Edinost in dialog Unity and Dialogue
75 (2020) 1: 289-301
Pregledni znanstveni članek Review scientific paper (1.02) Besedilo prejeto Received: 24. 12. 2019; Sprejeto Accepted: 6. 4. 2020
UDK UDC: 2-287:811.163.136 2-287:929sv. Hieronim DOI: 10.34291/Edinost/75/Stankovska © 2020 Stankovska CC BY 4.0
Petra Stankovska
Homilije sv. Hieronima v srednjeveškem cerkvenoslovanskem prevodu (v Propriumu de tempore)
St. Jerome's Homilies in the Medieval Old-Church Slavonic Translations (in Proprium de tempore)
Izvleček: Berila iz homilij sv. Hieronima so bila prevedena iz latinščine v cerkveno slovanšči-no verjetno ob nastanku cerkvenoslovanske različice brevirja sredi 13. stoletja, ko je papež Inocenc IV. odobril uporabo slovanske liturgije pri benediktincih v Senju in na Krku. Avtorji hrvaškoglagolskega brevirja so uporabljali starejše starocerkvenoslovanske prevode svetopisemskega besedila, preostala besedila - med njimi tudi homilije sv. Hieronima - so prevajali naravnost iz latinskega brevirja, zato lahko v njih najdemo karakteristične prvine aktivno uporabljane hrvaške cerkvene slovanščine. V prispevku preverjamo pravilnost navedbe Hieronimovega avtorstva besedil v brevirju in pokažemo, da so nekatere leksikalne prvine prevoda homilij enake kot tiste iz bibličnih besedil v hrvaškoglagolskih knjigah južne teks-tološke skupine.
Ključne besede: homilije, hrvaška glagolica, brevir, prevod, sv. Hieronim
Abstract: Readers from the homilies of St. Jerome were translatedfrom Latin into Church Slavonic, probably when the Church Slavonic version of the breviary was created in the mid--13th century, when Pope Innocent LV. approved the use of Slavic liturgy by the Benedictines in Senj and Krk. The authors of the Croatian-Glagolitic breviary used older Old-Church Slavonic translations of the biblical text, other texts - among them the homilies of St. Hieronymus - were translated straight from the Latin breviary, so we can trace in them the characteristic elements of actively used Croatian Church Slavonic. In this paper, we review the authenticity of the Jerome's authorship of the texts in the breviary and show that some of the lexical elements of the translation of homilies are the same as those of the biblical texts in the Croatian text books of the southern textual group.
Key Words: homilies, Glagolitic language, breviary, translation, St. Jerome
Unity and Dialogue 75 (2020) 1: 313-316
142
PETRA STANKOVSKA
1 Hrvaškoglagolski prevod brevirja
Najverjetneje sredi 13. stoletja, ko je papež Inocenc IV. senjskemu škofu Filipu (1248) in škofu Fruktuosu s Krka (1252) uradno dovolil uporabo slovanske liturgije pri benediktincih iz Omišlja na Krku, je nastal unikatni prevod brevirja v slovanski liturgični jezik - cerkveno slovanščino, ki je zapisan v hrvaški različici izvirne slovanske pisave glagolice. Glagolico so takrat pogosto imenovali pisava sv. Hieronima, in prav Hieronimova avtoriteta je najbrž tudi pomembno prispevala k papeški odobritvi slovanske liturgije na Krku.
Do danes se je ohranilo v celoti ali skoraj v celoti 20 rokopisnih hrvaško-glagolskih brevirjev iz 13.-15. stoletja, ki so predtridentinskega tipa (Breviarium Romanum secundum consuetudinem Romanae Curiae) (Vajs 1908, 232-233) in vsebujejoproprium de tempore (7 kodeksov) alipropri-um sanctorum in commune sanctorum (2 kodeksa) ali vse naštete dele (11 kodeksov) (Pantelic in Nazor 1977, 10-12). Besedila cerkvenih očetov se pojavljajo v različnih nokturnih in so označena v skladu z latinskim bre-virjem kot »slovo« (lat. sermo) ali kot »omilie« (lat. homilia), če gre za razlago odlomka iz evangelija. V celotnem hrvaškoglagolskem brevirju najdemo samo dve besedili naslovljeni kot »slovo sv. Eronima« in 20 besedil kot »omilie sv. Eronima«, pri čemer jih 18 razlaga berila iz Evangelija po Mateju, dve pa sledita odlomku Evangelija po Luki. V prispevku se bomo osredotočili na preučevanje izbranih leksikalnih prvin prevoda beril iz homilij sv. Hieronima, uvrščenih v Proprium de tempore hrvaškoglagolskega brevirja, ker imamo za homilije iz tega dela na voljo variante iz večine ohranjenih rokopisov in dveh tiskov hrvaškoglagolskega brevirja (Stankovska 2001, 32-295). Osvetlili bomo tudi pojavnost besedil Hieronimovih homilij in v Mignejevi latinski Patrologiji (v nadaljevanju PL) preverili pravilnost navajanja njegovega avtorstva v raziskanih brevirjih.1
1 Seznam okrajšav obdelanih rokopisov in prvotiskov hrvaških brevirjev je naveden na koncu članka.
(j^T) Edinost in dialog 75 (2020) 1: 141-152
HOMILIJE SV. HIERONIMA V SREDNJEVEŠKEM CERKVENOSLOVANSKEM PREVODU
143
2 Pojavnost Hieronimovih homilij v Propriumu de tempore hrvaških glagolskih brevirjev, navajanje avtorja
V	Propriumu de tempore ohranjenih hrvaškoglagolskih brevirjev najpogosteje najdemo 10 homilij, naslovljenih z imenom sv. Hieronima. Zaradi preglednosti navajamo seznam homilij, ki so v hrvaškoglagolskem brevirju pripisane sv. Hieronimu z navedbo dneva, za katerega so namenjene kot berilo, začetnim verzom evangelijskega odlomka, imenom avtorja, referenco v PL in eventualno navedbo druge homilije, ki je v nekaterih brevirjih umeščena na isti dan:
I.	dan sv. Štefana (Mt 23,34), S. Hieronymi: Commentariorum in Evangelium Matthaei lib. IV, cap. 23 (PL26: 172), vsi ohranjeni brevirji.
II.	dan Spomina nedolžnih betlehemskih otrok (Mt 2,13), S. Hieronymi: Commentariorum in Evangelium Matthaei lib. I, cap. 2 (PL26: 27).
Nekateri brevirji - večina starejših brevirjev, ki so nastali na otoku Krku oz. v Istri (najstarejši VB1 iz 13.-14. stoletja, KOS in LJ iz 15. stoletja) - imajo na ta dan isto evangelijsko berilo, homilijo Bede Častitljivega, homilia IX., In die festo Innocentium (PL94: 50). Brevir N1 iz 15. stoletja pa ima najprej Hieronimovo homilijo, zatem pa še Bedovo.
III.	Vigilia Epiphaniae (Mt 2,19), S. Hieronymi: Commentariorum in Evangelium Matthaei lib. I, cap. 2 (PL26: 28), vsi brevirji.
IV Torek 3. tedna velikega posta (Mt 23,1-3), S. Hieronymi: Commentariorum in Evangelium Matthaei lib. IV, cap. 23 (PL26: 167), vsi brevirji.
V	3. nedelja velikega posta (Lk 11,14), kombinacija Hieronimovih razlag Matejevega evangelija (Divina bibliotheca 32, Evangelium secundum Matthaeum, PL29: 556), ki tvorijo jedro besedila, z vstavljenimi citati homilije Bede Častitljivega (homilia XLIX., In dominica tertia quadragesimae,
Unity andDialogue 75 (2020) 1: 141-152
142
PETRA STANKOVSKA
PL 94: 380), ki je bila uvrščena na ta dan v drugem tipu brevirja, ki je v hgl. verziji ohranjen samo v odlomku t. i. Ljubljanskega homiliarja.2
VI.	Torek 4. tedna velikega posta (Mt 18,15), s. Augustini: Sermones ad pop-ulum. De scripturis, Sermo 82, cap. 3 (PL38: 507) Sermo 16. de Verbis Domini, tom. 10 post initium, vsi brevirji.
VII.	Sreda 4. tedna velikega posta (Mt 15,1-2), S. Hieronymi: Commentariorum in Evangelium Matthaei lib. II, cap. 15 (PL26: 105), vsi brevirji.
VIII.	8. nedelja po binkoštih (Lk 16,1), s. Hieronymi: Epistolae secundum or-dinem temporum distributae, Epistola 121, cap. 6 (PL30: 1018), vsi brevirji.
IX.	23. nedelja po binkoštih (Mt 9,18), S. Hieronymi: Commentariorum in Evangelium Matthaei lib. II, cap. 9 (PL26: 58), vsi brevirji.
X.	24. nedelja po binkoštih (Mt 24,15), S. Hieronymi: Commentariorum in Evangelium Matthaei lib. IV, cap. 24 (PL26: 177), vsi brevirji.
Iz navedenega sledi, da v Propriumu de tempore hrvaškoglagolskih brevirjev sicer najdemo prevode 10 homilij, naslovljenih z imenom sv. Hieronima, vendar homilija na torek 4. tedna velikega posta ni Hieronimova, ampak Avguštinova (PL38: 507). V besedilu za 3. nedeljo velikega posta so na odlomek, ki se začne z vrstico Lk 11,14, kombinirani komentarji Hieronima na 12. poglavje Evangelija po Mateju (PL29: 556) s homilijo Bede Častitljivega (PL94: 380). Dejansko je torej v Propriumu de tempore hrvaškoglagolskih brevirjev eno homiletično besedilo večinoma sestavljeno iz Hieronimovih komentarjev in 8 Hieronimovih homilij. Trije od preučevanih brevirjev (VB1, KOS, LJ) vsebujejo eno Hieronimovo homilijo manj, ker imajo na dan Spomina nedolžnih betlehemskih otrok namesto Hieronimove homilijo Bede Častitljivega (PL94: 50).
2 V odlomku t. i. Ljubljanskega homiliarja iz 13. stol., ki se hrani v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani s signaturo Ms 368/5 in jezikovno spada med brevirje severne tekstološke skupine (Stankovska 2013, 431).
(j^T) Edinost in dialog 75 (2020) 1: 144-152
HOMILIJE SV. HIERONIMA V SREDNJEVEŠKEM CERKVENOSLOVANSKEM PREVODU
145
V	hrvaškoglagolski tradiciji je očitno obstajal tip brevirja, ki je vseboval še eno homilijo sv. Hieronima - na četrtek 3. nedelje velikega posta, namreč besedilo na Gussingškem fragmentu naznanja homilijo sv. Hieronima na evangelijski odlomek, ki se začne z verzom Lk 4,38, na katero imajo preostali ohranjeni brevirji homilijo sv. Ambroža (Birkfellner 1965, 67-110).
V	nadaljevanju prispevka se bomo ukvarjali z besedili beril Hieronimovih homilij, torej tistih, ki so na našem seznamu navedene pod številkami 1-4 in 6-10, s katerimi jih bomo tudi označevali (npr. H1).
3 Analiza pojavnosti izbranih leksemov v homilijah sv. Hieronima kot ekvivalentov za latinske izraze, prevajalske rešitve specifičnih prvin Hieronimovih besedil
Besedila homilij in analiza oziroma ocenjevanje njihovega prevoda iz latinščine v hrvaško cerkveno slovanščino imajo svoje posebnosti v primerjavi z bibličnimi besedili v hrvaškoglagolskih spomenikih, ki so bila večinoma predmet raziskav v preteklosti. Pri analizi prevoda homiletičnih beril in njegovih jezikovnih prvin je treba paziti na prisotnost svetopisemskih citatov v besedilih homilij, saj so vsaj nekatere med njimi prevajalci najbrž znali na pamet in so jih zato lahko uporabili v ustaljeni obliki, ki se je morda nekoliko razlikovala od običajne rabe. Glagoljaši so namreč uporabljali starejše dostopne prevode Svetega pisma oz. njegovih delov (npr. staro-zavezna besedila, evangelij, psalter v celoti ipd.), ki so v nekaterih brevirjih (s Krka in iz Istre) prevzeti brez popravkov (severna tekstološka skupina), v drugih brevirjih (z območja Zadra in Krbave) pa so popravljeni tako, da bi čim bolj natančno ustrezali latinski različici (južna skupina).3 Edina izjema je psalter, ki večinoma sledi starocerkvenoslovanskemu prevodu psalterja v njegovi prvi redakciji (Valjavec 1889/1890, 1-72) s samo minimalnimi posegi v jezik, predvsem na glasoslovni ravni.
V	nekaterih svetopisemskih besedilih je opazna ena varianta v severni tek-stološki skupini brevirjev, v južni skupini brevirjev pa druga, prilagojena
3 K severni tekstološki skupini se večinoma uvrščajo brevirji VB1, VB2, VB3, VO, MA, KOS, PAD, k južni pa VAT, MO, DR, PM, ILL, DAB, D215, Vat19. Preostali se označujejo za mešane, ker nekatera berila spadajo bolj k eni tekstološki skupini, druga k drugi.
Unity andDialogue 75 (2020) 1: 141-152
142
PETRA STANKOVSKA
latinski različici. Take različice so lahko vseh vrst (glasoslovne, skladenjske, oblikoslovne), mi pa se bomo osredotočili na razlike v uporabljenih leksemih - pojavljajo se sinonimne dvojice, v katerih en leksem lahko označimo kot »paleoslavizem«,4 drugi pa pripada aktivni uporabi v hrvaški različici cerkvene slovanščine. Podobnih razlik v homiletičnih besedilih skoraj ni, razen v redkih svetopisemskih citatih. V homiletičnih besedilih tako najdemo večinoma tri vrste variant:
(1)	očitne napake, nastale pri prepisovanju, ki se kažejo kot popačeno besedilo ali izpusti, npr. H1: z'najutb kog'das'lovo izreči N2 PM ILL BAR DAB DR D2 MO namesto z'najutb kog'dapodobajut's'lovo izreči VB1 VO VAT LJ N1 MA KOS za lat: qui noverint quando debeantproferre sermonem;
(2)	redke leksikalne variante, ko se en leksem nadomešča s sinonimom, npr. v H1: k' telesi gospod'nju podobit' N2 VAT MO ILL D2 BAR DR PM se pojavi namesto k' obrazu gospod'nju VB1 VO LJ MA N1 KOS za lat: ad personam Domini;
(3)	besedne (npr. govoriti namesto glagolati) ali glasoslovne (večinoma rotacizem, npr: more namesto može, ere namesto eže, prorenete namesto proženete) variante v nekaterih (MA, ILL) rokopisih 15. stoletja.
Zato ni smiselno, da bi se podrobneje ukvarjali z analizo variant homiletičnih besedil v posameznih brevirjih (tako kot je to smiselno pri svetopisemskih besedilih). Namesto tega se bomo osredotočili na ugotavljanje pojavnosti leksemov iz sinonimnih dvojic (redkeje trojic) staro-cerkvenoslovanskih5 ali hrvaškocerkvenoslovanskih izrazov v prevodih beril iz Hieronimovih homilij. V nadaljevanju (3.1) bomo iz prevodov Hieronimovih besedil izbrali lekseme iz sinonimnih dvojic, ki so bile določene na podlagi raziskave nekaterih svetopisemskih besedil, in s pomočjo njihovih ustreznic v latinskih besedilih našli vse možne variante prevoda latinske besede v tukaj obravnavanih Hieronimovih besedilih. Poleg tega
4	Takšno klasifikacijo predlaga H. Bauerova in dodaja konkretne primere leksemov (2004, 567-575).
5	Kot starocerkvenoslovanske v tem prispevku dosledno označujemo lekseme, ki se pojavljajo v staro-cerkvenoslovanskih rokopisih do 11. stol. in so obdelani v Slovarju starocerkvenoslovanskega jezika (Kurz, Hauptova 1966-1997).
(j^T) Edinost in dialog 75 (2020) 1: 146-152
HOMILIJE SV. HIERONIMA V SREDNJEVEŠKEM CERKVENOSLOVANSKEM PREVODU
147
bomo skušali izpostaviti prevode nekaterih leksemov ali besednih zvez, specifičnih za obravnavana besedila (3.2).
3.1 Izbrane besede iz Esterine knjige, Knjige Modrosti, prve in druge knjige Makabejcev in Jobove knjige
Med izbranimi so latinske besede, za katere se v hrvaškoglagolskih brevirjih lahko uporabljajo leksikalne dvojice, ugotovljene z analizo beril iz Esterine knjige, knjige Modrosti, prve in druge knjige Makabejcev: con-vivium, diadema, corona, dux, exercitus, eunuch, gens, inutilis, invenire, Iudaei, melior, mirari, populus, princeps, provincia, regnare, regnum, res, rex, sacerdos, templum (Stankovska 2017, 193-221). Izbrane so tudi besede z ekvivalenti sinonimnih dvojic, ugotovljenih v besedilu Jobove knjige: inimicus, amicus, aurora, camela, holocausta, nuntius, satan, simplex, tangere in ventus, timere, terra, pulvis, filius, angelus (Stankovska 2019, 207-208, 210-211).
Od naštetih izrazov iz izbranih besedil Stare zaveze (v nadaljevanju SZ) se v latinskem besedilu obravnavanih Hieronimovih berilih ne pojavljajo:
convivium, diadema, dux, exercitus, eunuch, inutilis, melior, mirari, provincia, res, inimicus, amicus, aurora, camela, holocausta, nuntius, satan, simplex (samo simpliciter), ventus, pulvis.
Problematika besed anjelb (angelus), zemlja (terra), (u)boeti se (timere) in sinb (filius) ter njihovih latinskih oz. grških ustreznic v Jobovi knjigi je posebna (v latinskem besedilu se na različnih mestih izmenjujeta dve ustrezni-ci za en grški izraz), zato jih ne gre primerjati s prevodi v Hieronimovih besedilih. Leksemfilius pa bomo obravnavali posebej.
Zaradi večje preglednosti navajamo ustreznice za izbrane latinske izraze iz Hieronimovih in izbranih svetopisemskih besedil v razpredelnici (tab. 1), iz katere je mogoče razbrati, da se večina leksemov, ki so uporabljeni v brevirjih južne tekstološke skupine, pojavlja tudi v prevodu Hieronimovih besedil:
Unity andDialogue 75 (2020) 1: 141-152
142
PETRA STANKOVSKA
Lat. beseda	Hieronimove		SZ besedilo - sev.	SZ besedilo - juž.
	homilije - prevod			
Corona	vénacb (H4)		koruna	venbcb
Gens	narodb (H1, H4)		narodb	narodb/ezikb
Invenire	obrésti (H2, H8-2x)		obrésti	obresti/naiti
Iudaeus	ijudéiski (H1) judéja (H2)		žide	ijudei
Populus	ljudi (H1, H4-2x)	plkb (H4)	plbkb	ljudi/ljudb
Princeps	knézb (H9-4x)		knézb/v'ladika	vladika/ knezb
Regnare	césarstvovati (H3 cit.)		césarstvovati	cesarstvovati/ vladati
Regnum	césarstvie (H3)		césarstvie/ kralevstvie	cesarstvie
Rex	césarb (H1)		césarb	kralb/ cesarb
Sacerdos	eréi (H1- 2x, H3, H4, H7-2x)		zakonnikb	erei
Tangere	(do)taknuti (H9-4x)	kosnuti 1x var v N2 VB1	kosnuti	taknuti
Templum	cr(b)k(b) Vb Hl-6x, H7-2x, H10-3x)		hramb/cr(b)kavb	cr(b)kavb
Tab. 1.
3.2 Izbrane besede iz homilij sv. Hieronima
Poleg besed, ki so bile izbrane na podlagi preučevanja delov starozaveznih besedil, smo v Hieronimovih besedilih opredelili latinske lekseme, katerih prevod v cerkveno slovanščino je iz različnih razlogov zanimiv. To so: scri-ba, hebraeus, hebraicus, blasphemare, filius, pecuniae, villicus, oikonomos:
scriba - beseda se pojavlja desetkrat in v osmih primerih je prevedena z izrazom knižmkb (H3, H4-2x, H7-2x, H8-3x), razen dveh primerov v H1, kjer se pojavi k^nigočii. To se je verjetno zgodilo zaradi pojava istega ekvivalenta v citatu iz Matejevega evangelija (Mt 23,34) neposredno pred homile-tičnim berilom in tudi v prvem primeru pojava v homiliji. Oba ekvivalenta se pojavljata že v najstarejših starocerkvenoslovanskih spomenikih, pri
(j^T) Edinost in dialog 75 (2020) 1: 148-152
HOMILIJE SV. HIERONIMA V SREDNJEVEŠKEM CERKVENOSLOVANSKEM PREVODU
149
čemer se kbnižnikb ocenjuje kot starejši, cirilo-metodijski izraz in kbnigočii kot mlajša, preslavska (bolgarska) inovacija. V samem besedilu najstarejših evangelijskih starocerkvenoslovanskih prepisov se taka distribucija potrjuje (Temčin 1995, 64-81). V psalterju (tudi v hrvaškoglagolskih) je samo na enem mestu k'nižnik (Ps 44,2), kar bi lahko bilo povezano tudi z uporabo te besede v prevodu homiletičnega besedila, kbnigočii v citatu iz evangelija pa lahko posredno potrdi dejstvo, da je večina evangelijskih besedil v hrvaškoglagolskih knjigah v varianti, ki se večinoma označuje kot preslavska redakcija stsl. prevoda evangelija (Stankovska 2012, 76-89);
hebraeus - na dveh mestih je ekvivalent evreiski (H1, H2) in hebraicus -s prevodom židovsk' (H3). Zanimiva je ravno distribucija poimenovanj s korenoma evrei- in žid- v prevodu;
blasphemare - se v analiziranih besedilih pojavlja enkrat (H10):protivu namb hulilb estb za lat.: contra nos blasphemavit. Glagol huliti je uporabljen z vezljivostjo »protivu« z dajalnikom, kar je inovacija hrvaške cerkvene slo-vanščine v nasprotju s starocerkvenoslovansko vezljivostjo z brezpredlož-nim dajalnikom ali tožilnikom (Kurz in Hauptova 1966-1997).
Pri prevajanju nekaterih latinskih izrazov so prevajalci očitno imeli težave z izbiro pravega slovanskega izraza predvsem tam, kjer je šlo za razlago, preneseni pomen ali večpomenskost izraza, npr.:
filius - večinoma je preveden kot sinb kot v H1 (6x): Zaharija sinb varahiinb za lat.: ZachariasfiliusBarachiae in H1 (2x): sinb ioadin' za lat.: filiusloiadae, v H2 (skupno 4x) enkrat kot sinb, ko se govori o Jezusu, drugič je množina filii prevedena kot čeda, ko se govori o Rahelinih otrocih, ki jih objokuje, gre pa za citat iz Jeremije 31,15. Ko gre na dveh naslednjih mestih spet za Raheline otroke, vendar se ne citira več Sveto pismo, se obakrat pojavi prevod sinb. V H3 (2x) se pojavi prevod sinb prvič, ko se govori o Jezusu, in drugič, ko gre za Herodovega sina. V H7 (skupno 3x) spet sinb, ko se govori o sinu Božjem, dvakrat pa zasledimo prevod čeda v besedilu ho-milije, ki se nanaša na citat iz evangelija po Luki (10,7). In še dvakrat sinb, ko se govori o sinovih očeta v H8, in čeda, ko se govori o otrocih v trebuhu nosečnic v H10;
Unity andDialogue 75 (2020) 1: 141-152
142
PETRA STANKOVSKA
pecuniae - enkrat se prevaja kotpenëzi (H7), drugič sreb^ro (H8), kar je verjetno odvisno od dojemanja konteksta v dani homiliji;
villicus - pojavi se štirikrat (H8) v prevodupristavnikb (po citatu Lk 16,1), oikonomos pa trikrat (H8) - enkrat preveden kotpristav'nikb (enako kot villicus), v nadaljevanju besedila pa kot obaritelb z variantami obarovatelb, obranitelb, reditelb, kar je najbrž posledica tega, da so prevajalec in pisarji iskali pravi izraz. Kontekst Hieronimovega besedila, kjer se prvič pojavita obe besedi:
Homo quidam erat dives, qui habebat villicum (Lk 16,1) sive dispensato-rem, hoc enim oikonomos significat. Villicus autem proprie villae guber-nator est, unde et a villa villicus nomen accepit. V prevodu: č(love)kb et(e) rb bogatb imeše pristavnika ili span 'žatura. Se že ime zn(a)m(e)nuetb pristavnikb. êko vlacee vsi udržatelb e(stb). otnudeže ot sela ime priêtb.
Podobne težave so prevajalcem povzročali tudi različni konteksti, ki se ponavadi v prevodih svetopisemskih besedil v staro cerkveno slovanščino ne pojavljajo, npr. zvezo »de statuaHadriani equestri« so prevedli na neki način precej izvirno kot »ot an 'driêna kon "skago obraza«.
V besedilu homilij skoraj ni besednih, skladenjskih ali besedilnih variant med raziskovanimi hrvaškoglagolskimi brevirji.
Pri analizi prevodov besedil homilij sv. Hieronima v Propriumu de tempore hrvaškoglagolskih brevirjev se potrjuje, da je treba poleg preverjanja avtorstva navedenih beril paziti tudi na strukturo homiletičnih besedil in pri ocenjevanju uporabe prevodnih sredstev razlikovati med citiranim svetopisemskim besedilom v homiliji in preostalim besedilom, ker se lahko v obeh vrstah besedila razlikuje ekvivalent za isto latinsko besedo (npr. k"nižnik v besedilu in k"nigočii v evangelijskih citatih za lat. scriba).
Pri primerjavi z besedami, ki imajo sinonime v svetopisemskih besedilih hrvaškoglagolskih spomenikov, se pokaže, da večina izrazov, ki so jih uporabili pri prevajanju homiletičnih besedil, sovpada z izrazi, ki so tipično
Sklep
(j^T) Edinost in dialog 75 (2020) 1: 150-152
HOMILIJE SV. HIERONIMA V SREDNJEVEŠKEM CERKVENOSLOVANSKEM PREVODU
151
rabljeni v svetopisemskih besedilih v rokopisih t. i. južne tekstološke skupine (npr. eréi za sacerdos, taknuti za tangere, vénbcb za corona idr.).
Prevajalci so se morali spopasti s prevajanjem nekaterih besed ali razlag, ki so zahtevne za prevod, npr. poimenovanje funkcij v gospodarstvu, kot sta izraza villicus in oekonomos, in razlaga nastanka besede villicus »pristav'nikb« (iz samostalnika villa »selo«). Večinoma jim ni uspelo ohraniti vseh pomenskih razsežnosti izvirnega besedila.
Kratice
BAR Baromicev, 1493, papir, tisk.
DAB Dabarski, 1486, pergament, Zagreb, Archiv HAZU, sign. IIIc21. DR Dragučki, 1407, pergament, Zagreb, Arhiv HAZU, sign. IIIb25. D215 iz arhiva sv. Petra, 15. stol., pergament, Rim, Bibl.
Apostolica Vaticana, sign. Cap. S. Pietro D215. ILL Vatikanski 10., 1485, pergament, Rim, Bibl. Apostolica Vaticana, sign. Borg. Illir. 10. KOS Kosinjski, prvotisk, 1491, papir.
LJ	2. ljubljanski, 15. stol., pergament, Ljubjana, NUK, sign. Ms 163.
MA Mavrov, 1460, pergament, Zagreb, NSK, sign. R 7822. MO Moskovski, 1442-43, pergament, Moskva, RGB,
Zbirka Sevastyanov, sign. Fond 270, 51. N1	1. novljanski, 1459, pergament, Novi Vinodolski, župnišče.
N2 2. novljanski, 1495, pergament, Novi Vinodolski, župnišče. PAD Padovanski, pol. 14. stol., pergament, Padova,
Biblioteca Universitaria sign. MS 2282. VAT Vatikanski 5., pol. 14. stol., pergament, Rim, Bibl.
Apostolica Vaticana, sign. Borg. Illir. 5. Vat19 Vatikanski, 1465, pergament, Rim, Bibl. Apostolica Vaticana, sign. Vat. Slav. 19. VB1 Vrbniški prvi, 13.-14. stol., pergament, župnišče v Vrbniku. VB2 Vrbniški drugi, 14. stol., pergament, župnišče v Vrbniku. VB3 Vrbniški tretji, 15. stol., pergament, župnišče v Vrbniku. VO brevir Vida iz Omišlja, 1396, pergament, Dunaj,
Österreichische Nationalbibliothek, sign. Cod. Slav. 3.
Unity andDialogue 75 (2020) 1: 141-152
142
PETRA STANKOVSKA
Reference
Bauerova, Helena. 2004. Ke klasifikaci lexika charvätskohlaholskych textü. V: Ana-Marija Dürrigl, Milan Mihaljevic, Franjo Velčic, ur. Glagoljica i hrvatski glagolizam, 567-575. Zagreb - Krk: Staroslavenski institut.
Birkfellner, Gerhard. 1965. Das Güssinger Brevierfragment. Wiener slavistisches Jahrbuch 12: 67-110.
Kurz, Josef in Zoe Hauptova, ur. 1966-1997. Slovnik jazyka staroslovenskeho. Praha: Academia.
Pantelic, Marija in Anica Nazor. 1977. II.
Novljanski brevijar. Hrvatskoglagoljski rukopis iz 1495. godine. Župni arhiv Novi Vinodolski. Fototipsko izdanje. Zagreb: Staroslavenski institut Svetozar Ritig i Turistkomerc.
Stankovska, Petra. 2001. Rekonstrukce charvatskohlaholskeho homiliafe. Disertačni präce Filozofickä fakulta Univerzity Karlovy v Praze.
---. 2012. Odkaz preslavske školy v chor-
vatskocirkevneslovanskych liturgic-kych pamätkäch. Preslavska knižovna škola 12: 76-89.
---. 2013. K obsahu zlomku tzv.
Lublanskeho homiliäre. Slavia 82: 423-435.
---. 2017. Nektere faktory duležite pro
posuzoväni slovni zäsoby v chorvat-skohlaholskych breviärich. Filologija: časopis Razreda za filološke znanosti Hrvatske akademije znanosti i umje-tnosti u Zagrebu 68: 193-221.
---. 2019. Izbrannye leksemy Knigi Iova
v horvatsko-glagoličeskih breviariah, parimejnikah i čet'em perevode. V: Lora Taseva et al., ur. B''lgaristikata v Evropa: nastojašte i b" dešte, 201216. Sofija: Izdatelstvo Iztok-Zapad.
Temčin, Sergej Ju. 1995. O razgraničenii leksičeskih arhaizmov i innovacij v cerkovnoslavjanskom tekste: varianty kbmžtmkL i ktnigocii v spiskah evangelija XI.-XVI. Slavistica Vilnensis 45: 64-81.
Vajs, Josef. 1908. Co znači slova: »no 3aKOHy pHMCKoro gBopa« v nadpisech hla-holskych breviäru chrvatskych. V: Jagic-Festschrift. Zbornik u slavu Vatroslava Jagica, 230-234. Berlin: Weidmannsche Buchhandlung.
Valjavec, Matija. 1889-1890. O prevodu psa-lama u nekijem rukopisima hrvatsko--srpsko i bugarsko-slovenskijem. Rad Jugoslovenske akademije 98: 1-72.
(j^T) Edinost in dialog 75 (2020) 1: 152-152