsburžani in Luksenburžani. (Zrelostni izpil.)
Freie Gegenstände.
a) Slovenisclie Sprache für Nicht-SIovenen.
Ilm Schülern, für welche das Slovenisclie kein obligater Gegenstand ist, Gelegenheit zu bieten, sich die Kenntnis der slovenischen Sprache anzueignen, hat das hohe Ministerium für Cultus und Unterricht mit dem Erlasse vom 19. September 1880, Z. 13377, die Errichtung eines slovenischen Freicurses, bestehend aus drei Jahrgängen mit je drei Unterrichtsstunden wöchentlich, angeordnet und den Lehrplan genehmigt. Den Unterricht er-theilte im 1. und 3. Jahrgang der wirkl. Lehrer Josef Borghi, im 2. Jahrgang der suppl. Lehrer Karl Pirc.
Besuch: I. Jahrg. l.Sem. 17, 2. Sem. 1(>; II, Jahrg. I.Sem. 13, 2. Sem. 10; UI. Jahrg.
1.	Sem. 5, 2. Sem. 6.
Lehrplan: 1. Jahrg.: Die Buchstaben und deren Aussprache, die Wortbetonung, Silbentrennung, Rechtschreibung; die Formenlehre und deren praktische Anwendung nach dem «Slovenischen Sprach- und Uebungsbuch» von Dr. Jakob Sket. Monatlich zwei Schulaufgaben und eine Hausarbeit. — II. Jahrg.: Der übrige Theil der Formenlehre, namentlich das Numerale und das Verbum; die syntaktischen llaupteigenthümliehkeiten und deren praktische Anwendung, besonders der Gebrauch der eerha perfectiva und imfterfwtim, sowie auch die Casuslehre. Lehrbuch und Zahl der schriftlichen Arbeiten wie im I. Jahrg.
III. Jahrg.: Die Partikeln, der übrige Theil der Syntax, die Wortbildungslehre. Bei der Lectiire gelegentliche Wiederholung der gesaminten Formenlehre. Lehrbuch wie im ersten Jahrg.; Chrestomathie. Monatlich eine llaus- und eine Schulaufgabe.
b) Analytische Chemie.
Gemiiss der Verordnung des hohen k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 15. April 1879. Z. 5007, werden zu diesem Unterrichte nur Schüler aus den zwei letzten ('.lassen der Oberrealschule zugelassen. Den Unterricht besorgte Prof. Balthasar Knapitsch in vier Stunden wöchentlich. Durchgenommen wurde die qualitative Analyse einfacher und zusammengesetzter Körper. Im 1. Sem. 3, im 2. Sem. 2 Schüler.
<•) Modellieren.
Dieser Unterricht wurde in vier Stunden wöchentlich vom Prof. Franz Globočnik an Schüler aus den drei Oberclassen nach verschiedenen plastischen Modellen aus der Ornamentik erlheilt; ferner Studien des menschlichen Kopfes und der Thiere im liclief, mit besonderer Rücksicht auf praktische Verwertung. Im 1. Sem. 13, im 2. Sem. 11 Schüler.
d) Gesang’.
Der Domchor-Dirigent Herr Anton Förster ertheilte diesen Unterricht in fünf Stunden wöchentlich; hievon entfielen zwei Stunden auf den I. Curs, je eine Stunde auf den
II.	Curs A (Knabenchor), li (Männerchor), A und B zusammen (gemischter ('.hör).
Im I. Curse wurde das Elementare der Gesangskunst bis zum Abschlüsse der Dur-Tonarten mit ein-, zwei-, drei- und vierstimmigen Beispielen, Liedern und Chören vorgenommen, und zwar theils nach eigener Gesangschule, theils verschiedenen Liedersammlungen entlehnt, unter Zuhilfenahme der Calin-Paris-Cheve’schen Ziffernmethode eigener Verfassung. — Im II. Curse wurden die Moll - Tonarten nebst Wiederholung der Dur-Tonarten vorgetragen, daneben mannigfache Chöre und Lieder geistlichen und weltlichen Inhaltes einstudiert.
Im 1. Sem. 78, im 2. Sem. 74 Schüler.
Zur Statistik der Oherrealschule im Schuljahre 1887 88.
CO
CO
05
CO
CO
ossuio II
U0HHii[0#tr/ tfiin.Hj.nl
-H»uii|oi|J0|>0!AVJ"Z
UJ
cj
00
»o
qosiqaos-qosinjoj^
CO
(M
'D 'V q0S|i08uBA0
NOO
Hosijoqiu>i-qosiuioj
ZlOAVqOg aop SllU
puciqos^noQ snc
CO
•qilOlSUTMJ, 'C
GO
uoim!q)jo|s;3 v
qocq;urj jossnu
00
00
>o
sojqcfinqos sop ouuiSoji uijoq jO|!)qn£ oqo|nuqi|()
9SSUJQ aop ui
in
<T> 3
<JQ
o-
n
Svliillor/.Hlil n in Kuilu du«
linlijilliriKuii Iliiiiorni'H 1*11 r nimm .Si'liillur
cd <
O C CO ■'l Q Ü' ^ W IO
ü' IO m Oi
Oi
IC rf— IO
CC
4-
CC
IO
o
■
co
p-
A- 4- O
Ou
O CC -v| (Xi *■*	’-l
_	C/)
00
GC
3 £.*3 —»	>—‘"O 03
, P* »> *- 3 CO **
»SS*
2.2.?T» <*>£ _ •	3-	3
X
00
D-
O o
p er
Unterstiitzungsverein.
Dieser Verein hat die Unterstützung dürftiger gesitteter und fleissiger Realschüler durch Beischaffung von Schulbüchern, Zeichenrequisiten, Kleidungsstücken, Aushilfen in Krankheitsfällen u. s. w. zum Zwecke.
Der Verein zählt gegenwärtig 84 Mitglieder, darunter 8 gründende. Seine Wirksamkeit ist aus dem nachstehenden, der Generalversammlung vom (i. Jänner 1888 für das Jahr 1887 vorgelegten Jahresabschlüsse zu ersehen.
Nr.	Einnahmen	II. | kr.
1	Casserest vom Jahre 188(5		147 ! 85
2	Geschenk der Sparcasse 		200
:i	Beiträge pro 1887 		11!)
4 '	Coupon-Erlös		65 ! —■
5	Von den Schülern der 1. a Classe		:i()
	Summe		
Nr.	Ausgaben	11.	kr.
1	Für Schulrequisiten		217	25
2	» Kleidungsstücke		115	20
3	» Geldunterstützungen		48	1)0
4	» ein Fünftel-Los der 18(50er Anlehens, Serie Nr. 2420, Gew.-Nr. 12, Abth.-Zald V				17
5	» das Einkassieren der Mitgliederbeiträge		4	40
(5	» Ouitlungsstempel 		—	<;:5
	Gesammtausgabe ....	52i5	55
	Casserest pro 1887 		8	60
	Summe			15 1
Herr Eduard Mahr und Herr Karl Till schenkten dem Vereine Schreib- und Zeichenrequisiten.
Der Vereinsausschuss besteht aus folgenden Mitgliedern:
Dr. Johann Mrhal, k. k. Oberrealschuldirector, Obmann.
Johann Onjezda, k. k. Oberrealschulprofessor, Obmann-Stellvertreter.
Franz Kreminger, k. k. Oberrealschulprofessor, Vereinscassier.
Franz I, e v e c. k. k. Oberrealschulprofessor, Vereinssecretär.
Franz Eder, Bürger und Hausbesitzer.
Franz Globočnik, k. k. Oberrealschulprofessor.
Emanuel Ritter von Stäuber, k. k. Oberrealschulprofessor.
Verzeichniss der p. t. Mitglieder des UnterstUtzungsvereines.
Herr Auer Georg, Brauereibesitzer.
Der löbl. Aushilfscasseverein.
Herr	Baumgartner Johann, Fabriksbesitzer.
»	Belär Leopold, Leiter der 11. städt. Volksschule.
»	Beyschlag Karl, Director der Gasfabrik.
>	Bilina Ferdinand, Bürger und Handelsmann.
>	Dr. Binder .1. .1., k. k. Oberrealschulprofessor.
»	liirschitz Erasmus, Apotheker.
»	Borghi Josef, k. k. Oberrealschulprofessor.
»	Bürger Leopold, Handelsmann, Ritter des Franz-Josef-Ordens.
Sc. Excellenz Freiherr Conrad von Eybesfeld, Minister a. I).
Herr Deschmann Karl, Museal-Custos und Landtags-Abgeordneter.
» Dreo Alexander, Sparcasse-Präsident, Ritter des Ordens der eisern. Krone III. Classe.
Herr	Eder Franz, Bürger.
»	Eger Franz, Bürger.
»	Dr. Eisl Adolf, kais. Ball),	Strafhaus- und	ßahnarzt.
»	Dr. Fux Kranz, kais. Rath,	Primararzt.
»	Globočnik Franz, k. k. Oberrealschulprofessor.
» Gnjezda Johann, k. k. Oberrealscluilprofessor und geistl. Bath.
» Hafner Jakob, Lehrer.
» Ludwig Graf Hoyos, liittmeister.
Hozhevar Job., k. k. Begierungsrath.
» Isalilseh Franz, k. k. Oberlandesgerichts-Hilfsiimterdireclor.
»	Jagodic Emanuel, k. k. Steuer-Oberinspector.
»	Janesch Job., Fabriksbesitzer.
» Dr. Jarc Anton, inf. Propst, jub. k. k. Landesschulinspector.
>•	Kamberski Josef, Sections-lngenieur.
»	Kästner Michael. Handelsmann.
» Dr. Keesbacher Friedrich, k. k. Kegierung^ralh, Landes-Sanitätsreferent, Ritter des Frariz-Josef-Ordens.
» Keller Franz, k. k. Oberrealscluilprofessor.
» Knapitsch Balthasar, k. k. Oberrealscluilprofessor.
» Kordin Josef, Handelsmann.
Frau Kosler-Hudesch Marie.
Herr Kotnik Franz, Bealitätenbesitzer in Verd bei Ober-Laibach.
»	Kreminger F'ranz, k. k. Oberrealschulprofessor.
»	Krisper J. Vincenz, Handelsmann.
»	Križnar Friedrich, Domherr und Dompfarrer.
»	Levee Franz, k. k. Oberrealschulprofessor.
»	Luckmann Josef, Handelsmann.
» Luckmann Karl, Handelsmann, Bitter des Franz-Josef-Ordcns.
»	Luckmann Theodor, Bealitätenbesitzer.
»	Mahr	Arthur, Lehrer an der Handelslehranstalt.
»	Mahr	Ferdinand, kais. Bath, Director der Handelslehranstalt, Besitzer des goldenen
Verdienstkreuzes mit der Krone.
>	Maurer Heinrich,	Handelsmann.
»	Mayer Emerich,	Grosshändler.
»	Mikusch Lorenz,	Handelsmann.
»	Dr. Mrhal Johann, Schulrath, k. k. Oberrealschuldireclor.
»	Mühleisen Arthur, Handelsmann.
»	Orožen Franz, suppl. Bealschulprofessor.
»	Perdan Johann, Handelsmann.
»	Pirc Karl, suppl. Bealschulprofessor.
»	Plautz Johann, Handelsmann.
»	Popp	Franz, Bahnbeamter,
s	Proft	Clemens, k. k. Oberrealschulprofessor.
»	Baiß	Anton, k. k. Oberrealschulprofessor.
»	v. Bedange Josef, jubil. k. k. Landtafel-Direclor.
Frl.	llebn Gabriele, Erziehungsinstituts-Inhaberin.
Herr Samassa Albert, Besitzer des goldenen Verdienstkreuzes, k. k. Ilofglockengiesser.
»	Dr. Schaffer Adolf, Privatier.
»	Schmitt Ferd., Handelsmann.
» Dr. Schrey Bobert, Edler von Bedlvvert, Hof- und Gericbtsadvocal.
»	Seemann Ignaz, Handelsmann.
»	Simonetti Ferdinand, Hausbesitzer und Juwelier.
»	Skube Johann, Mundant.
Die löbliche krainische Sparcasse.
Die löbliche priv. Spinnfabriksgesellschaft.
Herr Em. Bitter v. Stäuber, k. k. Oberrealschulprofessor.
»	Stedry Wenzel, jubil. Oberingenieur.
Se. Excellenz Herr Dr. v. Stremayr, zweiter Präsident des obersten Gerichts- und Cassationshofes.
Herr Stric, Privatier.
»	Dr. Supantschitsch Franz, Hof- und Gericbtsadvocal.
»	Treun Karl. Privatier.
>	Trinker Albert, Handelsmann.
Herr Regierungsrath Dr. Valenta Alois, k. k. Professor und Director der Landes -Wolil-thätigkeitsanstalten.
> Verderber Joliann, k. k. Steuer-Oberinspeetor.
»	Vesel .losef, Cand. d. Prof.
Vilhar Johann, Privatier.
» Vovk Franz. Privatier.
Voss Wilhelm, k. k. Oberrealschulprofessor.
Waldherr Alois, Institutsvorsteher.
»- Wilschl Franz, Landes-Oberingenieur.
Zeschko Albert, Handelsmann.
> Zeschko Julius, Procurafiihrer.
Ziakowski Emil, k. k. Oberrealschulprofessor.
Der Herichterstatlei' spricht im Namen der unterstützten Schüler allen Wohlthätern den innigsten Dank aus und erlaubt sich, den Verein allen edlen Jugendfreunden bestens zu empfehlen.
Schriftliche Reifeprüfung am Ende des Schuljahres 1887/88.
Deutscher Aufsatz.
Oesterreichs Anlheil an der deutschen Literatur.
Slovenischer Aufsatz.
Razmerje med Habsburžani in Luksenhuržani.
Französische Sprache.
a) Her Unterricht, eine Wohlthal des Vaterlandes; ein Dic.IaL, zu übersetzen ins Französische. b) I/architecture souterraine au moyen-äge; Didat, zu übersetzen ins Deutsche.
Italienische Sprache.
n) F.delmuth; ein Dictat, zu übersetzen ins Italienische. — b) Mia madre; ein Dictat, zu übersetzen ins Deutsche.
Mathematik.
n) Jemand will durch 15 Jahre am Anfänge eines jeden Jahres eine bestimmte Summe zahlen, damit nach Verlauf dieser Zeit er selbst oder ein anderer 10 Jahre hindurch eine am Ende eines jeden Jahres fällige Rente von 1200 II. gemessen könne. Wie gross ist die jährlich zu zahlende Summe, wenn 41/2°/0 Zinseszinsen gerechnet werden?
b)	Die Oberfläche einer Kugelmütze ist />' - 4'59 in-, die Höhe derselben /» = 0*96«»; wie gross ist die Basis, die Gesammtoberfläche und der Cubikinhalt dieser Kugelmütze? --
...	9;c.
c) Die Gleichung eines Kreises ist x“ -f- V' — 100, die Gleichung einer Parabel //- =
Man bestimme die Coordinaten der Durchschnittspunkte der beiden Curvon und die Grösse der Fläche, welche von den Curvon eingeschlossen wird. Wie lauten die Tangenten an dem gemeinschaftlichen Punkte, dessen Ordinate positiv ist, und welchen Winkel scldiessen dieselben ein?
Darstellende Geometrie.
d)	Zwei sich schneidende Ebenen und eine beide Ebenen schneidende Gerade A 11 sind gegeben ; in der Geraden A U ist ein Punkt zu suchen, welcher von beiden Ebenen gleiche Abstände hat. b) Eine Kugel, ein Kegel und auf der Kugeloberfläche ein Punkt M sind gegeben; durch M ist an die Kugel und den Kegel eine gemeinschaftliche Beriihrungs-ebene zu ziehen. — c) Es ist die Perspective einer geraden Pyramide zu bestimmen, deren llasis, ein regelmässiges Sechseck, in der zur Bildebene schiefen Ebene !•!, und deren Spitze in der Bildebene liegt.
<>
Lehrmittel-Sammlungen.
Die Bibliothek.
Lehrerbibliothek. Neue Anschaffungen: Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, 37.— 62. Lief.; Verordnungsblatt des Unterrichts-Ministeriums pro 1888 ; Zeitschrift für das Realschulwesen, 13. Jahrg.; Naturforscher pro 1888; Zeitschrift für analytische Chemie, 27. Jahrg.; Journal für praktische Chemie pro 1888; Zarnike, Literarisches Centralblatt pro 1888; Literaturblatt für germanische und romanische Philologie, 9. Jahrgang.; Archiv für slavische Philologie, 10. Band: Petermann, geographische Mittheilungen, 34. Band; Petermann, Ergänzungshefte 87—89; die von der «Matica slovenska» in Laibach pro 1887 herausgegebenen Werke; Westermann, illustrierte Monatshefte, 63.—64. Band; Ljubljanski Zvon, 8. leto; Brockhaus Conversatioris-Lexikon. 13. Aufl.,
17.	Bd.; Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Oesterreich pro 1887/88; Rabenhorst, Kryptogamen flora. 2. Aull.. 1. Bd. 28. Lief., 3. Bd. 10.—-11. Lief., 4. Bd. 7.—9. Lief.; Leukart und Nitsche, zoologische Wandtafeln, 20—26; Neumayr, Erdgeschichte, 1. Bd.; Djela Iva Frana Gunduliea; Luka Zima, figure u našem narodnom pjesniCtvu s njihovom teorijom; Mell, Entwicklung Krains; Stäuber Ant., das Studium der Geographie in und ausser der Schule; die östlichen Alpenländerim Investiturstreite; Darwins Leben und Briefe, 3 Bände.
Geschenke: Vom hohen k. k. Unterrichts-Ministerium: Botanische Zeitschrift pro 1888; Commercio die Trieste nel 1886; Navigazione in Trieste nel 1886; VaniO.ek, Specialgeschichte der Militärgrenze in 4 Bänden. Vom löbl. krain. Landesausschusse: Radies P. v., Geschichte des landschaftl. Civilspitales in Laibach. Von der krain. Sparcasse: Rechnungsabschluss derselben am Schlüsse des Jahres 1887. Von den Handels- und Gewerbekammern in Pilsen, Prag und Reichenberg: Die Sitzungsprotokolle pro 1888. Vom Herrn Prof. Raiß in Laibach: Jireček, Geschichte der Bulgaren; Miklosich, Chronica Nestoris; Miklosich, Apostolus e codice monasterii Šišatovac palaeo-slovenice.
Durch Tausch: 229 Programme von öst.-ung. Mittelschulen und anderen Lehranstalten.
Gegenwärtiger Stand der Lehrerbibliothek: 1612 Bände, 1817 Hefte.
Schülerbibliothek: Dimitz, Habsburžani v deželi Kranjskej; Liibke, Grundriss der Kunstgeschichte in 2 Bänden; Vrtec 1874—1888; Weber. Weltgeschichte in 2 Bänden
20.	Aufl.; Knjižnica za mladino, I. zvezek; Falkenhorst, In Kamerun; Gledališke igro za slovensko mladino, 1. zvezek; Schmids ausgewählte Erzählungen in 2 Bänden, herausgegeben von Kraft; Knjižnica slovenskej mladini, 1,—3. knjiga; Schmids ausgewählte Erzählungen in 4 Bänden, herausgegeben von Ambros; Brezovnik, Zvončki; Thompson, Elektricität; Sp'si Krištof Šmida, 1.—6. zvezek; Putz, historische Darstellungen und Charakteristiken; die vom Hermagoras-Vereine in IClagenfurt pro 1887 herausgegebenen Werke; Schober. Quellenbuch; die vom Hieronymus-Vereine in Agram pro 1887 herausgegebenen Werke ; Strohmer, Ernährung des Menschen.
Geschenke: Vom Herrn Prof. Vrhovec in Rudolfswert 2 Exemplare seines Werkes: die wohllöbl. landesfürstl. Hauptstadt Laibach. Vom Herrn Ant. Ritt. v. Franken: Besednik
10.	tečaj.
Gegenwärtiger Stand der Schülerbibliothek: 1603 Bände, 434 Hefte.
Das geographisch-historische Cabinet
erhielt im Schuljahre 1887/88 folgende Bereicherungen:
a) Durch Ankauf: Special-Ortsrepertorium von Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland. — Dr. Jos. Chavanne, Physikalisch-statistischer Handatlas der österreichisch-ungarischen Monarchie, VIII. Lieferung. — Zeitschrift des deutschen und österreichischen Alpenvereines. Jahrgang 1887. — Mittheilungen des deutschen und österreichischen Alpenvereines, Jahrgang 1887. — Mittheilungen der k. k. geographischen Gesellschaft in Wien. Jahrgang 1887. — Karl Prochaska, Neue Eisenbahnkarte von Oesterreich-Ungarn, 1888,
—	Register zu den Publicationön des deutschen und österreichischen Alpenvereines.
V.	v. Haardt, Wandkarte von Afrika. — Die vom k. k. militär-geographischen Institute in Wien herausgegebene Wandkarte von Oesterreich-Ungarn und die Umgebungskarle von Laibach.
h) Durch Schenkung: Vom löblichen Stadtmagistrate: Statistischer Bericht über die wichtigsten demographischen Verhältnisse Laibachs. —Vom Schüler Ernst Schesek
der IV. Classe: Ansicht der Steiner Alpen (Tuschzeichnung). Vom Custos: Zeitschrift des deutschen und österreichischen Alpenvereines, .lahrgang 1874.
Das geographisch-historische Cabinet besitzt derzeit 102 Wandkarten und Tableaux, 10 Atlanten, 3 Globen, 2 Tellurien, 11 Reliefkarten, 4 Pläne, (51 historische und 15 geographische Bilder; an Büchern 66 Bände und 10 Hefte.
Diis Naturaliencabinet
erhielt im abgelaufenen Schuljahre folgende Bereicherungen:
A. Zoologie.
Durch Schenkung: Einen Hühnerhabicht (Astur palumbarius L.) von Herrn Josef Eckert, Förster in Gradatz. — Ein grosses Wespennest von Herrn Friedrich Hornau, Kaufmann in Radmannsdorf. Ein Schneehuhn (Lagopus alpinus L.) im Winterkleide von Herrn Director Luckmann in Laibach. — Mehrere anatomische Präparate durch Herrn Regierungsrath Prof. Dr. Alois Valenta, Spitalsdirector in Laibach. — Eine Wildente (Anas boschas L.) von Emil v. Ober eigner, Schüler der VI. ('lasse. — Einen Eis-Seetaucher (Colymbus torquatus Pall.) von Johann Foederl. Schüler der V. Classe.
—	Ein schwarzes Wasserhuhn (Fulico atra L.) von Fortunatus Ciscutti, Schüler der III. CI. — Ein Beh (Cervus eapreolus L. juv.) von Anton Melliwa, Schüler der III. CI.
Eine grosse Schale des Perlbootes (Nautilus pompilius L.) von Hermann Candusso; eine Fischotter (Lutra vulgaris F.rxl) und einen Karpfen (Cyprinus Carpio L.) von E meri ch Ferlinz; einen Polartaucher (Colymbus arcticus I..) von Richard Ilönigschmidt, sämmtlich Schüler der I. Classe.
Durch Ankauf: Es wurden angeschaffl sieben trockene Echinodermen (Toxopneustes lividus, Echinaster aculeatus, Asteropecten pentacanthus, A. aurantiacus, A. Johnstoni, A. bispinosus, Asterias verruculatus), eine Koralle (Astraea pentagona) und die Bryozoe. Leprela spinifera.
B. Botanik.
Diese Abtheilung erhielt durch Schenkung ein 4 Meter langes Palmenblatt von Herrn Restaurateur Rudolf König; 17 Arten Leber- und 82 Arten Laubmoose von Herrn Simon Robič, Pfarradministrator zu Ulrichsberg und vom Schüler der III. Classe Hermann Mühleisen 71 Algen des adriatischen Meeres. — Ferner wurde erworben: A. Kerner, Flora exsiceata Austro-Ilungarica. Cent I. — XVI. Vindobonae 188t — 1886.
C. Mineralogie.
Durch Schenkung: Fünfundzwanzig schöne Stufen aus dem Bergwerke Pfibram in Böhmen; darunter Silber. Calcit mit Lillit, Sammtblende, Steinmannit, Zinkblende, Weiss-, Gelb- und Grünbleierz, Bergkrystall, Bournonit, Siderit, Tetraedrit, Diaphorit, Pyrargyrit, Baryt und Bergleder. Geschenk des Herrn Karl Heyrowsky, k. k. Oberst und Regi-mentscommandant in Laibach. — Diese Suite vermehrte Herr Oberlehrer Benda durch mehrere gut ausgebildete Stücke. — Franz Peterca, Schüler der II. b Classe brachte ein geschliffenes Stück des bunten Marmors aus Kärnten.
Durch Ankauf: Rutil von Modriasch, Alibert-Graphit und 24 geschlilTene Halbedelsteine der Quarzgruppe.
D. Geologie.
Diese Sammlung erhielt eine grössere Zahl fossiler Kohlen (Schwarz- und Braunkohle und Lignit) vom Herrn Zugsförderungs-Inspector Franz Hauser in Laibach. — Einen schönen Fischrest von Herrn Gewerksdirector Terpotitz in Trifail —Ceratites nodosus aus dem Muschelkalke von Becklingen in Württemberg überliess Herr Regierungsrath Prof. Dr. Alois Valenta. — Angekauft wurde ein Leitfossil des Leithakalkes: Carcharias megalodon (Zahn).
E. Bücher und Abbildungen.
a) Von Herrn Regierungsrath Prof. Dr. Alois Valenta wurde geschenkt: Festschrift des Vereines der Arzte in Krain anlässlich seines 25jährigen Bestandes (1861 — 1886). Laibach 1886.
Radies P. v. Geschichte des landschaftlichen Civilspitales in Laibach. Laibach 1887.
!>) Von den Herren Verfassern wurde übersendet:
Cobelli Ruggero, Gli Imenotteri del Trentino, Fase. 1. Roveredo 1887.
Seitner Moriz, Ein neuer Borkenkäfer in Tirol. Wien 1887.
Voss W., Materialien zur Pilzkunde Krains. V., Wien 1887.
c) Durch Ankauf wurde erworben:
Verhandlungen der k. k. geologischen Reichsanstalt und der k. k. zoologisch-botanischen Gesellschaft in Wien. Jahrgang 1887.
Cohn, Beiträge zur Biologie der Pflanzen. V. Band, 1. lieft. Breslau 1887 llofhauer W.. Bergwerks-Geographie des Kaiserthums Österreich. Klagenl’url 1888. Pacher und Jabornegg, Flora von Kärnten, I. Theil. Klagenfurt 1881 — 1887. Sydon l1., Die Flechten Deutschlands. Berlin 1887.
Drude ()., Atlas der Pflanzenverbreitung. Gotha 1887.
Kerner A., Florenkarte von Österreich-Ungarn. Wien 1888.
Der gegenwärtige Stand der Sammlung ist:
Zoologie: Wirbelthiere 291; wirbellose Thiere 17.033; Skelette und Skelettheile, anatomische Präparate und Modelle 74.
Iiotanik: Herbarium Plemelianum (12 Fascikel); Thuemen, Mycolheca universalis (23 Centurien); Kerner, Flora exs. Austro-Hungarica (16 Cent.); Kryptogamen (6 Fascikel); Samen-, Früchte- und Droguensarnmlung 235, sonstige botanische Gegenstände 100.
Mineralogie und Geologie: Naturslücke 880; Edelstein-Nachahmungen 31 ; Kryslall-forinen 130.
Abbildungen und Karten 116; Geräthe 10; technologische Gegenstände 50; Bücher 483; Hefte und Blätter 517.
Das physikalische Cabinet
erhielt folgenden Zuwachs:
1 Apparat zur Demonstration der Haarröhrchenwirkung, 1 Verticalgalvanometer, 1 Apparat zum Zersetzen von Salzlösungen durch den galvanischen Strom, 1 Apparat nach Weinhold zum Nachweise der Wännewirkung des galvanischen Stromes , 1 llohl-prisma für Flüssigkeiten, 1 Spectraltafel.
Gegenwärtig zählt das Cabinet 381 Nummern mit 709 Stücken.
Für die C.abinelsbibliothek wurde angekauft: Zeitschrift für den physikalischen und chemischen Unterricht. Herausgegeben von Dr. Fritz Poske, Jahrgang 1888.
Chemisches Laboratorium.
Angeschafft wurden: Feuchte Kammer, bestehend aus Untersatzschale mit darüber gestülpter Glasglocke, neun Asbestsclialen, ein Brenner aus Speckstein, ein Nivellierständer, drei Kupfertiegel sammt Deckel, Kochs Steriliesirungsapparat und ein Sterilisierungskasten; ferner die notlnvendigen Chemikalien und Glassachen.
Die Handbibliothek wurde vermehrt durch: Fischer, Jahresbericht für Chemie; Musprath, Chemie, 13 Lieferungen; Dr. Ziegelei', die Analyse des Wassers; Sammlung von alkoholometrischen Reductions- und Ililfslabcllen, herausgegeben von der k. k. Norrnal-Aichungscommission; Dornblüh-Johnston, Chemie des täglichen Lebens; W. A. Shenstone-Ebert, Anleitung zum Glasblasen.
Im ganzen besitzt das Laboratorium 130 grössere Apparate.
Gewerbliche Fortbildungsschule.
Diese Lehranstalt wurde im Jahre 1856 als gewerbliche Sonntagsschule errichtet; im Jahre 1872 wurde sie reorganisiert und der Unterricht auf alle Abende der Wochenlage ausgedehnt. Mit den Verordnungen des hohen k. k. Ministeriums für Cullus und Unterricht vom 24. Februar 1883, Z. 3674, und vom 14. September 1884, Z. 12.564, erhielt sie ihre gegenwärtige Einrichtung. Sie besteht aus drei ('.lassen. In der ersten Classe werden die Schüler in allen Gegensländen gemeinschaftlich unterrichtet, in der zweiten und dritten Classe ist der Unterricht in der deutschen Sprache und im Ilechnen gemeinschaftlich, beim Zeichenunterrichte sondern sieh die Schüler nach ihren Gewerben. Physik, Chemie und Modellieren werden als freie Gegenstände für Schüler der zweiten und dritten
('.lasse gelein t. Wegen der grösseren Schülerzahl wurde die erste Classe in zwei Parallel-curse getlieilt.
Der Unterricht wurde an den Abenden der Wochenlage von halb 8 bis !) Uhr, an Sonntagen von 8 bis 12 Uhr vormittags von den Mitgliedern des Lehrkörpers der k. k. Ober-realsclnde erlheilt. Der Abendunterricht dauerte vom 16. September bis Ende März, der Unterricht an Sonntagen bis 15. Juli.
Für das Schuljahr 1887/88 wurden 222 Schüler aufgenommen und nach ihren Vorkenntnissen und Gewerben vertheilt, und zwar: I. a Classe 57, 1. b 64; II. ('.lasse, Ab-theilung für Kunst- und Kleingewerbe 29, Abtheilung für mechanisch-technische Gewerbe 17, Abtheilung für Baugewerbe 15; III. Classe, Abtheilung für Kunst- und Kleingewerbe 20, Abtheilung für mechanisch-technische Gewerbe 15, Abtheilung für Baugewerbe 7. Den Unterricht in der Physik besuchten 8, in der Chemie 1. Curs 24, 2. Curs 20, im Modellieren 16 Schüler. Wegen der grösseren Entfernung des Dornicils von der Schule wurden 12 Schüler vom Besuche des Abendunterrichtes befreit und besuchten nur den Unterricht an Sonntagen. Dem Alter nach standen die Schüler zwischen dem 13. und 43. Lebensjahre.
Lehrplan. I. Classe. 1.) Deutsche Sprachlehre: Orthographische Übungen sowie auch Übungen im mündlichen und schriftlichen Gedankenausdruck. 2 St. wöch. — 2.) Rechnen: Wiederholung der vier Grnndoperalionen mit ganzen Zahlen und Decimalien. 1 St. wöch.
—	3.) Geometr. Zeichnen: Übungen in der Handhabung der Zeichenrequisiten, im Ausziehen von Geraden, Kreisbögen u. s. w.; Elemente der geometrischen Formenlehre; Übungen im Copieren geometrischer Ornamente nach Vorlagen. 3 St. wöch. ■— 4.) Elementares Freihandzeichnen: Das geometrische Flachornament und das stilisierte Blatt- und Blumenornament, Iheils nach Vorzeichnungen an der Schultafel, theils nach zweckmässig gewählten Vorlagen. 2 St. wöch.
II. Classe. 1.) Deutsche Sprachlehre: Wiederholung und Erweiterung des Lehrstoffes der I. Classe, Satzlehre. 2 St. wöch. — 2.) Rechnen: Rechnen mit gemeinen Brüchen; das wichtigste über geometrische Verhältnisse und Proportionen nebst Anwendung bei der Procent- und Zinsenberechnung, Gesellschaftsrechnung. 2 St. wöch. — 3.) Geometrie: Das Messen und Berechnen der Flächen und Körper; anschauliche Erklärung der projecti-vischen Darstellung geometrischer Körper im Grund- und Aufriss, im Kreuzriss und mit Querschnitten, an der Hand passender Modelle. 4 St. wöch., davon eine Stunde Erklärung.
4.) Elementares Freihandzeichnen: Zeichnen elementarer räumlicher Gebilde nach einfachen Draht- und Holzmodellen, unter angemessener Erklärung der wichtigsten perspecti-vischen Erscheinungen, .le nach ihrem Berufe werden die Schüler auch in dem Anlegen der Zeichnung mit verschiedenen Farbentönen geübt. Vorgeschrittene Schüler können, wenn es ihr Gewerbe erfordert, auch einfache architektonische Gliederungen, Gefässformen in Gontour copieren, eventuell in einfacher Weise schattieren. Bildhauer, Möbeltischler, Lithographen, Gold-, Silber-, Thonarbeiter u. s. w. sind auch in den Elementen des figuralen Zeichnens zu üben. 3 St. wöch.
III. C lasse. 1.) Geschäftsaufsätze:Aufsätze, betreffend die gewöhnliche Geschäfts-Correspondenz, Ankündigungen, Circulare, Geschäftsanzeigen, Geschäftsbriefe mit Anträgen über Kauf, Verkauf oder Bestellung von Waren, Dienstesanerbieten, Empfehlungsschreiben, Mahnbriefe, Telegramme. — b) Zusichernde Erklärungen oder Urkunden, Empfangscheine, Lieferscheine mit Gegenscheinen, Quittungen, Schuldscheine, Zeugnisse, Frachtbriefe u. s. w.
c) Eingaben an die Behörden, soweit der Gewerbetreibende in die Lage kommt, solche selbst zu verfassen. 1 St. wöch. 2.) Bechnen: Material-und Warenberechnung, und zwar: Berechnung des Einheitspreises auf Grund der Preisliste und der Factura, der verschiedenen Preis- und Gewichtsnachlässe; Berechnung des Verkaufspreises gewerblicher Erzeugnisse unter Berücksichtigung der Materialkosten, des Arbeitslohnes, des Betriebscapitals, der Regie-Auslagen u. s. w.; die im Handel und Gewerbe üblichen Zahlungsmittel, Papiergeld, Gold- und Silberagio, Postanweisungen u. s. w.; gewerbliche Buchführung. 3.) Zeichnen,
a)	für Kunst- und Kleingewerbe: Nachzeichnen von mustergiltigen, stilgerechten Vorlagen und von Abgüssen kunstgewerblicher Objecte, bei deren Auswahl auf die Zeichenfertigkeit und das Gewerbe des Schülers Biicksicht genommen wird. 3. St. wöch. b) Zeichnen für Baugewerbe: Zeichnen der einfachen wichtigeren Bauconstructionen in Stein, Holz und Metall, nach cotierten Detailzeichnungen und auch nach Modellen, mit llücksicht auf das Gewerbe der Schüler. Die Ausführung der Zeichnung geschieht in gleichmässig kräftigen Linien, die Angabe der Querschnitte durch Farbentöne oder Schratten, das Einträgen der Goten und Profile und Beschreibung der Zeichnung mit deutlicher Schrift. 3 St. wöch.
c)	Zeichnen für mechanisch-technische Gewerbe: Copieren einfacher Maschinentheile nach vollständig cotierten, richtig construierten Vorlagen, unter Gebrauch des Masstahes und mit den üblichen Angaben des Materials mit Berücksichtigung des Gewerbes der Schüler. Mit vorgeschrittenen Schülern wurden auch Übungen im Skizzieren und Aufnehmen von
Maschinenelementen, Schlössern u. s. w. nach Modellen, mit Benützung der üblichen Messwerkzeuge, unter Darstellung der zur vollständigen Werkzeichnung gehörenden Schnitte und Profile vorgenommen, 3 St. wöch.
Physik: Experimenlalphysik mit besonderer Hervorhebung derjenigen Partien, welche für die Gewerbe von Interesse sind. 1 St. wöch.
Chemie: Der Unterricht wurde in zwei Abtheilungen mit je einer Stunde wöchentlich ertheilt. In der ersten Ablheilung wurden die Metalloide, in der zweiten die Metalle durchgenommen, auf Grund des Experimentes und mit Ausschluss jeder chemischen Formel, mit steter Berücksichtigung des gewerblichen Lebens, Eingehender wurden behandelt: die Verbrennung, die Bedeutung der Gebläse, richtige Ausnützung der Heizmaterialien; das Löthen und Schweissen, das Härten und Anlassen des Stahles; die Mörtelarten; das Verzinnen, Vernickeln, Versilbern, Vergolden; die Untersuchung echt versilberter und vergoldeter Waren. Die im Gewerbe verwendeten Legierungen.
Modellieren: Übungen in der Nachbildung plastischer Vorlagen in Thon und Wachs, bei deren Auswahl das Gewerbe dos Schülers berücksichtigt wurde. Vorgeschrittene Schüler üben auch das Modellieren nach guten Photographien und Zeichnungen. 2 St. wöch.
Subventionen:
a) aus	Staatsmitteln...................................... 2000	II.
b) von	der Stadtgemeinde Laibach.......................... 500	»
c) aus	dem krainischen Landesfonde........................... 300	*
d) aus	der krainischen Kaiser-Franz-Josef-Stiftung	.	.	380	»
e) von	der Handels- und Gewerbekammer	in	Laibach .	.	100	»
zusammen .	.	.	3280	fl.
Von diesen Beiträgen wurden die Remunerationen für die Unterrichtsertheilung und Leitung, für Kanzlei-Erfordernisse u. s. w. bestritten, für arme Schüler Lehrbücher, Schreibund Zeichenrequisiten gekauft und einige Lehrmittel beigeschafft.
Verordnungen der k. k. Unterrichtskeliörden.
Die Befreiung von der Zahlung des Schulgeldes kann Schülern an Staatsmittelschulen, welche eine Classe freiwillig wiederholen, belassen, beziehungsweise zuerkannt werden, wenn die Bedingungen, unter welchen die Schulgeldbefreiung vorschriftsmässig zuerkannt wird, vorhanden sind. Erl. d. k. k. Minist, f. C. und U. vom 21. Mai 1887, Z. 8247.
Die Directoren und Professoren staatlicher Mittelschulen, welche Mitglieder des Abgeordnetenhauses sind, sind für die ganze Dauer ihres Mandates als Abgeordnete des Reichsrathes von jeder Lehrverpflichtung, beziehungsweise von der Erlheilung des Unterrichtes, von Amtswegen völlig zu entheben. Die Führung der Directionsgeschäfte durch die zu Abgeordneten des Reichsrathes gewählten Directoren staatlicher Mittelschulen wird durch diese Anordnung nicht berührt. Erl. d. k. k. Minist, f. C. und U. vom 26. November 1887. Z. 23.896.
Zur Hintanhaltung der VVeiterverbreitung der Blatternepidemie unter der Schuljugend hat der k. k. Landesschulrath mit Erl. vom 21. Jänner 1888, Z. 159, angeordnet, dass sämmtliche Mittel- und Volksschulen in Laibach an dem vorbezeichneten Tage geschlossen werden und auch der Abschluss des ersten Semesters stattlinde.
Mit Rücksicht auf die erfolgte stetige Abnahme der Blatternepidemie und die mindere Gefährlichkeit ihres Auftretens in Laibach hat der k. k. Landesschulrath mit Erl. vom
16.	Februar 1888, Z. 332, angeordnet, dass der Unterricht an sämmtlichen Lehranstalten am 24. Februar wieder aufgenommen werde.
Cumulierungen von Studentenstipendien werden für Studierende der Mittelschulen bis zum Maximalbetrage von zweihundert fünfzig Gulden, für Hörer der Hochschulen (mit Ausnahme der theologischen Studien) bis zum Maximalbetrage von vierhundert Gulden bei Nachweis besonders guter Befähigung und Verwendung des Bewerbers bedingungsweise gestattet. Erl. d. k. k. Minist, f. C. und U. vom 15. November 1887, Z. 8560.
Lehrtexte und Lehrmittel, welche der Approbation des Minist, f. G. und U. nicht bedürfen, und die wegen ihrer mangelhaften typographischen Ausstattung schädlich auf die Sehkraft der Schüler wirken, dürfen bei der Schullectüre nicht verwendet und ebensowenig zur häuslichen Lectüre verwendet werden. Erl. d. k. k. Minist, f. C. und U. vom
27.	November 1887, Z. 24.101.
Zur Chronik der Lehranstalt.
Das Schuljahr 1887/88 wurde am 19. September mit dem hl. Geistamte eröffnet.
Die Aufnahmsprüfungen für die erste C'.lasse wurden am 14., 15. und 16. September, gleichzeitig auch die Aufnahms- und Wiederholungsprüfungen für die übrigen ('lassen vorgenommen.
Der Stand des Lehrkörpers ist gegen das Vorjahr unverändert geblieben. Dem Professor Franz Levee wurde mit Erlass des k. k. Landesschulrathes vom 18. September 1887, Z. 1842, die zweite Quinquennalzulage. dem suppl. Lehrer Franz Orožen die erste Quin-<|uennalzulage mit Erlass vom 3. März 1888, Z. 441, zuerkannt. Der Lehramtscandidat Josef Vesel wurde mit Erlass des k. k. Landesschulrathes vom 27. September 1887, Z. 1957, dieser Lehranstalt als Probecandidat zugewiesen. Die Professoren Franz Kreminger und Franz Levee fungierten auch in diesem Jahre als Priifungscommissäre bei den Aspiranten des Einjährig-Freiwilligendienstes, letzterer auch als Lehrer des Zeichnens an der hiesigen k. k. Lehrer- und Lehrerinnen-Bildungsanstalt.
Am 4. October feierten der Lehrkörper und die Schüler das Allerhöchste Namensfest Sr. kaiserl. und königl. Apostolischen Majestät unseres allergnädigsten Kaisers Franz Josef I. und am 19. November das Allerhöchste Namensfest Ihrer Majestät der Kaiserin und Königin Elisabeth mit einem solennen Gottesdienste und der Absingung der Volkshymne. Der Lehrkörper wohnte an jenem Tage auch dem in der Domkirche celebrierten Hochamte bei und war hei den für die Mitglieder des Allerhöchsten Kaiserhauses abgehaltenen Seelenämtern vertreten.
An Sonn- und Feiertagen hallen die Schüler katholischer Confession gemeinschaftlichen Gottesdienst in der St. Florianskirche, empfiengen im Verlaufe des Jahres dreimal die hl. Sacramente der liusse und des Altars und betheiligten sich an dem feierlichen Umzuge am Frohnleichnamsfeste. Am 24. Juni giengen mehrere von ihrem Rcligionslehrer vorbereitete Schüler der untersten Classe zur bl. Communion.
Da die seit November in Laibach herrschende Blatternepidemie nach gepflogenen Erhebungen unter der Bevölkerung und unter der Schuljugend in rapider Weise und mit zunehmender Intensität und Gefährlichkeit in allen Stadttheilen sich ausgebreitet hatte, hat der k. k. Landesschulrath mit Erlass vom 21. Jänner 1888, Z. 159, angeordnet, dass der Unterricht an allen Lehranstalten in Laibach am 21. Jänner auf unbestimmte Zeit unterbrochen und an diesem Tage zugleich das erste Semester abgeschlossen werde.
Mit Rücksicht auf die stetige Abnahme der Epidemie und auf die mindere Gefährlichkeit ihres Auftretens hat der k. k. Landesschulrath mit Erlass vom 16. Februar 1888, Z. 332, die Wiedereröffnung aller Lehranstalten am 24. Februar und damit den Beginn des zweiten Semesters angeordnet, unter der Bedingung, dass nur solchen Schülern der Schulbesuch gestattet werde, die sich mit ärztlichen Zeugnissen ausvveisen, dass sie, wenn sie im Alter unter dem zehnten Lebensjahre stehen, geimpft, wenn sie aber älter sind, innerhalb der letzten fünf Jahre revacciniert worden sind. Infolge dieser Verordnung sind sämmtliche Realschüler revacciniert worden.
Im Verlaufe des Jahres sind vier strebsame Schüler gestorben: Gaudia Hermann,
I.	a C.lasse, an Diphtheritis; Merlin Paul, II. a Classe, an Typhus; Kump Alfons, VI. Classe, an Blattern; Antončič Johann. VII. Classe, an Auszehrung.
Die schriftlichen Reifeprüfungen wurden vom 18. bis 22. Juni, die mündlichen am
13.	Juli, die schriftlichen und mündlichen Versetzungsprüfungen vom 21. Juni bis 5. Juli abgehalten.
Das Schuljahr wurde am 14. Juli mit dem Dankgottesdienste geschlossen.
Aufnahme der Schüler für das Schuljahr 1888/89.
Die Anmeldungen zur Aufnahme in die erste Classe werden am 15. Juli, ferner am 13. und 14. September entgegengenommen, die Prüfung am l(i Juli, beziehungsweise am 15. und 17. September abgehalten werden. Bei dieser Prüfung werden folgende Anforderungen gestellt: Jenes Mass von Wissen in der Beligionslehre, welches in den vier Jahrescursen der Volksschule erworben werden kann. Fertigkeit im Lesen und Schreiben der (deutschen) Unterrichtssprache; Kenntnis der Elemente der Formenlehre der (deutschen) Unterrichtssprache; Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze; Übung in den vier Grundrechnungsarten mit ganzen Zahlen. Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung, sei es an ein und derselben oder au einer anderen Lehranstalt, ist unzulässig.
In dio ei'ste Classe eintretende Schüler haben mittels eines Tauf- oder Geburtsscheines nachzuweisen, dass sie das zehnte Lebensjahr entweder schon vollendet haben oder es im ersten Quartale desselben Schuljahres vollenden werden. Zugleich wird von ihnen hei der Aufnahme ein Frequentationszeugnis der Volksschule, welcher sie im letzt-verflossenen Schuljahre angehört haben, gefordert werden, welches die ausdrückliche Bezeichnung, dass es zum Zwecke des Eintrittes in <1 ie Mittelschule ausgestellt wurde, ferner die Noten aus den Sitten, der Religionslehre, der (deutschen) Unterrichtssprache und dem Rechnen zu enthalten hat.
Zur Aufnahme der Schüler, welche sich für eine höhere ('.lasse melden und zur Vornahme der Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen ist die Zeit, vom 15. bis 18. September bestimmt. Von anderen Mittelschulen kommende Schüler müssen das Studienzeugnis vom letzten Semester mit der Enllassungsclausel sowie auch etwaige Schulgeldbefreiungsoder Stipendiendecrete vorweisen.
•leder neu eintretende Schüler entrichtet eine Aufnahmstaxe von 2 fl. 10 kr. und einen Beitrag von 1 fl. für die Schülerbibliothek; diesen Beitrag entrichten auch alle der Lehranstalt bereits angehörende Schüler.
Da das Slovenische zufolge des hohen Ministerial-Erlasses vom ii. Mai 1880, Z. 10.754, für jene Schüler ein obligater Lehrgegenstand ist, welche beim Hintritte in die Realschule von ihren Eltern als Slovenen erklärt werden, so ergibt sich für letztere die Nothwendig-keit. ihre Kinder persönlich zur Aufnahme vorzuführen und im Verhinderungsfälle ihre diesbezügliche bestimmte Erklärung der Direction schriftlich zukommen zu lassen.
Im Sinne des hohen Erlasses des k. k. Landesschulrathes für Krain vom 12. Mai 1884, Z. 601, können auch Schüler nichtslovenischer Muttersprache zum obligaten slovenischen Unterrichte zugelassen werden, wenn sie die diesbezügliche Erklärung ihrer Eltern voi-weisen und die erforderlichen Sprachkenntnisse besitzen , welche durch eine Aufnahmsprüfung erprobt werden. Kür solche Schüler bleibt dann das Slovenische durch alle folgenden Studienjahre an dieser Lehranstalt, ein obligater Lehrgegenstand.
Das Schuljahr 1888/8!) wird am 17. September mit dem hl. Geistamte eröffnet werden. Der regelmässige Unterricht beginnt am 18. September.
Laibach im Juli 1888.
Dr. Mrlial.
Alphabetisches Namensverzeichnis der Schüler
am Schlüsse des Schuljahres 188 </88.* I. a Classe.
1. B:\llis Josef aus Wippach in Krain.
2. Baizar Karl aus Laibach.
3. Candusso Hermann aus Loitscli.
4. Comuzzi Richard aus Triest.
5. Corossacz Joliann aus Fiume.
6. Dettela Friedrich aus Sagor in Krain. H.
7. Dietrich Moriz aus Petersdorf in Sieben-
bürgen.
8. Drelse August aus Laibach.
9. Eisbacher Heinrich aus M. Tüffcr iu
Steiermark.
10. Ermacora Karl aus Helmershausen in
Deutschland.
11. Ferenchich Robert aus Wien.
12. Grandi Johann aus Triest.
13. Ilofmann Eugen aus Laibach.
14. Hönigschmid Richard aus Laibach.
15. Inchiostri Alois aus Sebenico in Dalmat.
16. Inchiostri Andreas aus Sebenico in 1 )almat.
I.	b
1. Adamič Victor aus Hl. Kreuz.
2. Aparnik Anton aus Stein.
3. Apat Franz aus Frasslau in Steiermark.
4. Berg Ludwig aus Conegliano in Italien.
5. Rožič Vincenz aus Grahovo.
(i. Gerne Josef aus Laibach.
7. Fasan Vladislav aus Masern.
8. Ferlinz Emerich aus Laibach.
9. Gerkman Anton aus Laibach.
10. Grošelj Anton aus Pölland.
11. Ilieng Heinrich aus Šiška.
12. Jančar Franz aus Laibach.
13. Jereb Robert aus Trifail in Steiermark.
14. Jurca Franz aus Oberlaibach.
15. Kersnik Johann aus Triest.
16. Knapitsch Hugo aus Laibach.
17. Koren Miroslav aus Planina.
18. Kovač Josef aus Johannesthal.
19. Koželj Johann aus Laibach.
20. Kristan Johann aus Weitsch.
21. Lavrič Josef aus Neudorf.
22. Lenassi Johann aus Planina.
23. Leskovec Vincenz aus Messendorf in
Steiermark.
17. Krassich Vincenzo aus Zara in Dalmatien.
18. Luckmann Lambert aus Laibach, It.
19. Malaverh Alfons aus Laibach.
20. Menardi Cäsar aus Cairo.
21. Möller Josef aus Laibach.
22. Mondolfo Mario aus Triest.
23. Roller Moriz aus Stein.
24. Schantel Ernst, aus Laibach. 1{.
25. Schittnig Johann aus Kaiser-Ebersdorf
in Niederösterreich.
2(5. Schober Victor aus Tulln.
27. Schunko Victor aus Laibach.
28. Sedlak Arthur aus Treffen.
29. Siegl Hugo aus Laibach.
30. Špindler Heribert aus Laibach.
31. Thienel Ernst aus Laibach.
32. Winter Paul aus Laibach.
33. Wohinz Franz aus Laibach.
34. Zeman Oskar aus Kaschau in Ungarn.
Classe.
24. Matjan Johann aus Šiška.
25. Medica Johann aus St. Peter.
26. Mevec Alois aus Brunndorf.
27. Modic Johann aus Laibach.
28. Novak Josef aus Trojana.
29. Pavlič Josef aus Preska.
30. Perme Anton aus Laibach.
31. Petcosig Josef aus Laibach.
32. Pilko Franz aus Laibach.
33. Pogačnik Josef aus Zirknitz.
34. Puppis Rudolf aus Oberloitsch.
35. Rassinger Friedrich aus Wurzen.
36. Souvan Leo aus Laibach.
37. Stegnar Victor aus Laibach.
38. Svetic Franz aus Stein.
39. Šega Ignaz aus Laibach.
40. Švigelj Johann aus Brest.
41. Turk Eduard aus Suchen.
42. Vrhovec Felix aus Laibach.
43. Wernig Johann aus Adelsherg.
44. Wernig Theodor aus Laibach.
45. Zebrč Victor aus Laibach.
* Fette Schrift bezeichnet Schiller mit allgemeiner Vomigsclasse.
1. Bauerheim Alois aus llrastning in Steierm.
2. Berghiinel Richard aus Littai.
3. Borufka Eduard aus Laibach.
4. Brandt Karl aus Bischoflack.
5. Bučar Alois aus Gottschee.
6. Eger Gustav aus Laibach.
7. Förster Jaroslav aus Laibach.
8. Fortuna Ferdinand aus Laibach.
9. .lug Alois aus Pettau in Steiermark.
10. Letnesicli Johann aus Cherso im Kü-
stenland.
11. Lewicki Hugo aus Gallenegg.
12. Martini Eduard aus Lachovgraben in
Steiermark.
13. Massagrande Victor aus Monteguana in
Italien.
14. Maurer Heinrich aus Laibach.
15. Meyer Emil aus Zürich in der Schweiz. l(i. Meyer Ernst aus Neu-Ebenfurt in Nieder-
österreich.
II.	b
1. Boltauzer Richard aus Laibach.
2. Dolničar Mathias aus St. Martin a. d.
Save in Krain.
3. Domicelj Max aus Sagorje bei St. Peter
in Krain.
4. Eckert Josef aus Thurn-Gallenstein in
Krain.
5. Hodnik Christian aus Ulyrisch-Feistrilz. (i. Janša Johann aus Lengenfeld.
7. Košir Alois aus Oberlaibach.
8. Kovač Anton aus Franzdorf.
9. Kovačič Karl aus Laibach.
10. Kuhar Isidor aus Laibach.
11. Kump Felix aus Laibach.
12. Lah Franz aus Laas.
13. Lesjak Franz aus Sittich.
14. Lisec Johann aus Laibach.
15. Lisec Rudolf aus Laibach.
16. Majaron Johann aus Franzdorf.
17. Miculinič Rudolf aus Laibach, 11.
17. Neweklovvsky Karl aus Laibach.
18. Pauschin Alois aus Laibach.
19. v. Plazer August aus Sessana im Küstenlande.
20. Pulciani Josef v. Glücksberg aus Kufstein in Tirol.
21. Rajakowitsch Franz aus Laibach.
22. v. Redange Wigo aus Maunitz.
23. Reiniger Ferdinand aus Suchen, It.
24. Rotier Josef aus Landstrass.
25. Salomon Hermann aus Laibach. It.
2(i. Schober Karl aus liudweis in Böhmen.
27. Sieberer Adolf aus Laibach.
28. Slokovich Hurnbert aus Triest.
29. Sussanich Johann aus Triest.
30. Twrdy Alfred aus Laibach, lt.
31. Vonderschmidt Hans aus Laibach.
32. Zeschko Egon aus Laibach.
33. Zitterschlager Rudolf aus Oberlaibach.
Classe.
18. Pavlič Johann aus Laibach.
19. Perhavc Ignaz aus Senodol bei Senožeče.
20. Peterca Franz aus Laibach.
21. Sattler Andreas aus Kirchheim im Kü-
stenlande.
22. Smerdel Anion aus Stefansdorf.
23. Strehovec Johann aus Moräutsch.
24. Semrl Johann aus Schwarzenberg bei
lilria.
25. Spilar Ferdinand aus St. Peter.
26. Trtnik Franz aus Laibach.
27. Turk Jakob aus Neuwinkel.
28. Verbič Josef aus Freudenthal in Krain.
29. Vidic Oskar aus Rudolfswert.
30. Volaušek Josef aus St.Marein bei Lichten-
wald in Steiermark.
31. Windischer Alois aus Krainburg.
32. Zadnek Franz aus Senožeče.
33. Zajec Rudolf aus Laibach.
III.	Classe.
1. Aclitsehin Anton aus Laibach.
2. Berne Jakob aus Adelsberg.
3. Burian Eduard aus Laibach.
4. Ciscutti Fortunatus aus Pola.
5. Dietrich Gustav aus Petersdorf bei Mühl-
bach in Siebenbürgen.
6. Fischer Ferdinand aus Seisenberg, H.
7. Föderl Wilhelm aus Korneuburg.
8. Fortizh Josef aus Laibach, lt.
9. Gorup Cornelius aus Slavina.
10. Hoch wind Marcus aus Triest.
11. Jager Johann aus Freudenthal in Krain.
12. Javoršek Karl aus Hönigstein.
13. Jurca Anton aus Jakobovica boi Planina.
14. v. Kantz Friedrich aus Laibach.
15. Krobshofer, Bitter von, Richard aus
Duppau in Böhmen.
16. Kuketz Eduard aus Fiume.
17. Legat Leopold aus Lees.
18. Leinert Friedrich aus Stanislau in Ga-
lizien.
19. Matičič Martin aus Ivanje Selo bei Rakek.
20. Mayor Maximilian aus Laibach.
21. Mazi Josef aus Sairach.
22. Melliwa Antonaus liukovo bei Kaltenfeld.
23. v. Merten Moriz aus Klagenl'urt.
24. Mikuž Johann aus Schwarzenberg bei
ldria.
25. Mühleisen Hermann aus Laibach.
26. Pazarski Johann aus lieg in Slavonien.
27.
28
29.
30.
31.
32.
33.
34.
1.
2,
3!
4.
5. (I.
7.
8. 9
10.
11.
12.
13.
14.
15. Ki.
17.
18.
19.
20. 21.
Reisner Friedrich aus Wien.
Sbrizaj Daniel aus Senožeče.
Scliesek Franz aus Graz.
Schmitt Ferdinand aus Laibach.
Sedlak Emil aus Adelsberg.
Škofič Alois aus St. Veit bei Egg.
Stare Julius aus Stein.
Tasclnver Johann aus Windisch-Kappel in Kärnten.
35. Treo Oskar aus Laibach.
3ß. Volk Peter aus Zwischenwässern, Ii.
Krankheitshalber
38.	Krek Vincenz aus
ungeprüft blieb: Flödnig.
IV.	Classe.
Böckl August aus Laibach.	22.
Brinšek Emil aus Dornegg in Krain.	23.
Ditrich Johann aus Adelsberg in Krain.	24.
Doberlet Victor aus Laibach. It.	25.
Flack Augustin aus Laibach.
Fritsch Victor aus Laibach, li.	26.
Galle Oskar aus Laibach.	27.
Gorup Johann aus Laibach.	28.
Hamperl Leopold aus Knittelfeld in	29.
Steiermark.	30.
Jancsch Raimund aus Laibach.	31.
Juh Josef aus Laibach.	32.
Jurca Vincenz aus Reifnitz.	33.
Kail Adolf aus Wiener-Neustadl.
Koch Method aus Krainburg.	34.
Kovačevič Vladimir aus Hrčka in Bosnien.	35.
Kraschna Paul aus Laibach, lt.	36.
Kubelka Wenzel aus Laibach.	37.
Leinfellner Hubert aus Maria am See	38.
in Kärnten, lt.	39.
Lipoid Vladimiraus Prassberg in Steierm.	40.
Luckmann Josef aus Laibach.	41.
Machnitsch Albert aus Laibach.	42.
Marizza Octavius aus Triest.
Meeraus Wilhelm aus Pola.
Milavc Jakob aus Laibach, v. Obereigner Josef aus Schneeberg in Krain.
Omersa Josef aus Krainburg.
Pirchan Ernst aus Marburg.
Pospischil Adolf aus Selo bei Laibach. Salomon August aus Gries bei Bozen. Scbesek Ernst aus Graz.
Schnauzer Karl aus Marburg.
Spinar Ludwig aus Olmütz in Mähren. Terpotitz Anton aus St. Leonhard in Steiermark.
Terpotitz Georg aus Studence in Steierm. Umberger Alois aus Laibach.
Valentič .Johann aus Dornegg in Krain. Walland Heinrich aus Laas in Krain. Weiss Heinrich aus Wien.
Wencel Heinrich aus Laibach.
Wernig Alois aus Laibach.
Widmar Wilhelm aus Laibach. Wratschko Othmar aus Marburg.
V.	Classe.
1. Cigoj Ludwig aus Laibach.
2. Ciuha Alois aus Hrušica bei Laibach.
3. Dolar Primus aus Winkl.
4. Domladiš August aus IIlyrisch-Feistritz.
5. Ferenchich Adalbert aus Brünn.
6. Föderl Johann aus Laibach.
7. Jakäe Johann aus Laibach.
8. Inglitsch August aus Laibach.
9. Moos Karl aus Laibach.
10. Paulin Wilhelm aus Spalato in Dahnat.
11. v. Pulciani Cajetan aus Triest.
12. Ranth Friedrich aus Laibach.
13. Wanek Moriz aus Laibach.
14. Zmugg Robert aus Selo bei Laibach.
VI.	Classe.
1. v. Alpi Rudolf aus Laibach.
2. Gaudv Cäsar aus Laibach.
3. Götzl August aus Laibach.
4. Kotnik Franc aus Verd bei Oberlaibach.
5. Larisch Julius aus M. Tüffer in Steierm.
6. v. Obereigner Emil aus Podebrad in
Böhmen.
7. Weiss Emil aus Thalheim in Ungarn.
8. Wolf Anton aus Adelsberg.
9. Žnidaršič Josef aus Podgorica in Krain.
VII.	Classe.
1. Dreyhorst Achilles aus Tarvis in Kärnten.	4.	Meeraus Otto aus Pola.
2. Kreminger Ludwig aus Karlstadt in Kroat.	ö.	Oroszy Karl aus Salloch in Krain.
3. Maleševič Julius aus Spalato in Dalmat.	6.	Bus Franz aus Streindorf in Krain.