< LJUBLJANA St 270 tiBt lch«fa 8 mcsece L 82. t S-80 tet — v BrokKti 1 k nnrtnke, iilnile, MaH HfilUBB laihiRM v Traku, v petek, 11 novembra 1926. Posamezna Številka 30 stot. Letnik U [Jk*. NnroSntni: za 1 moče L S.—, celo leto L 75.—, » Inozemstvo umetao 4) stot — O^tMniiu za I ima pcoatora rgovake In obrtne oglase 75 atot, za L 1.20, oglase denarnih zavodov L 1-ot za beseda najmanj L & EDINOST Uredništvo in ■pranuitro: Trst (3). ulica S. Frucctca d'AaaUi 2& Tk lefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglati, rekla« macaia in denar pa npravniitvu. Rokopisi s« n« vračajo. Nefrankirana pisma se ne spre emajo. — Last, založba in tisk TIskarne „Edinost« P od uredništvo v Gorici: ulica Giosue Carducd fit. 7, L n. — Telet CL 827 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Meščan m deželan Pojavlja se razveseljiva Želja, porojena iz spoznanja, da je treba podeželskemu, fcmetsko-delavskemu življu navodil, spodbude, nasvetov in pouka, ker si ne ma saom odgovoriti na nujna vprašanja, ki vedno z večjo silo stopajo v ospredje. S tem, posredno pod-č rtu jemo dejstvo, da ne bo kmetovalec kos vedno težjim nalogam in oviram toliko časa, dokler sta mu strokovna vzgoja in izobrazba tuji. In še drugo lahko ugotovimo. Zaman so vse želje, vsi klici po zbližanju nao-braženca in tega ročnega delavca, dokler nas loči tak prepad, ki vsebuje dve vprašanji: strokovnost in dušev-liost. Kakšna stena loči zemljane, kolika razlika je med nami: gledamo, poslušamo in čutimo na način, da se ne razumemo, dai /ne moremo imeti zadoščenja, ko govorimo z navadnim človekom. Še več je: čim manj tega človeka razumemo, tem višje se smatramo in čutimo. Bodi tudi temu našemu nedostatku posvečenih par vrst! V vseh letnih časih hrani priroda svojim čestilcem posebne zanimivosti, ki zajmejo tudi onih, ki se tega ne zavedajo, da uživajo njeno lepoto pod-svestno. Saj smo vsi njeni sinovi! Meščanu se hoče vsakotoliko oddiha; gre, občuduje in se poglobi v privlačnosti prirode. Vse ga osvežuje: gozd, travnik, njiva, rudnine, rastline. Zasanja se v veličino, katere lepoto skuša opisati in opevati z zbranimi in najlepšimi besedami. Vse vzljubi, v vse zasanja^ le eden mu ostane tuj, le enega ne vidi. Saj se tega ne zaveda, ne zaveda se, da gre mimo onega, ki s svojimi rokami, s svojim umom preoblikuje lice narave, ki ji izroča svojo dušo. Ne vidi, ker je meščan, ker je vzgojen za čestilca narave; ker ni nikdar slišal, da bi vela iz prirode duša okornega telesa, žuljavih rok, trdih potez in težkega, skoraj svinčenega izraza; ne vidi, da so vsepovsod odtisi potnih srag delavčevih rok, kmetovega trpljenja P os toj malo, ti, ki se smatraš visoko nad tem navadnim človekom, ki imaš več vzgoje, več izobrazbe. Poglej še enkrat tega človeka in vošči mu prijazno besedo prvi ti, ki si duševno nad njim, nad onim človekom, ki preobrazil je obličje prirode, katera ti je tako všeč. Ogovori ga na način, da se bo 5utii ne pod teboj, temveč ob tebi. Usmeri pogovor tako, da bo videl v tebi odkritega svetovalca, dobrega učitelja. Kot sin prirode bo pravilno čutil, te bo prav razumel. Motri ga pozorno, sledi njegovim iz-raaom, da izluščiš iz trde lupine zdravo Jedro! Saj ni nikjer zapisano, da bi bil ravno on podedoval pečat duševnih nesposobnosti. Če bi bilo to resnica, bi ne bil danes svet na tej stopnji kulture. Kako moremo podkrepiti svojo sodbo, ki doni tako, da je ravno njemu usojeno nosfti neizbrisna znamenja neznatnega greha? Če smo nepristranski, ne moremo. Spomnim se na modrijana, ki je za-Vrnil nečimernega, ošabneža, ko je nekdaj prezirljivo in poniževalno govoril o «nižji» vrsti ljudi. «Kako obsojaš samega sebe. Jaz gledam v njih le del ^svojega greha, svojih slabosti«, je dejal. Res je! Nemogoče je, da bi oni človek, ki daj a življenju življenje, ki kle-iz naročja pravične zemlje prve dobi Lne, da bi ta človek bil poosebljeno v. i o. Kolikor pa je — kje je to zrastlo, odkod je prišlo? Izobraženec mora znati odgovoriti rta to vprašanje. Še enkrat: Dobro premišljene besede, pogovore itcL, vse posvetite temu danes družabno tako nizko smatranemu sloju. Ko greste med kmetovalce — ali mu ne morete posvetiti nekaj časa v vzgojo in pouk? Dalje: Ali bi ne mogli evo je izlete prirediti in podrediti temu smotru? Mogli bi in morali. Morali bi, ker smo njegovi. V smotru potovanja, ki vsebuje proučevanje narave, ljudstva, šeg itd., je tudi kmetsko življenje, kmetska duša. Proučujmo jih nepristransko, globoko. (V to pa moramo med ljudstvo. Ti, kmetovalec, pa uvažuj nasvete in pouk onih, v katerih spoznaš svoje prijatelje. Janko Fuiiam. f (Gosp. V. od 1. nov.) Nova špijonažna afera v Pragi PRAGA, 11. Čehoslovaška policija je Že delj časa zasledovala nekega Josipa Simuneka, vojnega invalida, ki je bil zaposlen v neki vojaški tiskarni v Pragi. Oblasti so namreč sumile, da je Simunek prodal sovjetom že več izti-sov važnih vojaških dokumentov. Policija je izvršila Simuneku hišno preiskavo, na podlagi katere je bil mož aretiran. Pri zasliševanju je vse prima! in tudi izpovedal, da je član sovjetske tajne policije. Včeraj popoldne jje policija aretirala še pet drugih oseb. Velike parade v Rimu Krat| pregledal zimsko posadko v fafarfci C astro Pretorio - Mnssolinljove Sastitke kralja > RIM, 11. (Izv.) Danes praznuje pre-stolica, kakor tudi vsa ostala Italija, rojstni dan Nj. V. kralja. Pa Čeprav so bile trgovine odprte vlada vzHc temu v prestolici nekako praznično razpoloženje. Zjutraj se je vršila v Cas4.ro Pretorio vojaška parada, katere se je udeležila, razen vojaških oblastev in mnogoštevilnih vojaških poveljnikov tudi kraljeva družina. Razen obeh brzoj av-nik Čestitk on. Mussolinija je sprejelo Nj. V. kralj tudi brzojavne čestitke, ki sta mu jih odposlala gubernator Rima sen. Cremonesi in rimska pokrajinska uprava Z ozirom na višje omenjeno praznično razpoloženje današnji dan ni prinesel nobenega važnega političnega dogodka. RIM, 11. Danes obhajajo po vsej Italiji rojstni dan Nj. Vel. kralja V Rimu so vsa javna in zasebna poslopja okrašena z zastavami. Zvečer bo mesto umetniško razsvetljeno. Ob 9.30 predpoldne se je razvrstilo na prostranem dvorišču vojašnice Ca-stro Pretorio vojaštvo rimske posadke. Polagoma polnijo visoke tribune povabljene gospe, oblasti, generali, ofi* cirji in številni tajniki m vojaški atašeji inozemskih držav. Med drugimi je opaziti tudi maršala Diaza, admirala Thaon di Revel-a, maršala Giardina, zborničnega predsednika on. Caserta-na, finančnega ministra Vol pij a in rimskega guvernerja sen. Cremonesija. „ Kmalu po deseti uri je kr. fanfara naznanila prihod kraljice Helene in princezinj Ivane in Marije. Ko so zavzele prostor v kraljevski loži prispe v vojašnico Nj. Vel. kralj v spremstvu prvega pobočnika generala Cittadinija in pregleda razvrščene divizije. Najto se je vršilo defiliranje vojaštva pred kraljem. Ob 11. uri je kraljevska dvojica s princezinjami navdušeno pozdravljena od množic zapustila vojašnico Castro Pretorio. RIM, 11. Ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja je on. Mussolini kot vladni načelnik in minister oboroženih sil poslal vladarju sledeči brzojavki: «Nj. Vel. kralj — Rim. — Kot tolmač čustev italijanskega naroda, ki se na današnji pomembni dan v globoki ljubezni zgrinja okolu Vašega Veličanstva in kraljevske rodbine, pošiljam Vašemu Veličanstvu najudanejše čast itke narodne vlade. — Mussolini«. «Nj. Vel. kralju — Rim. — Oborožene sile na kopnem, na morju in v zraku, ki tvorijo zvesto stražo naroda, čigar neminljiva veličina je poosebljena v presvetlem vladarju, pošiljajo Vašemu Veličanstvu najbolj goreče častit-ke. — Mussolini«. Tudi rimski guverner Jseniaitor Cremonesi je poslal kralju daljšo brzojavno častitko. MILAN, 11. Tu so se vršile v vseh vojašnicah velike parade, nakar so poveljniki razložili svojim vojakom pomen današnjega dne. Danes zvečer bodo vsa vojaška poslopja razsvetljena. Odobritev pravilnika udruženja bivših bojevnikov RIM, 11. Kralj je podpisal odlok, ki odobrava novi pravilnik udruženja bivših bojevnikov. Prihodnji teden se bodo sestali tri um viri udruženja, da spopolnijo norme za izvajanje novega pravilnika ter izvolijo načelnike posameznih pokrajinskih organizacij. Izumitelja rotornib lađi) pri osu Mussolinija. RIM, 11. On. Mussolini je sprejel isumi-telja rotornih ladij on. Huinberta Bianchi-ja in inž. Antona Flettner-ja, katerima je obljubil, da bo obiskal rotorno ladjo »Barbara«, ko bo prispela v Italijo. Tekom razgovora se je on. Mussolini zelo zanimal za novo iznajdbo. Sklicanje vodstva stranko Danes zjutraj je generalni tajnik faš. stranke on. Turati podal obširno poročilo on. Mussolini j u o splošnem položaju v stranki. Na 16. t. m. je sklicano vodstvo stranke. Na tem sestanku bo določen način o izvedbi novih strankinih pravil. Zanibonija in gen. CapaUo bo sodil poseben tribnnal RIM, 11. (Izv.) Kakor poroča «Tribu-na» v svojem članku iz Firenze, je z današnjim sklepom sienskega sodišča proces proti Zaniboniju, Capello in tovarišem izključen iz seznama porot ni-ških obravnav. Proces, ki bi imel pričeti dne 30. t. m. spada namreč v kom-petenco posebnega tribunala, ki ga predvideva novi zakon o obrambi režima. Izbruh vulkana SAN SALVADOR, 11. Vulkan Izalco je pričel Že pred par dnevi bruhati. Predvčerajšnjim je privrela iz žrela ogromna masa lave, ki se je v obliki 400 metrov Široke žareče reke ulila po pobočju vulkana in poplavila obširen pas zemlje. 75 oseb je prišlo ob življenje. . i JuSostovenskl državni proračun predložen narodni skupščini BEOGRAD, 11. (Izv.) Narodna skupščina je na današnji seji sprejela zakon o podaljšanju nestalnosti prometnega osobja. Prometni minister je imel daljši zaključni govor, na katerem je branil vladno tezo, zakaj se že sedaj ne pozna stalnost prometnemu uradništvu. Naglasa! je veliKp število železniškega uradništva in med tem znatno število nenarodnih elementov. Sledili so burni prizori, ko je zatrdil, da radikalska stranka vodi drž. politiko, ki se je ne more imenovati srbijanske. Po teh incidentih je vladna večina izglasovala predlog z 119 proti 44 glasovom. Pri podrobnem jglasovanju pa je zmagala z 121 proti 3 glasovom. Nadalje je bilo na1 današnji seji narodne skupščine javljeno, da je finančni minister dr. Perić predložil proračun za leto 1927-28. Dr. Perić je včeraj popoldne bil v avdijenci pri kralju, ki je podpisal ukaz, s katerim pooblašča finančnega ministra za predložitev novega proračuna nar. skupščini. Državni proračun znaša nekaj nad 11.5 milijard Din. Napram novinarjem se je finančni minister dr. Perić izrazil, da upa, da bosta) finančni odbor in narodna skupščina to svoto še znatno reducirala. f Zadtfra veleposestva grofa čokonjića BEOGRAD, 11. (Izv.) Danes so se raznesle vesti, da je jiigoslovenska država v zadevi veleposestva grofa Čeko-njića izgubila proces pred haaškim razsodiščem in da bo obsojena na plačilo velike vsote denarja temu grofu. Govori se o intervenciji angleškega poslaništva pri min. predsedniku Uzuno-viću zaradi plačila gradbenih stroškov železnic, prt katerih .so zainteresirane angleške iri druge družbe. Angleži in Američani Izjavljajo baje, da je njihovo nameravano posojilo odvisno od tega, kako jugoslovenska država odredi notranje odnošaje in relacije napram inozemstvu. Pašić jo prosil zar avdljeuco BEOGRAD, 11. (Izv.) Iz dobro poučenih krogov se doenava, da je Pašić že predvčerajšnjim prijavil svojo prošnjo za avdijenco na d'/nru. Pašićevi krogi so jako razburjeni, ker* njihov šef doslej Še ni dobil počiva h kraljevi avdijenci _ Plasti ras v Atenah Razdelitev mandatov ATENE, 11. Sinoči ob pozni uri je notranje ministrstvo objavilo končnove-ljavni izid volitev. Po poročilu tega ministrstva je (Liberalna unija (Kafan-dari Sr-M i k al akopulos) dobila 112 mandatov, Tsaldarisova ljudska stranka 61, Metazas 47, Papanastasiu (republikanska unija) 21, komunisti 8, razne proti-venizelistične stranke 13, druge manjše venizelistične stranke 15. Devet mandatov še ni bilo razdeljenih. Izmed teh pa bodo pripadli liberalni uniji 4 ali 5 mandatov, Metaacasa 2 ali 3, ljudski stranki pa 2. Parlament bo štel vsega skupaj 286 poslancev. Iz razdelitve mandatov je razvidno, da imajo venizelisti prav majhno večino. Zato bo paič težko sestaviti novo vlado. Gospodar položaja je vsekakor Metaxas, kakor smo že včeraj obrazložili. Listi razpravljajo o položaju, ki je nastal, in ugibajo o naslednjih rešitvah, ki so edino možne: nove volitve, koalicijska vlada ali pa vsaj vlada liberalnega bloka, ki bi jo podpiral Me- Mnogo pozornosti je vzbudil nepričakovan prihod generala Plastirasa v Atene. Plastiras je zelo priljubljen r>ri širokih plasteh naroda, ki ga časti kot nekakega narodnega junaka. Tudi v vojaških krogih uživa velik ugled. O vzrokih njegovega prihoda se širijo najrazličnejša ugibanja. Pred hotelom, kjer se je Plastiras nastanil, se je kmalu zbrala velika množica ljudi. Pozneje so ga obiskali razni vojaški dostojanstveniki. RusUo pripravila ietoerozoezo Buskdbi bog so bo sestal s čičeriuom CARIGRAD, 11. (Izv). Danes je do-ispel semkaj turški zunanji minister, ki se poda z vojno ladja «Hamidie» v Odeso, kjer bo imel sestanek z ruskim; nie se ca komisarjem za zunanje zadeve čičerinom. Na sestanku se bo razpravljalo o ustanovitvi četverozveze med Turči- stopniki Male antante so baje sporočili nemškemu zunanjemu ministru, da bi se Mala antanta ne protivila odpravi vojaške kontrole, ki jo je izvrševala medzavezniška komisija Izgleda, da se bo to izvršilo tekom prihodnjega Položaj nemške vlade ___ __ BERLIN, 11. (Izv.) Parlamentarna ko- fo,Rusi|o,' Perzijo in Af^anistanoin. h misija za socialno skrbstvo je včeraj kateri bo pozneje mogoče pristopila ovrgla vladm načrt, ki omejuje traj- tudi Kitajska, Zato si je prav lahko11*0 Podporo za prezposelne. To je že razlagati razburjenje, ki ga bo vzbudi! poraz ki ga je doživela vlada te- sestanek v krogih evropskih držav.i*om n,eka3 dm- Razširjajo se glasovi, da bo kabinet podal ostavko. Mnogoženstvo na Ruskem MOSKVA, 11. Ker se je v azijatskii Srečen gozdar ga reveža se je coiaKov izpremenil . večkratnega, milijonarja. Stvar pa se Pred sestankom franc. parlamenta1 tako-ie: coiakov se je podai . .. _ . .. ... j v gozd sekat drevesa. Ko je s sekiro ob- PARIZ 11. Listi mnogo razpravljajo dlgaval debelo koreilino, je zadel ob o skorajšnji otvoritvi novega parla- četverooglat kamen, kateremu mentarnega zasedanja. V političnih se e'takoj poznalo, da ga je tja polo-krogih prevladuje mnenje, da tekom ^ člove&Jkl Voka. Gozdar je postal ra-predstoječega nasedanja ne ,bo prišlo, doveden in je pričel marljivo kopati, do političnih razprav v zborni«. ?bor-jNJ delo je bU(> ^ t(> laCanfož je še ugibal, kaj to pomeni, ko se je kakih 300 metrov od čuvajnice vsula nar vzdol po pobočju velikanska masa kamenja in zemlje, ki je popolnoma zasula progo. V istem trenutku je vozil tam mimo, v smeri proti Trstu, osebni vlak št. 701, in prav malo je manjkalo, da ni prišlo do katastrofe. Par velikih skal je padlo na zadnji voz in ga na zgornjem delu razbilo. K sreči so kolesa ostala prosta, zato je mogel vlak nadaljevati svojo pot. Da je privozil par sekund prej, bi bil gotovo skočil s tira in se prevrnil po strmem pobočju, pri čemer bi bilo brezdvomno mnogo človeških žrtev. Komaj je vlak izginil v temi, je Indri pohitel v čuvajnico ter telefonično obvestil o nezgodi bližnjo postajo. Usad je pretrgal vse brzojavne in telefonske napeljave poštne uprave, železniške napeljave pa so k sreči ostale nepoškodovane. Iz Trsta je bil takoj odposlan na lice mesta poseben vlak z večjim številom delavcev pod vodstvom nekaterih inženirjev. Čiščenje proge je bilo zelo težavno, ker je bilo treba odstraniti ogromne skale, težke celo do 10 stotov. V to svrho &o morali delavci rabiti dinamit. Treba je bilo tudi pre-meniati tračnice, ki so bile na več mestih poškodovane. Okoli 9. ure je bil končno en tir očiščem. d očim je drugega še pokrivala velika masa kamenja in zemlje. Ob 10.26 se je pričel promet na osvobojenem tiru, toda vlaki ^o morali voziti zelo previdno, ker je Še vedno pretila nevarnost, da se utrže kaka omajana skala, kar se je pozneje tudi večkrat zgodilo. K sreči pa te nezgode niso imele posledic. Delo je trajalo ves dan; Šele pozno zvečer je bila proga popolnoma očiščena. Menda ni treba posebe poudarjati, da so imeli vlaki velike zamude. Škoda, ki jo ie povzročil usad, se ceni na okoli 100.000 lir. Radi dežja so se predpreteklo noč na Številnih mestih nabrežja med Barkovljami in Miramarom utrgali majhni usadi. Zjutraj se je pod Greto podrl neki zid ter deloma zasul cesto. Pri Cedasu so tla, na katerih stoji vila inženirja Grossmanna, nekoliko popustila. Hiša Josipa Starca v ulici Lavereto št. 642 v Barkovljah je tutU v nevarnosti, da se podre; v glavnem zidu je nastala velika razpoka in včeraj zjutraj se je ves ogel poslopja zrušil. Ljudje, ki so bivali v hiši, so se morali izseliti. Tudi drugod je drčanje zemeljskih plasti povzročilo precej škode. TRŽAŠKO SODIŠČE. Povodom imendana Nj. Vel. kralja tukajšnje sodišče ni imelo kazenskih obravnav. Iz tržaike pokrajine NABRE ŽIN A. Občinske hite. Z ozirom na dopis v Edinosti z dne p. m. pod naslovom «Nabrežina — občinske hiše« popravljamo tem potom stvar v toliko, da niso dobili vsi najemniki naloga, da se izselijo iz teb hiš ampak le nekateri, katerih prostori bodo preurejeni za Šolske svrbe. Vesti z Goriikega Goriške mestne vesti KAZENSKI SENAT V GORICI. Iftipnd natakarja Bona na dr. Smerchinicha Pred kazenskim senatom (sodniki: Ma-rizza, Đrunelli in Viezzoli) se je vršila v torek razprava proti Josipu Bonu, devet in trideset let staremu, obtožencu, da je streljal, ne da bi bil nameraval umora, proti zdravniku Ivanu Smerchnich-u in ga ranil v prsa. Obtožen je tudi, ker ni naznanil oblasti orožja, in da je grdo ravnal s «vnin 7j»nA Hlvirn *\*off<»tto Obtoženca zagovarja trfca&ki odvetnik Zennaro. Dr. Smereh ini cha zastopa odvetnik Miagostovich. Po raznih fomiainih htevah odvetnikov se prične zasliševanje obtoženca. Bonovo prlportdofi^i «Leta 1925 sem bil usiužben kot natakar v Gradežu, kjer sem precej zaslužil. Moja žena je živela takrat v Gorici in jaz sem ji od časa do časa pošiljal po tisočak lir. Vsak teden sem jo tudi obiskal. Ko je bil konec kopalne sezone v Gradežu, sem prišel zopet v Gorico in sem našel svojo ženo v novem stanovanju. Opazil sem da si je izbrala to novo stanovanje v bližini ambulatori-ja dr. Smerchinicha. Pozneje sem še celo izvedel, da je želela oddati v najem zdravniku eno sobo svojega stanovanja. Počasi je začela moja žena dajati tudi hrano dr. Smerchinichu, češ da je slabega želodca. Zgodilo se je celo, da ga je povabila naj spi v najinem stanovanju na divanu, ko ga je nekoč obiskal njegov oče in spal v njegovi sobi. Prepiri so postali dnevni med menoj in ženo. Vsak vzrok je bil dober. Zahteval sem od nje, da zapusti službo strežnice v Smerchinichevem ambulatoriju. Malenkosten povod glede nekega perila je izrabila moja žena ter ubežala obenem z mojo nečakinjo, spremljana v avtomobilu od dr. Smerchinicha v Trst. Nisem imel nič več denarja in sem zato prodal nekoliko obleke, da bi mogel zasledovati svojo ženo. Obrnil sem se na policijo pri Sv. Jakobu, da M zasledila mojo ženo, toda izvedel sem, da je odpotovala v Pulo. Vrnil sem se v Gorico, da bi od dr. Smerchinicha izvedel, kje se nahaja moja žena. Ta mi pa ni hotel povedati, kje se ona nahaja, pa čeprav je stal z njo v pisemski zvezi. Govoril sem z enim in drugim in izvedel sem, da je moja žena imela več ven z raznimi osebami tako n. pr. z nekim poslancem. Dvakrat sem pisal dr. Smerchinichu, da bi rad govoril z njim vpričo dveh prič. Sele na moje drugo pismo je odgovoril, da ne mara govoriti z menoj. Sel sem sam osebno in setn ga pričakal v veži. Videl sem izstopiti prvo dr. Grusovina in za njim dr. Smerchinicha. Vzel je iz žepa revolver in ga nastavil proti meni. Potegnil sem Se jaz revolver iz žepa in ustrelil.» Predsednik vpraša: «Kdo je prvi ustrelil? Obtoženec: «Ne vem ali sem jaz ali dr. Smerchinich. Jaz sem kar ustrelil iz vzrokov navadne obrambe. Nekdo me je zgrabil za roko. Nosil .sem s seboj revolver, ker mi je dr. Smerchinich večkrat grozil z njim. Vsak krat ko sem govoril z njim, Je potegnil iz predala revolver in šele potem se je usedel poleg xiene.» Kaj pa pravi 4r. Smerchinich? Bonova žena je bila od oktobra 1924. pri meni v službi kot strežnica in je večkrat prenočila v mojem stanovanju radi mojih poklicnih dolžnosti. Mož jo je večkrat pretepel, ker je bil pijan in pa brezposelen. Žema se je hotela ločiti od njega Toda jaz sem jo pregovoril, da ni tega storila. Bon se je hotel enkrat umoriti s plinom, njegova žena se je pa večkrat podala v Trst k mojemu očetu odvetniku, da bi ji ta izpo-sloval zakonsko ločitev. Ko sem se podal v Trst, sem tam našel gospo Bon, ki se je pritoževala, da se njen mož ne meni zanjo ter da ima zveze z drugimi ženskami Imel sem z gospo Bon čisto navadne prijateljske odnošaje. Ako je Bon imel kake sumnje v tem oziru, bi me prav lahko dal zasledovati po kakem detektivu. Bon mi je tudi pravil, da ima njegova žena odnošaje z nekim poslancem. Sicer sem pa izročil državnemu pravd-niku nekoliko grozilnih pisem, katere mi je pisal Bon. Sumil sem takrat, da Bon snuje nekaj proti meni. Zato sem si kupil revolver. Na kratko oriše nato dotično sceno, v ka- Odprli so stransko okno in odnesli sir, kateri je bil zložen tik: po policah. Odnesli so ga deset hlebov v vrednosti 1000 lir. To je čudno in dokazuje, da so morali bili tatovi dobro informirani o notranjosti mlekarne. Še marsikateri domačin ni vedel za to okno. Kr. orožniki so pridno na delu. Najbrže pa bo njihov trud zaman. To je v razmeroma kratkem Sašu že druga tatvina v mlekarni. — Za las je manjkalo, da se zopet ni dogodila smrtna nesreča. Podgornik R-je šel okrog 6. ure zvečer proti Slapu. Kavno pred šolo mu pride nasproti avtomobil. Radi premočne svetlobe je hotel imenovani v istem trenutku prestopiti cesto. Ko opazi šofer nevarnost, hitro stisne vse zavore s tako silo, da so mu popokale gume na zadnjih kolesih. Kljub temu je avto podrl Podgor-ruka na tla in ga nekoliko opraskal. Ko so ga za silo obvezali, so ga prenesli v bližnjo hišo in nato poklicali zdravnika. — Kakor znano, je zadnja povodenj odnesla vse prehode čez reko Idrijco. Tudi pri nas je utrgala Učno vrv, katera je bila napeta za prehod. Akorav-no je bila ta vožnja zelo nevarna in se je celo smrten slučaj dogodil na njej, jo sedaj zopet napenjajo, oziroma, so jo že napeli Vedno hodijo razni podjetniki ogledovat, kako bi se postavil nov most. Bilo jih je že na tucate, toda mosta ni in na ta način ga tudi ne bo. Izgubljena ovca. Ivanu Mihelju iz Rihemberga št. 21. se je izgubila ovca dne 8. t. m. in se obrnil% proti Gabrovici. Kdor bi jo bil dobil oziroma kdor bi kaj vedel o njej, naj nazn&ni to gospodarju v Rihemberg. Razne zanimivosti Nenavadna Kakor posnemamo iz dunajskih Hstov, se poroči v kratkem času grbfica Coiloredo, roj. grofica Kolovrat z zamorcem tenoristom Rolandom Hayes-om, ki je pel pred dvema tednoma na nekem dunajskem koncertu. Pred poroko se je dalaj^rofica Coiloredo od svojega moža ločiti, lako si je črni zamorec pripel svojo novo ženo. Izreden upuuila Večkrat se dogaja, da imajo manj nadarjeni ljudje izreden spomin ali pa da so izredni mojstri v računstvu. Tak umetnik je mlad mož, ki živi v Monakovem in se piše Kari Leisler. Ko je imel gest let, se nru je vnela možganska mrena, kar je oviralo njegov duševni razvoj. Bil je nekaj časa v zavodu Haar pri Monakovem. Med sošolci je bil znan kot «naš koledarček«, ker si je bil zapomnil dan in uro posameznih dogodkov na zavodu. Brati in pisati se ni mogel naučiti. Oče ga je uporabljal doma, ker mn je nadomeščal zapisno knjigo. Mož ,n. pr. lahko pove kak tedenski dan je ta ali oni dan tega ali onega leta od 1916. do 1940. leta. In njegovi odgovori so točni in hitri in nikdar ^se ne zmoti. Več ur zaporedoma odgovarja na taka vprašanja, ne da bi se utrudil. Da se računsko ugotovi, kak tedenski dan bp recimo 24. februarja 1931., je treba precejšnjih računskih zmožnosti. Kari Seiler pa odgovarja takoj še isti trenutek. In pri tein zna samo malo .......................... ..... ... poštevanko, ki se jo je bil naučil naizust. teri je bil ranjen, in kako mu je dr. Gruso-! Strokovnjakom je ta mož uganka. Nobe- ogrtnjaJo na male koščke, ki se prodajajo V prid islamu in ubožcem v Mefcf Vsak romar mora Kaabo, veliki črni kamen, poljubiti. To je pisano v koranu, sveti knjigi mohamedancev. Ta kamen je obrobljen s srebrom in je skoraj gotovo meteor t. j. izpodnebnik. Notranjost Kaabe je skrajno preprosta: mramornati pod, rdeča zagrinjala iz damaska, nekaj stebrov in mnogo luči Prva dolžnost romarja je, da tete sedemkrat okrog Kaabe. Ta tek je starodavna navada, kajti pravi se, da je Mohamed letel okoli svetišča, da je s tem dokazal svojo moč tn zdravje, ko so trdili njegovi nasprotniki, da je bolan. V Meki ni ne gledališč ne kinematografov ,kajti mesto je določeno samo molitvi in pobožno«ti, zato pa ni v njem niti ene .banke; vse posvetne stvari se morajo izločiti in misli se morejo baviti le s sveto knjigo: koramom. Ulice v Meki so široke, a niso tlakovane, zato pa zelo vroče in prašne. Edia rzprememba so zelo številne kavarne, kjer se romarji krepčajo med določenimi molitvami. Od trenutka, ko obleče mohamedanec bek> oblačilo, da služi svojemu bogu, pa bodi za tri dneve ali več tednov, se ne u-kvarja z nobeno drugo stvarjo. Romarji bivajo po velikih kamenitih poslopjih. — Veliki prostori in v teh spe romarji na timokah. Tako je Meka eno izmed onih maloštevilnih mest, ki eo popolnoma ne-občutna za našo civilizacijo. V stoičnem miru ga od časa do časa ukinjajo svečeniki, vabeč vernike z minaretov k po-božnosti, je Meka kamnat simbol islama t. j. mohamedanske vere. SEMENSKI KROMPIR, kmetijska družba v Trstu je gia-nm kr. dekreta od 2i avgusta t. 1. dobila dcro2Jen)e za prevoz semenskega krompirja Iz Jugoslavije. Vabimo kmetovalce, posebno zadruge In občine, katere nameravajo naročiti so- vin rešil življenje. Dr. Grusovin pripoveduje, kako je bil navzoč pri onem dogodku in kako je zgrabil Bona ter ga vrgel po tleh. Gospa Bon obtožuje svojega moža, da je vedno pil, razbival po stanovanju in jo v svoji pijanosti mučil s svojo ljubosumnostjo ter jo pretepal. Po zaslišbi Še raznih drugih prič se odnese proces na 13. t. m. Premeten občinski predstojnik. Občinski predstojnik (furlanska pokrajina) je prepovedal v svoji občini tako lov na krte kakor tudi prodajo krtovih kož. Kdor bi se pregrešil zoper to odredbo, temu se odvzamejo kože in se primerno oglobi. To odredbo je izdal radi prevelike koristi krtov. Sklepi upravnega odbora furlanske pokrajine dne S. novembra 1S2S. 1) Zadeve, ki so se odobrile: Gorica: Dogovor s tvrdko Lenassi glede vojne odškodnine za vodno - električne naprave v Solkanu; Števerjan: Nadaljno pobiranje v 1. 1926. obrtnega in prodajalnega davka; Tolmin: Pravilnik za cestarje pri upravi bivših deželnih cest; Crniče: Odstop akcij vipavske železnice deželni upravi; Deželna norišnica: Odprava mesta za gospodarja (ekonoma); Bate: Pravilnik za davek na pse; Kanal: Pravilnik za občinsko klavnico; Štandrež: Stavbeni red. 2) Zadeve, ki so se odložile: Breginj: Prispevek za nabavo pisalnega stroja; Sedlo: Prispevek ža nabavo pisalnega stroja. Razni ukrepi: Crniče: Rekurs proti družinskemu davku Antona Volčiča se zavrne; Rihemberg: Nabava sveta za občinski dom (se odobri); Gorica: Nabava hiše v šolske namene od baronov Ritter (se odobri). Mnogi drugi predmeti so se odgodili in odložili za prihodnjo sejo. IDRIJA PRI BAftl Tatvina* nesreča, napenjam je vrvi te V Časopisih se vedno čita o različnih tatvinah, katere se godijo v raznih krajih. V noči od nedelje na} ponedeljek so obiskali tatovi tudi našo vas. Okrog den med njimi ne more pojasniti teh redkih in izrednih zmožnosti. Naučiti se ni mogel dnevov na izust iz posameznih koledarjev, ker ne zna brati in poleg tega imamo koledarje do leta 1927., toda koledarjev za poznejša leta še nimamo. Meka, aaohamedanski romarski kraj «Napravil sem jo za središče narodov«, je rekel Mohamed o Meki, glavnem mestu Arabije in svetem mestu islamske vere. — Ta prerokba v koranu (mohamedanski sv. knjigi) je bila zapisana pred trinajstimi stoletji in še danes je Meka svetišče nad ene sedmine človeštva. Mesto je za drugo-rodce strogo zaprto, kajti oni Evropejci, ki se jkn je posrečilo priti v mesto, se lahko naštejejo na prstih ene roke. Meka leži v dolinskem kotlu, obdana od ploščatih gričkov in romar opazi mesto komaj tedaj, ko mu ta že leži pred nogami. Pi v« vtis tega mesta z minareti, mošejami in poslopji je mogočen. Vsak dan mora vsak mohamedanec petkrat moliti, obrnjen z obrazom proti temu mestu. Ko vstopi mohamedanec v mesto samo, ne »me ubiti nobene ose, muhe, kajti tla so sveta in človek ne sme tega miru motiti. Kaaba, v sredi velikega, štirivoglatega dvorišča, je prvo in največje svetišče mohamedancev. Kaaba stoji na kameniti po- eoskl krompir iz Inozemstva, da ne odla-Sajo z naročili do zadnjega časa, temveč, da nemudoma prijavijo približno potrebo tn vrsto. Krompir se bo uvažal v mesecu febsinn ju prih. leta. TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA V TRSTU ulica Torreblanca 19. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU uL TORREBLANCA 19 in RAFFI-NERIA 7 ima v zalogi: Semena vseh vrst za jesensko in zimsko setev, nemškega pridelka. KmeOjgfco stroje: Slamoreznice tvrdke «MAYFARTH», pluge, plužna telesa: brane, gnojnične sesalke, mlečne posnemal-nike in razno drago kmetijsko ročno crodjBb Umetna gnojila: rudninski superfosfat, Tomaževo, žlindro, kalijevo sol čilski soli-ier in amonijev sulfat. Kalijevo sol, zajamčeno 49/42 od sto, belo drobno mleto iz naše zaloge lahko naroČite: za vipavski okraj: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi, za blstriSki okraj: pri Mlekarski Zadrugi V Trnovem, za postojnski okraj: pri Kmetski Hranilnici in Posojilnici v Matenji vasi Kmetijska zadruga v Materiji sprejema naročila za vse kmetijske potrebščine. Sprejema naročila za umetna gnojila, kmetijske stroje in vseh vrst semen. Prodno prodate KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO obiSčite zlatarno STERMVN »Sl«, kjer dobite na*vtt)e cene. — Kupujem ttetfce mestne xastavratnice. 114D MALI OGLASI BEMJTZ-SCHOOL"' Fab'° prevodi v vseh jezikih. (1518 LOVSKI PES, bel, z rujavmi lisami, sliši na ime Tom, se je zgubil. Najditelj, ki ga pripelje v Via Giulia 67, III, dobi nagrado. POZOR zavodi ali samostani! Večje gospodarsko poslopje no spodnjem Štajerskem, ki meji na železniško postajo, z 21 ha gozda (sečnega), 10 ha njhr in stravnikov na prodaj. Ponudbe na tržaško i upravnišivo pod «Obširno posestvo«. 1714 j BABICA, avtoririrana, sprejema noseče. Govori slovenska. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-1*1 GLYKOL. Ker je v zadnjem času popraševanje po tem izdelku močno narastlo, sc je odločila Lekarna Castellanovich, Trst, Via dei Giuliani 42 prodajati ga v večjih steklenicah, tako da zadostuje za popolno ozdravljenje 6 steklenic. Cena steklenici je L 8.50. 1716 □[□□□oooonnnnnnnnnoooia g ZDRAVNIK g I Dr. Fr. Ambrožicg se je stalno naselil □ v Št. Petru na Krasu □ in ordinira 1165 □ □ □ □ □ □ □ □ S Mtfžsnotel°kiS ^jlLn^ofg v KodhIcovI hm od 9-12 In od 13-15g končajo verske slovesnosti, se razreže to | □□□□□□□□□□[□□□^□□□□□□D Lanreni Pnccetti (Vlila Mana) Bilje - Gorica (prej v Pariza 39 Rne Pascal) GLUHOST Brez operacije in bole-t čin zamorejo GLĐŠCI, ki so poskušali vsa brezuspešna sredstva, zapet pridobiti slab, po učinko~ vitem načinu: ušesna proteza, ki je uspeh dolgoletnih in trudapohiib znanstvenih raziskovani proti globosti, šibkemu sluhu in brenčanju. Interesenti sc lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista ca uftesoo protezo, La uren ta Pnccetti, ki bo « praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 17 v: Pnla, petek 12. in sobota 13. novembra, hotel Mi- T^, nedelja 1