PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 4« lir jiazpis upravnih volitev ali izvolitev predsednika republike Senat razpravlja o vladnih nkrepih proti gospodarski konjunkturi Brodolini pojasnil stališče PSI glede upravnih volitev, govorniki PSI pa so poudarjali nujnost, da se reši vprašanje državnega poglavarja - Poslan-CJ KPI zahtevajo povišanje podpore za brezposelne in družinskih doklad Leto XX. Št. 214 (5897) ulrr^u21' — V senatu se je začela danes razprava o vladnih “«epih proti gospodarski konjunkturi: gre za dva zakonska r? olca, ki ju je vlada odobrila na svoji seji dne 31. avgusta anm ki zadevata povišanje splošnega davka na promet (ra-nJl ?a Predlnete široke potrošnje, na umetna gnojila in šs šw,re druge izjeme) in fiskalizacijo socialnih dajatev v vd-m 3.25 odst. (2.88 odst. v korist delodajalcev in 0.37 odst. korist delavcev). Hkrati s em pa bo senat razpravljal tunu,0 nadaljnjih vladnih ukrepih proti konjunkturi, in sicer treh zakonskih osnutkih, ki aaevajo povišanje dohodnin-Kega davka, dopolnilnega dav a na višje dohodke in novega Posebnega davka na dohodek ou luksuznih vil. Računajo, da državna blagajna dobila od ssn novih davkov okrog milijard lir na leto (200 mi- 1 ■ ■ in na icuj vzuu im- ^jard bo vrglo že samo poviša-Je splošnega davka na promet). DANES Po yee tednih, med Ka:erimi * bilo nobenega poročila o Nravstvenem stanju predsednika republike Segnija, je bila včeraj “javljena vest, da se bodo trije “ravniki, ki ga zdravijo, danes Ponovno sestali. Značilno je, da J® bila vest objavljena potem, ko •* socialistični tisk začel pisati nujnosti rešitve vprašanja po-savarja države. — Tajništvo sin-ikata CGIL je včeraj objavilo okument, v katerem se izraža a .rbljenost zaradi odpustitev, krčenja delovnega umika, blo-ade novih zaposiltev na vseh ktorjih in v vseh pokrajinah, zahteva sestanek s predsedstvom vlade in prizadetimi ministri. ^ v mednarodnem dogajanju je 'e vedno v ospredju incident v ronkinškem zalivu. Včeraj je amreč sovjetska agencija Tass n javila izjavo, v kateri je reče-°, da je bilo sporočeno, da so meriške ladje tri od neidentifi-•ranih ladij zadele in potopile. tmii ^ se Poudarja, da je pa-v ““ranje ameriških vojnih ladij zalivu popolnoma neupravičeno da pomeni odkrito sovražno ^ Janje proti državam tega pod-cJa. Ameriško ravnanje v Ton-tnrtt em za*lvu je včeraj obsodil p angleški filozof Russell. redsednik ZDA Johnson pa je eihV'*’ da nima o incidentu dru-ij "»formacij, razen že objav-■ nih. Predstavnik vlade ZDA pa na .“rja', da se bo patruljiranje j - a’0evaio. V glavnem mestu 4„*neRa Vietnama je včeraj med desV” stavb° več tisoč delavcev (j.j ur demonstriralo pred se- n. em predsedstva vlade, dokler soliP°-*el>na delegacija izročila reti c,je, v kateri protestira pro-reilhrepovedi stavke, ki jo je od-stanj1 v,ada zaradi izrednega včei- °elt' turški vasi na Cipru so lj„.faj vojaki narodne garde strese Prot‘ “Iprskim Turkom, ker lj. “a Poziv patrulje niso ustavi-pj žrtev ni bilo. Ciprski Turki s° kljub opozorilu predstav-da a. bZN ponoči dokončali zi- o, *ldu čez neko cesto v pred- Nikozije. *ken, U.radnem obisku na Madžar-ioni 'n po razgovorih z Ulbrich-sehn-met* ujeg°vim kratkim za-D'm obiskom v Beogradu je Vf.p'!'dnik SFRJ maršal Tito *edn*? zafel razgovore s pred-je .“m CSSR Novotnyjem, ki v |,“el Prvič na uraden obisk suj Soslavijo. Severni tisk pripisi “bisku precejšnjo važnost, de ?"COski Predsednik general tovaiai,llc Pa je v nedeljo odpo-v na dolg štiritedenski obisk vče *Ve katinske Amerike in je Pai * Prispel v Venezuelo sku-lHurvi^i^bbBbjlm ministrom de ^Indijski minister za obrambo Sovl.*^ uradno sporočil, da so Srita»?ra zveza' ZDA ln Velika diji . ,Ja sklenile, da nudijo In-Četil. ° . retno pomoč za uresni-be»a njenega petletnega obramb-|a načrta. »red«.J'0,*itvljo »ustavne listine. Dfan- dniku malteške vlade je Toda POstala neodvisna država, mestu “BdelJo so bile v glavnem pro« ui ka bude demonstracije “stalaSWepu’ da bi nova država Na e oll'd|ru Commonvrealtha. »ečinn Sv*dskem je z absolutno Vah > na Predvčerajšnjih vollt-kratsi,t?Pet zma8ala socialdemo-Že j, franka, ki je na oblast) strank p et* °staie najmočnejše sredincu S0 po vrsti: liberalna, Danes 8 in konservativna. -skem ,,,a bodo volitve na Dan-hejša’ , er J(‘ Prav tako najmoč-ki tranka socialdemokratska, cev v. Parlamentu 76 poslan-“* str. , da s Podporo radikal-*ber» , ' * katero ima večino v4a?r “mrl „ Je v vzhodnem Berlinu vlade Jrfdsednik vzhodnonemške )0 ut , 10 t*rotewohl. Star je bil l»n. ,n bil že štiri leta bo- Tass opozarja na ki jih lahko ima MOSKVA, 21. — Agencija Tass je objavila izjavo, v kateri pravi, da «sovjetski vodilni krogi» odločno obsojajo ameriška izzivalna dejanja v Tonkinškem zalivu in ponovno opozarjajo, da ameriško vmešavanje v vietnamske notranje zadeve lahko pripelje do zelo nevarnih posledic. Vsa odgovornost za te posledice bo padla na Washington. Izjava poudarja, da morajo pro- V diskusijo so posegli le Ferretti (PSI), Roda (PSIUP), Bosso (PLI) in Bertoli (KPI), nato pa so razpravo preložili na jutri. Ferretti je kritiziral fiskalizacijo socialnih dajatev, češ da gre za diskriminacijski ukrep na škodo zemljiških posestnikov, medtem ko je Bosso zatrjeval, da bo povišanje splošnega davka na promet povzročilo povišanje cen, fiskalizacija socialnih dajatev pa da je, kljub pozitivnim platem, skromnega pomena v primeri z bremeni, ki izhajajo iz uveljavljenja premične lestvice. Roda in Bertoli pa sta zatrjevala, kakor že Bosso, da bodo ukrepi povzročili povišanje cen, da ne pobijajo nevarnosti recesije, da utrjujejo položaj monopolističnih skupin in da s tem kompromitirajo načrtovanje. Skupina komunističnih senatorjev je vprašala ministra za delo in socialno skrbstvo, ali se mu ne zdi potrebno prilagoditi sedanjo podporo za brezposelnost, ki znaša sedaj 300 lir na dan, in družinske doklade sedanji ravni prejemkov in življenskih stroškov; Če bi upoštevali le povišanje življenjskih stroškov, bi morali po mnenju teh senatorjev podporo za brezposelne podvojiti, družinske doklade pa precej povišati. Isti senatorji so zastavili istemu ministru tudi vpra. sanje, kakšne ukrepe namerava podvzeti, da bi preprečili, da gradbišča in tovarne sprejemajo na delo, v nasprotju z določbami zakona, šoloobvezne dečke, kar pogosto povzroča smrtne primere zaradi nesreč na delu. Na sestanku komunističnih poslancev je Longo predlagal poslanca Ihgraa za novega predsednika poslanske skupine KPI. Ingrao je bil do sedaj podpredsednik, medtem ko je bil predsednik te skupine bivši voditelj KPI Togliatti. Komunistični poslanci so Longov predlog odobrili soglasno. Na vprašanje novinarjev, ki so hoteli vedeti, kakšno je stališče PSI glede upravnih volitev, je namestnik tajnika PSI Brodolini dejal, da socialisti niso postavili in ne nameravajo postaviti enostransko nobene zahteve po odložitvi upravnih volitev: «Vedno smo bili in smo še vedno za spoštovanje zakonskih rokov Morebitnost odložitve, v primeru, da bi to upoštevali v zvezi z nekaterimi znanimi platmi izrednega položaja na vrhu države, bo morala biti, po mojem mnenju, predmet ocene in kolektivnega prevzema odgovornosti tako kar zadeva vlado, kakor tudi kar zadeva stranke«. V nedeljo je bilo več političnih govorov: tajnik PSI De Martino je govoril v Milanu, namestnik tajnika PSI Brodolini je govoril v Anconi, La Malfa je govoril v mestu Civitavecchia; v Rovigu je govoril Valori, v Bologni pa Amendola in Cattani; Ingrao v Macerati. Po mnenju socialističnih govornikov ni mogoče razpisati upravnih volitev, ne da bi prej rešili vprašanje predsedstva republike. Kar zadeva izvolitev novega predsednika republike pa je Cattani dejal, da morajo stranke vladne večine izbrati kandidate soglasno, pri izvolitvi pa da ne smeta imeti odločujoče vloge niti skrajna desnica niti skrajna levica. Drugo vprašanje, ki zanima socialiste, je vprašanje, do kakšne večine bo prišlo v novem glavnem odboru KD. Tudi socialisti soglašajo s Saragatom, da bo rešitev tega vprašanja »močno vplivala na sodelovanje z drugimi strankami s tem, da bo olajšala ali pa kompromitirala njegov obstoj«, kakor je poudaril De Martino. Tudi Brodolini je poudaril, da je za okrepitev politike levega centra potrebno, da v novem vodstvu KD sodeluje tudi demokrist-janska levica, ki najdosledneje zagovarja to politiko, kajti v KD imamo zmernelša in naprednejša tolmačenja politike levega centra. Proti zmernemu tolmačenju politike levega centra je nastopil tudi La Malfa v svojem govoru v mestu Civitavecchia in dal vedeti, da bi se republikanci umak nili iz vladne koalicije v primeru, da KD ne bi nadaljevala dosledno in lojalno s politiko levega centra. Po mnenju Valorija in Amen-dole pa ni več nobenega dvoma, da KD hoče le konservativno in zmerno politiko levega centra. A- iiimniiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiimiiu dati že jutri odgovor na to vprašanje, ker za jutri ni napovedana seja ministrskejga sveta, ki mora o tem odločiti; domnevajo, da bo ta seja šele v četrtek. In na tej seji bodo nedvomno odločili, kateremu vprašanju je treba dati prednost: ali upravnim vo-1'tvam ali izvolitvi novega predsednika republike, kajti povsem nemogoče je, da bi razpisali volitve, hkrati pa izvolili novega poglavarja države. PARIZ, 21. — Danes se je uradno začela konferenca treh lao-ških nrincev. Zvečer so objavili skupno sporočilo, ki javlja, da so se trije princi na prvem sestanku sporazumeli o treh točkah dnevnega reda, ki bo podlaga za njihove razgovore. Tri točke so: 1. Ustavitev ognja. 2. Sklicanje konference štirinajstih o Laosu. 3. Laoška vlada narodne enotnosti in porazdelitev ministrstev. Absolutna večina socialdemokratom na Švedskem STOCKHOLM, 21. — Socialdemokratska stranka je na včerajšnjih volitvah dobila absolutno večino sedežev v parlament in 47,9 odstotka veljavnih glasov. Pridobila je tri sedeže. Konservativci so zgubili 11 sedežev, komunisti pa, ki so imeli prej pet sedežev, jih imajo sedaj 8. Konservativna stranka je dobila 13,1 odstotka glasov in 28 sedežev; stranka sredine 13,7 odst. in 37 se- TRST, torek 22. septembra 1964 PRVI URADNI OBISK PREDSEDNIKA CSSR V JUGOSLAVIJI A. Novotny prispel v Beograd Tito in Novotny sta v svojih zdravicah izrazila željo po nadaljnji krepitvi sodelovanja med SFRJ in CSSR dežev; liberalna stranka 16,7 odst.,' džarsko, kjer je imel več se-40 sedežev: socialdemokratska stran- stankov s predsednikoma Ištva-ka 47,9 odst., 117 sedežev; komuni- nom Dobviem ter Janošem I'a-stična straka 5,3 odst., 8 sede:; fjariem jn govoril na več zbo~> «buržoazna grupacija« 1,5 odst., 3 se- Ir ~,, deže; demokristjanska skupina je vanjih. Kmalu po vrnitvi, v so-dobila 1,08 odst. glasov, a nobene- boto, je sprejel na enodnevni ga sedeža Socialdemokratska stranka, ki jo vodi Tage Erlander, je na oblasti na Švedskem že 32-let. Tudi v senatu ima stranka absolutno večino. Tage Erlander je izjavil, da volilni izidi kažejo, da hoče prebivalstvo nadaljevanje politike socialne blaginje. Voditelj konservativcev je izjavil, da je treba neuspeh te stranke deloma priDisati dejstvu, da je del konservativnih glasov šel demokristjanom, ki so s svojo listo razdelili desnico. zasebni obisk predsednika državnega sveta Vzhodne Nemčije Walterja Ulbrichta, ki se je vračal z uradnega obiska v Bolgari ji- Danes je maršal Tito na beograjskem letališču skupno z Edvardom mendola je poudaril v svojem govoru tudi to, da komunisti «noče jo nobenemu vsiliti svojih rešitev, prepričani pa so, da ne more nihče odkloniti vabila, naj se položaj ponovno kritično prouči*. Ingrao je zahteval, naj vlada takoj odgovori na vprašanje poslan cev KPI, kdaj bodo upravne vo-litve; takojšen odgovor vlade bodo komunistični poslanci zahtevali jutri v poslanski zbornici. Vlada mora naložiti prefektom, naj razpišejo upravne volitve za lb. november, v primeru, da bi bilo že prepozno, da bi jih razpisali za 8. november ■*- je dejal med drugim Ingrao, današnja *l’Uni-ta» pa pripominja, da ni izključeno, da bo notranji minister Ta-viani odgovoril ie jutri na vprašanje poslancev KPI; da pa bo to storil le, če bodo v ministrskem svetu dosegli soglasje glede vprašanja upravnih volitev. Dvomimo pa, da bi notranji minister mogel PO iNCIDENJU V JONKiNŠKEM ZALIVU AL2IR, 21. — Nadzorstvena volilna komisija je objavila naslednje podatke o včerajšnjih volitvah. Vpisanih volivcev 6.091.991. Udeležba: 5.177.631. Oddanih glasov je bilo 5.164.846. od katerin 12.785 neveljavnih. Na vsem o-zemlju se je volitev udeležilo 85 odstotkov volivcev. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Letošnji avgust in september bosta v državniški aktivnosti predsednika Jugoslavije zabeležena med najbolj delovna meseca. Po kratkem obisku v Romuniji in razgovorih z Georgijem Bejem je maršal Tito odpotoval na Ma- razilo prijateljstvo visokemu gostu iz bratske Češkoslovaške. Neposredno po prihodu je maršal Tito v palači zveznega izvršnega sveta priredil gostom kosilo. Tito je v svoji zdravici med ko- dam maršala Tita glede češkoslovaško—jugoslovanskih odnosov in možnosti njihovega nadaljnjega razvoja ter stremljenj obeh držav po ohranitvi miru, krepitvi načela miroljubne koeksistence med narodi. V zvezi s politiko kitajskih voditeljev je Novotny ugotovil, da so ljudje, ki skušajo vsiliti naprednemu gibanju svoje nepravilne a-vanturistične tendence in ki trde, da politika miroljubne koeksisten- Tito je v svoji zaravici mea ko- ^ ni revolucionarna, da celo po-silom poudaril stike med Jugosla-, menj pomiritev z imperializmom, vijo m Ce-koslovasko v preteklo-j Taltgno dogmatsko stališče vodilmh sti, ki so se okrepili v borbi pro- j j^jtajskih činiteljev pobija že sati skupnemu sovražniku v zadnji | mo Vyvljenje, za kar je dokaz tudi vojni, izrazil je zadovoljstvo, da so se(janjj mednarodni položaj. Miro bile odstranjene ovire, ki so v j ijujjna koeksistenca ustvarja ugod-delu povojnega razvoja ovirale ne pOg0je za združitev socialistič-normalne prijateljske odnose med njjj sjj na SVetu, za razvoj narod- Kardeljem, podpredsedni- ^P^TsŠR^in^oItelimU 5oos^bodiln-e boJbe'* za , r®šitev kom Rankovičem in s številnimi I “ .^“si s CSSR m z ostalimi d ^ vprašanj današnje dobe. drugimi jugoslovanskimi državnimi ^ državami stalno Predsednik CSSR je izrazil za- in političnimi funkcionarji pozdra- zboljšuje o Ko je P«udarjL d" "“'skrbllMOst madi razvoja v Zavil nredsednika Ceškoslnva kp so- rode Jugoslavije m CbbK danes Nemčiji in poudaril, da Cevi! predsednikai Ce,koslova ke so- ^ graditev socianstičmh družbe-, gkosiovaska, Jki je bila skozi Stonih odnosov in borba za ohrani-. je tj a izpostavljena nenehnemu pri- tev miru na svetu, in omerul važ- Ujgj^ jn grožnjam germanizacM«, ne rezultate, dosežene v medseboj-. pozorno spremlja dogodke v Za-nem trgovinskem in gospodarskem | hodni Nemčiji, ker se ponovno po- __4« 'TSto ivraail nrpnri-_____________________ ____________ cialistične republike in prvega tajnika CK KP CSSR Antonina No-votnyja, ki je s soprogo prispel na petdnevni uraden obisk v Jugoslavijo. Na sprejemu na beograjskem letališču so bili navzoči tudi člani diplomatskega zbora ter številni domači in tuji novinarji. Kljub deževnemu vremenu se je prebivalstvo Beo°rada v precejšnjem številu zbralo vzdolž ulic, da bi iz- nevarne posledice ameriško izzivanje Bertrand Russell ostro obsoja ameriško ravnanje - Stavka in demonstracije v Sajgonu - Upor ,,izbranih čet", ki Jih obor o tu jejo in votbajo ZOA tizakonito patruljiranje ob sever-novietnamski obali, vojaške demonstracije in incidenti na tem področju absolutno prenehati. «Izjava ameriškega tajnika zS obrambo McNamare od 19. septembra, je dalje rečeno v izjavi Tass, priznava, da neidentificirane ladje niso začele nobene sovražne akcije proti ameriškim ladjam, ki so streljale samo v domnevi, da so čolni imeli sovražne namene. Sporočeno je tudi bilo, da so bile tri od neidentificiranih ladij zadete in potopljene. Svetovno javno mnenje se dobro spominja, da so podobni dogodki avgusta letos v Tonkinškem zalivu služili ameriškim oboroženim silam kot izgovor za piratska dejanja proti pristaniškim napravam in obljudenim krajem v vietnamski demokratični republiki Zaradi tega je poročilo o novem incidentu v Tonkinškem zavilu povzročilo zaskrbljenost, predvsem zaradi bojazni, da je ta incident izgovor za nova napadalna dejanja ZDA na tem področju. iiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiitiiiiimiiiiiiiiiimniiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiii CGIL zahteva razgovore z vlado Iz Hanoja se je zvedelo, da vidi severnovietnamska vlada v novem incidentu sredstvo za zakrinkanje morebitnega novega napada ZDA. Epa stvar je jasna: ali so bili. dogodki ob severnovietnamski oba-' li naprej pripravljeni ali ne, ali pa jih je treba pripisati neodgovornemu dejanju ameriških militaristov, ki mislijo, da so pooblaščeni streljati tam, kjer jih je volja in kadar jih je volja, je ameriška vlada v celoti odgovorna za morebitne posledice podobnih incidentov. Kakor je bilo poudarjeno že v izjavi Tass 5. avgusta, je patruljiranje ameriških vojnih ladij v Tonkinškem zalivu popolnoma neupravičeno in pomeni odkrito sovražno dejanje proti državam tega področja. Dogodki 18. septembra ponovno potrjujejo, da je navzočnost ladij ameriškega sedmega bro-dovja v Tonkinškem zalivu vir incidentov in nevarnost oboroženih spopadov, ki ogrožajo mir. To jasno dokazuje, kako upravičena je RIM, 21. — Tajništvo CGIL je objavilo danes dokument v katerem izraža zaskrbljenost zaradi odpustitev delavcev, skrčenja delovnega urnika, blokade novih zaposlitev na vseh sektorjih in v vseh pokrajinah. Dokument poudarja, da se s tem slabša položaj delavstva in nastaja nevarnost takega stanja, ki bi ga bilo težko obvladati. Zaradi tega ima vlada s tem v zvezi veliko odgovornost. , «CGIL, nadaljuje dokument, je zaradi tega sklenil zahtevati nujen sestanek s predsedstvom vlade in s prizadetimi ministri, da bi obravnavali celotni položaj in u-krepe gospodarske in socialne politike, da bi pozitivno premagali sedanje težave.« Dokument omenja zatem, da Je Izvršilni odbor CGIL na svoji zadnji seji pripravil «izreden program«, katerega smernice so še vedno veljavne. Dokument poudarja, da so v prvi vrsti potrebni: izreden načrt za kovinarsko industrijo z državno udeležbo, tako da se neposredno ali pa z naročili majhni industriji razširi proizvodnja orodnega blaga za vedno tesnejše koordiniranje med javnimi podjetji in majhnimi pri- vatnimi podjetji, kar naj omogoči prenovljenje majhnih privatnih podjetij in njih proizvodno usmeritev v skladu, s splošnimi interesi. Dalje je potrebno sprejeti u-krepe, da se omogoči razvoj programov o javnih delih in ljudskih stanovanjih ter socialnih programov. Takoj naj se sprejmejo ukrepi za olajšanje življenjskih stroškov z akcijo javne oblasti preko medministrskega odbora za cene ter z olajšavami občinam in zadrugam pri kupovanju in neposrednem prodajanju bistvenih po-trošnih proizvodov, tako da se začne preobnova strukture distribucijskega sistema tudi z reformo zakona o trgih. «CGIL, dodaja dokument, spričo resnosti položaja, ki narekuje takojšnjo intervencijo, zahteva programsko verifikacijo velikih podjetij in sektorjev, kjer se je skrčila zaposlitev, ah grozi tako skrčenje, in to z udeležbo sindikatov ter centralnih ali periferičnih javnih oblasti. CGIL poziva svoje organizacije, naj se odločno uprejo odpustitvam in skrčenju delovnega umika ter naj sprožijo vedno bolj razčlenjeno pobudo za Izboljšanje pogodbenih pogojev na vseh ravneh. Illllllllll..MIIII..IM1III..IIIII MIH III V AMERIŠKI DRŽAVI MISSlSSiPPI v Številni atentati proti črncem in požigi njihovega imetja Atentati so se začeli, odkar se |e začela kampanja za vpisovanje črncev v volilne sezname zahteva, naj preneha izzivanje ameriških militaristov proti vietnamski demokratični republiki.« Udeleženci «mladinskega foruma« v Moskvi so poslali danes ameriškemu predsedniku Johnsonu poslanico, s katero obsojajo izzivalno dejavnost ZDA v Tonkiškem zalivu in zahtevajo umik ameriškega bro-dovja s tega področja. Predsednik Johnson je danes na tiskovni konferenci izjavil, da m se ZDA v zvezi z incidentom v Tonkiškem zalivu izognile sleherni »prenagljeni akciji« ln da «nl moč misliti na represalije, dokler se točno ne ve, kaj se je zgodilo«. Predsednik je dodal, da nima o incidentu drugih Informacij razen do sedaj že znanih Na vprašanje, kaj misli osporoči-lu agencije Tass, da so bili trije neidentificirani čolni potopljeni, je Johnson odgovoril, da mu ni o tem nič znanega. Predsednik je sporočil, da so dan po Incidentu ameriška letala In ladje nadaljevale patruljiranje na vsem področju. Angleški lilozof Bertrand Russel je danes kritiziral ameriško ravnanje v Tonkiškem zalivu. Izjavil Je, da je treba obsoditi operacije ladij in letal na tem področju, bodisi da jih pooblašča predsednik Johnson, ali pa da so jih začeli krajevni poveljniki, da postavijo predsednika pred izvršeno dejstvo. »Navzočnost ameriških torpednih lovcev ob kitajski in severnovietnamski obali, je stalno izzivanje. Svetovno Javno mnenje ne sme dopustiti ZDA nobenega dvoma, da njih politika v Vietnamu vzbuja zaskrbljenost in obsojanje«. Davi se je v Sajgonu začela 48-urna protestna stavka, pri kateri je udeleženih nad 60.000 delavcev, včlanjenih v sindikate. Stavko so začeli iz protesva proti preiiovedi davke, ki jo je odredila vlada za ves čas izrednega stanja. Vse javne služnost' v Sajgonu sn paralizirane ln tudi dejavnost v pristanišču. Baje se nameravajo stavkajočim pridi užiti tudi železničarji. V številnih delih Sajgona primanjkuje električna energija in voda. številne trgovine so zaprte. Prvotno so se razširile govorice, da Je bila stavka nocoj prekinjena, toda pozneje so sindikalni predstavniki to zanikali. Ti so izjavili, da stavka ni političnega značaja, temveč je njen namen doseči spoštovanje sindikalnih pravic, med katerimi je tudi pravica, da se vsak delavec vpiše v sindikat, ki si ga Izbere. Ves dan so bile v središču mesta velike demonstracije stavkajočih. Več tisoč delavcev je bilo deset ur zbranih pred sedežem predsedstva vlade. Končno je sindikalnim voditeljem uspelo izročiti v predsedstvu vlade resolucijo, v kateri so naštete zahteve delavcev. Po razgovoru delegacije v predsedstvu vlade so se delavci razšli brez incidentov. Sajgonska vlada Je nocoj uradno javila, da Je vladna vojska znova zavzela radijsko postajo v San Net Hout v sredini države, ki so jo včeraj zasedle skupine upornikov juž-novletnamske vojske. Uprli so se pripadniki «posebnih čet«, ki Jih vežbajo in oborožujejo Amerikan-ci za borbo proti Vietkongu. Kakor peroča časopis «Sajgon Post«, zahtevajo uporniki ustanovitev avtonomne države na tamkajšnjem področju, kjer živijo predvsem manjšine, ki so večkrat zahtevale avtonomijo. ' jonov dolarjev za finančno leto 1965. Dalje bodo ZDA dale poseben vojaški kredit, ki ga ne bo treba vrniti. Velika Britanija bo dala finančno podporo za zgraditev bazena v Bombaju in za zgraditev treh fregat vrste «Leanuer». V Londonu so sporočili, da bo Velika Britanija dala Indiji poseben kredit za obrambo v znesku 4 milijonov^Jp •riV} tisoč’ šterlin-gov, da. krije stroške v tujini, v [ prihodnjih štirih letih, ko bodo 1 zgradili tri fregate. FILADELFIJA (Mississippl), 21. — Preteklo noč je požar uničil dve cerkvi: v eno zahajajo črnci, v drugo pa Indijanci. Obe cerkvi sta na področju, kjer so prejšnji mesec našli trupla treh lntegraelonaltstov, ki so jih bili ubili konec Junija. V kraju McCotnb, prav tako v državi Mississippl, so sinoči eksplo- dirale bombe pred batistlčno cerkvijo, ki jo obiskujejo črnci, in pred stanovanjem neke črnke, ki je lastnica bližnje restavracije. Ranjena sta b; o dva otroka. Cerkev Je bila hudo p: -odovana, k sreči pa je bila prazna. Po sinočnjih eksplozijah Je več tisoč črncev demonstriralo po uli- cah, Spopadli so se s policaji, ki s j več demonstrantov aretirali, mnoge pa hudo pretepli. V Jacksonu je policija javila, da je v vaseh okoli McComba bilo okoli dvajset atentatov proti črncem ln njihovemu Imetju, odkar se Je začela kampanja za registriranje črncev v volilne sezname. Vojaška pomoč Indiji NOVI DELHI, 21. - Indijski minister za obrambo je danes izjavil, da so Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija privolile, da r.udijo Indiji konkretno pomoč zr r.jen petletni obrambni načrt Sovjetska zveza bo dobavila več letal «Mig-21» in vse potrebno za zgraditev tovarn za ta letala Da 'je bo dobavila več lahkih tankov in 20 helikopterjev. Ameriška vlada je obljubila, da bo takoj dovolila Indiji kredit za obrambo v znesku 10 milijonov dolarjev in drugi kredit 50 mili- Danes volitve na Danskem KOPENHAGEN, 21. — Nad tri milijone Dancev bo jutri odšlo na volitve, da izvolijo 179 članov parlamenta za nadaljnja štiri leta. Kandidatne liste je predložilo 11 strank s skupno 1005 kandidati. Socialdemokratska stranka, ki ji predseduje Jens Otto Krag, ki je tudi predsednik valde, ima v parlamentu 76 sedežev. S podporo radikalne stranke ima večino enega j glasu. Dve veliki opozicijski stranki sta konservativna stranka, ki ima 32 sedežev, in agrarna stranka, ki ima 38 sedežev. Obe si prizadevata, da bi po enajstih letih vladanja socialdemokratov napravili konec temu režimu. Ti dve stranki se zlasti bojita, da bi socialdemokratska stranka, če bi še dalje ostala na oblasti, nadaljevala politiko nacionalizacije, in zlasti se bojita razlaščanja zemljišč za zidanje stanovanj. Opo. zicija očita socialdemokratom, da je spravila «z neprevidno gospodarsko politiko« v nevarnost blaginjo v deželi. Otto Krag pa je v svojih govorih poudaril, da Danska ne pozna niti inflacije niti brezposelnosti in da v zadnjih letih proizvodnja in izvoz stalno naraščata. sodelovanju, je Tito izrazil prepričanje, da bodo razgovori med obiskom Novotnyja vplivali na nadaljnjo krepitev sodelovanja tud: na mednarodnem področju, ker imata obe državi mnogo skupnih interesov in podobne, oziroma zelo enake poglede na osnovna mednarodna vprašanja. Tito se je v svoji zdravici dotaknil tudi mednarodnega položaja ln ugotovil, da kljub pojavam, ki zaskrbljujejo (Vietnam, Ciper, Kongo, počasno reševanje vprašanja razorožitve in likvidacije kolonializma, rasne diskriminacije, poskuse oviranja neodvisnega razvoja novoosvo-bojenih držav) proces popuščanja politične napetosti ni bistveno ogrožen. Predsednik Jugoslavije je z zadovoljstvom ugotovil, da je položaj v Evropi, kljub nerešenim vprašanjem, ki so še vedno vir nevarnosti, precej stabiliziram. Izrazil je upanje, da bo v politiki zahodno-nemške vlade prevladal realizem glede rešitve nemškega vprašanja. Na kraju svoje zdravice je Tito ugotovil, da socialistične države skupno z miroljubnimi naprednimi silami na svetu izpopolnjujejo svojo zgodovinsko nalogo v borbi za ohranitev pozitivnih pridobitev miroljubnega človeštva in ustvarjanja možnosti za napredek družbenega razvoja. Toda prav danes, ko je borba za mir in miroljubno rešitev ključnih mednarodnih vprašanj dosegla največji razmah, so se v vrstah mednarodnega komunističnega gibanja pod vodstvom kitajskih voditeljev pojavili dogmatični in razbijaški elementi, ki skušajo oživeti negativno dediščino Stalinove dobe. Zato je potrebno, da se mednarodno delavsko gibanje in vse napredne sile v največji meri zavzamejo za konstruktivni razvoj mednarodnih odnosov, ker bodo na ta način najbolj očitno razkrinkale in razbile te nevarne in škodljive tendence. Predsednik Novotny se je v odgovoru na zdravico pridružil bese- raja revanšizem, ki lahko podobno kot nacizem povzroči novo volno. Novotny ie v zvezi s tem dejal, da se dogodki iz Ista 1938, ne bodo nikjer več ponovili Zato Češkoslovaška gradi danes državo na načelih marksizma in leninizma, proletarskega internacionslizma. ki so skupni Sovjetski zvezi in drugim socialističnim državam, in se zaveda, da je osnovno varnost Češkoslovaške prijateljstvo in zavezništvo s Sovjetsko zvezo. Popoldne je predsednik mestne skuščipe Beograda Neoričtr izročil Novotnv.iiu zlato spominsko plaketo Beograda v spomin na njegovo bivanje v Beogradu. Na programu obiska predsednika CSSR in njegovih sodelavcev, ki ga spremljajo je poleg Beograda še SR Srbija, Slovenija in Hr-vatska. Walter Ulbricht pa je s soprogo Lotto zaključil svoj kratki zasebni obisk v Beogradu včeraj in ob 11.15 odpotoval z letalom iz Beograda v Vzhodno Nemčijo. Na letališču se je poslovil od njega maršal Tito s soprogo Jovanko. O razgovorih med Titom in Ulbricn-tom je bilo objavljeno posebno poročilo, v katerem je med drugim rečeno: «Med razgovori, ki so bili v prijateljskem ozračju, so udeleženci koristno izmenjali mnenje o razvoju medsebojnih odnosov, o nadaljnjem razvoju sodelovanja med obema socialističnima državama ter o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Z namenom nadaljnjega poglabljanja medsebojnih odnosov so proučili tudi izmenjavo partijskih in vladnih delegacij.« Kot poročajo iz Berlina, je po svojem prihodu iz Beograda Ulbricht izjavil, da so bili njegovi razgovori prispevek k nadaljnjemu razvijanju in poglabljanju sodelovanja med obema državama, ter da bo njegov zasebni obisk koristil tudi plodnemu sodelovanju obeh partij in držav ter zagotovitvi m'ru. B. B. OtloGrotewohl umrl Sožalna brzojavka centralnega komiteja KPI BERLIN, 21. — Uradno javljajo, da je danes ob 12.35 umrl v vzhodnem Berlinu predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grote-wohl, ki je bil že več časa bolan v neki kliniki. Otto Grotewohl je imel 70 let in že štiri leta ni bil pri dobrem zdravju, tako da je praktično bil odsoten s politične pozornice. Leta 1960 je imel Grotewoh! srčni napad med obiskom v Moskvi in se je več ko šest mesecev zdravil v neki sovjetski kliniki. Nato so ga prepeljali v vzhodni iiiiilitiitiiititiimiiiimiiiiiiimiiMHiHimiiiiimiHiiMitimtitiiiiiifiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiHitmmiiiiiiiiiitit De Gaulle v Caracasu De Gaulle pregleduje na letališču častni odred pred odhodom v Latinsko Ameriko. Poleg Venezuele bo obiskal še Kolumbijo, Ekvador, Peru, Bolivijo, Čile, Argentino, Paragvaj, Urugvaj in Brazilijo CARACAS, 21. — Francoski predsednik de Gaulle je prišel danes na obisk v venezuelsko prestolnico v okviru svojega potovanja po državah Latinske Amerike. Na letališču ga je sprejel predsednik Leoni. Na letališču se je zbrala velika množica, ki je pozdravljala de Gaulla in njegovo soprogo. V okviru varnostnih ukrepov so mobilizirali 15.000 policajev. Po pozdravnih govorih Je spre- vod krenil z letališča v krožek oboroženih sil v Caracasu, kjer bo bival general med svojim štiriindvajseturnim bivanjem v Venezueli. Pozneje je de Gaulle odšel na sedež vlade, kjer mu je predsednik Leoni izročil odlikovanje reda Libertador. De Gaulle pa je izročil Leoniju odlikovanje častne legije. De Gaulla spremlja tudi zunanji minister de Murville. Berlin. Grotewohl se je rodil v Braun-schweigu na Spodnjem Saškem. Ze zelo mlad je začel delati kot tiskar in se je hkrati posvetil politični dejavnosti. Najprej je bil socialist, zatem radikalec, nato zo-• pet socialdemokrat Od leta 1925 do 1933 je bil socialdemokratski poslanec v Reichstagu. Po prihodu Hitlerja na oblast se je posvetil trgovini in slikarstvu? Leta 1938 je bil aretiran zaradi »nezakonite dejavnosti* in je *eta 1945 postal član centralnega komiteja socialdemokratske stranke sovjetskega področja Nemčije. Ko se je ustanovila nemška demokratična republika, in je Grotewohl postal predsednik prezidija, je 1o funkcijo obdržal do leta 1960, ko je bil Ulbricht imenovan za tajnika vzhodnonemške enotne socia listične stranke. Grotewohl je i mel važno vlogo pri združitvi socialdemokratske stranke z vznod-nonemško komunistično stranko Funkcijo predsednika vlade ie obdržal nepretrgoma do svoje smr ti, čeprav praktično ni več delo val zaradi bolezni. Predvideva s*, da bo njegov naslednik sedani ministrski podpredsednik Willl Stoph. Kakor javlja zdravniško poročilo, je dobil Grotewohl danes nov srčni napad, kateremu je podlegel. Jutri bodo truplo položili na mrtvaški oder na sedežu centralnega komiteja enotne socialistične stranke v vzhodnem Berlinu. Tajnik KPI Luigi Longo je poslal v imenu centralnega komite* ja vzhodnonemški socialistični stranki brzojavko, v kateri izreka sožalje zaradi smrti Grotewoh-la in pravi, da nastaja z Grote-wohlovo smrtjo velika praznina v vrstah vzhodnonemške komunistične stranke in v mednarodnem delavskem gibanju Čcrbe ne bo povabljen v Kairo KAIRO, 21. — Predstavnik egiptovskega zunanjega ministrstva je sporočil, da Combe in njegova vlada ne bosta povabljena na drugo konferenco pevezanih držav, ki bo oktobra v Kairu. Kongo je bil med 25 državami prve konference nevezanih držav, ki je bila leta 1961 v Beogradu. Kairski list «A1 Ahram« piše. da Combejeva vlada ne bo povabljena v Kairo, ker se med državami opaža splošna želja, naj Combe ne bi bil navzoč na konferenci. 22. septembra 1964 Od mednarodnega turizma vse prenizki dohodki ZDA Kot kažejo vsi znaki, se plačilna bilanca Združenih držav Amerike kljub svoječasnim optimističnim napovedim finančnega ministra Dillona do konca letošnjega leta še ne bo bistveno zboljšala. Med poglavitne vzroke primanjkljaja v ameriški plačilni bilanci sodi vsekakor neravnotežje v storitveni bilanci, ki pa izvira v prvi vrsti iz sorazmerno nizkih dohodkov od mednarodnega turizma, medtem ko z druge strani izdatki ameriških državljanov, ki potujejo v inozemstvo kot turisti, iz leta v leto vse bolj naraščajo. Zaradi tega se je tudi primanjkljaj v ameriški turistični bilanci v razdobju od leta 1950 do 1963 zvišal od 422 na 1600 milijonov dolarjev, kar je domala polovica celotnega lanskoletnega primanjkljaja v plačilni bilanci ZDA. Do takega nesorazmerja med dohodki od inozemskega turizma v Združenih državah in izdatki ameriških turistov v inozemstvu prihaja predvsem zaradi različne razpoloženosti do potovanja in ciljev potovanja med Amerikanci in inozemskimi turisti drugod po svetu. Pri Amerikancih je na splošno opaziti, da izdajo nesorazmerno visoke zneske od svojih razpoložljivih dohodkov za potovanja v inozemstvo, medtem ko je dotok inozemskih turistov v ZDA dokaj skromen, še bolj ............................ninintui.. ARABSKI VRH skromni pa so njihovi izdatki med bivanjem v Združenih državah. Državljani ZDA se pač raje odločijo za potovanje po inozemstvu kot pa po lastni državi predvsem zaradi veliko nižjih stroškov tako za vožnje kot za hrano in stanovanje v drugih državah, kot pa bi bili potrebni za potovanje po lastni državi. Tako je npr. lani potovalo 1,8 milijona Amerikancev v inozemstvo, pri čemer pa niso upoštevana potovanja v Kanado in Mehiko. To pomeni, da se je število ameriških turistov, ki so obiskali tuje države, od 1. 1958 do lani zvišalo približno za četrtino. .Pri tem pa so ostali vsi dosedanji napori vlade ZDA, da bi v tem pogledu zboljšala položaj, brez pričakovanega uspeha. Še nadalje izdajo ameriške potovalne agencije okoli 80% svojih stroškov za reklame prav za pospeševanje inozemskega turizma, kar poleg že navedenih razlogov še bolj navaja Amerikance k temu, da se odločijo za potovanje v tuje države. Z druge strani pa se Združene države Amerike že zgolj iz prestižnih razlogov ne morejo zateči k raznim ukrepom, ki bi pomenili omejitve v deviznem gospodarstvu ali pa drugačno oviranje državljanov v njihovih prostih odločitvah glede potovanja v inozemstvo. L. 1962 je vlada sicer znižala višino vrednosti carine pro- Sestanki na vrhu so nova, povojna oblika reševanja mednarodnih sporov. To idejo je prvi prezenti-ral Churchill, zanjo se ogreva sovjetska diplomacija, taki vrhun-sk; sestanki so občasne konference Commonwealtha. Letos so organizirali svoj summit tudi Arabci. Te dn: je bil v Aleksandriji, v lepi palači Muntaza, že drugi sestanek šefov arabskih dežel. Dve temi sta dominirali na tem sestanku: vprašanje regulacije Jordana (in skupne arabske mobilne armade) ter priznanje' republikanskega režima v"Jemenu. Oba sestanka sta pokazala, da se Arabci ne vdajajo več utopičnim sanjarijam o arabski federaciji in konfederaciji, pokazali so, da znajo misliti tudi racionalno. Lepe besede še niso postale dejanja, so pa kažipot, in to je v arabskem svetu že nekaj. Načrt, da se izkoristijo vode Jordana v interesu obrežnih dežel — in sicer za irigacijo in hidro-energetiko — je že stara, še iz dobe britanskega mandata v Palestini. O njem so razpravljali že prvi pionirji, o njem obstaja cela literatura, cela serija preciznih elaboratov. Deset let je tega, kar se je pojavil v prestolnicah Bližnjega vzhoda tak strokovnjak, to je bil E:senhowerjev odposlanec Johnson. Po njegovem načrtu bi dobil Izrael približno tretjino akumulirane vode, obrežne arabske države ostalo. Načrt je padel v vodo, Arabci niso hoteli o njem niti slišati. Po njihovi logiki bi bilo vsako kon-taktiranje z Izraelom že tiho priznanje te države. To pa bi bilo isto kot priznanje poraza v palestinski vojni leta 1948 49. Lani so začeli Židi kopati kanal, ki bo omogočil namakanje pustinje Negev v južnem Izraelu. Židi so prehiteli Arabce, postavili so jih skoraj pred izvršeno dejstvo. Arabci so reagirali nervozno, na tehtnici so bili ne le njihovi ekonomski interesi, marveč mednarodni prestiž. Regulacija jordanskih voda je postalo čez noč tudi strateško vprašanje. Izraelu je treba vzeti del jordanskih voda in tako oslabiti to državo. Sklenili so zgraditi jez Makiba na Jarmuku, leven pritoku Jordana. Pravzaprav je to le kompromisna rešitev. Židi bodo črpali iz zgornjega toka Jordana, Arabci bodo zgradili svoj jez niže in ne bodo zmanjšali izraelskih vodnih kapacitet. Arabci bodo le izkoristili tisti del vode, ki teče po njihovem ozemlju. To ni bojna napoved Izraelu, to ni načrt, za katerega se je svoj-čas ogreval general Kasem, predsednik Iraka, to ni načrt, ki ga je reklamiral Hafez, voditelj Sirije — le-ta je bil v Aleksandriji za direktno vojaško akcijo. Načrt ne bo pogodu palestinskim nacionalistom, ki sanjajo o restitucijl Palestine in bi bili pripravljeni tvegati nov konflikt. Ta načrt bo predvsem v intersu Jordana, ki bo pravzaprav edini dobitnik. Vse arabske države bodo morale prispevati svoj delež tudi nevtralni Libanon, ki od načrta ne bo imel nič in gradi sam veliki jez na reki Litani. Načrt bo obremenil sirijske finance — Sirija namerava zgraditi sama jez na reki Evfrat, za to si je že za gotovila kredite v Zahodni Nemčiji. Arabci so v tej zvezi razpravljali tudi o skupnem arabskem poveljstvu. Pokazalo se je, da je to večji problem, kot so mislili prvotno. Problem integracije zahodnoevropskih armad ni tako trd oreh, vojaška oprema na Zahodu se vse bolj standardizira — Atlantski pakt je dejstvo, od katerega so Arabci še daleč, zelo daleč. Skupno arabsko poveljstvo so generali brez armade. Sporazumeli so se, da bodo ustanovili skupno palestinsko armado, vadila pa se bo v Gazi in na Sinajskem polotoku. Ta korpus bo pod direktnim vplivom Kaira. Bo to všeč Jordaniji? Ne bo postala ta armada Naserjevo skrito orožje? Bo imel potem Damask še kakšno besedo v palestinskem Vprašanju? Vprašanje priznanja republikanskega režima v Jemenu se je reševalo v okviru dialoga med Naserjem in Feisalom, saudskim prestolonaslednikom. Oba državnika sta se sporazumela o tem, da je treba to vprašanje rešiti v interesu vseh Arabcev, vendar nista dosegla nič konkretnega. Egiptovske čete bodo ostale v Jemenu, Saudi-ja bo še naprej podpirala monarhistične elemente. Egipt se zaveda, da je dobil bitko v Jemenu in da bo saudska vlada prej ali slej morala priznati izvršeno dejstvo. Zato Kairo ni insistiral na formalnem priznanju jemenske republike. Zdaj, ko je tudi Jordanija priznala novo arabsko republiko, Saudija dolgo ne bo mogla več odlašati. Ker je Naser s tem dobil tudi bitko na jugu Arabskega polotoka, se bo pritisk na Aden nujno povečal. Vendar je egiptovska diplomacija okupirana zdaj z drugimi problemi. Suma sumarum? Bilanca drugega arabskega vrha ima več plusov kot minusov. Arabci so se načelno sporazumeli o .vrsti vprašanj, glede katerih bi se pred tremi leti še razšli. Pokazali so, da postaja arabska enotnost tudi materialna sila. stega uvoza turističnih spominkov od 500 na 100 dolarjev, vendar je ta ukrep ostal praktično skoraj brez učinka. Tudi sicer vlada ne more najti nobene sprejemljive poti, da bi z drastičnimi ukrepi zares uspešno omejila nagnjenost svojih državljanov do potovanja v tujino. Edino metoda vplivanja na izbor prevoznega Sredstva je obrodila še dokaj zado-ljive uspehe. . Vladi ZDA ne preostane torej praktično nobena druga pot za radikalno zboljšanje položaja na področju turizma, kot da z dobro in smotrno propagando ter z ustreznimi pospeševalnimi ukrepi skuša okrepiti dotok inozemskih turistov v Združene države. Vendar pa so tudi na tej poti take in tolikšne ovire, da jih bo težko premagati. Ob splošnem naraščanju obsega svetovnega turizma so se seveda tudi izdatki inozemskih potnikov v ZDA od 1. 1950 do 1. 1963 zvišali, in sicer od 145 milijonov na 941 milijonov dolarjev, prav tako pa tudi njihovi izdatki za uporabo ameriških prevoznih sredstev od 47 milijonov na 125 milijonov dolarjev Vendar pa so ugotovili, da so bil izdatki turistov iz Velike Brita nije in Nemčije, ki jih je bilo naj več, med njihovim potovanjem ozi roma bivanjem v Združenih drža vah neverjetno nizki. To pa seveda zaradi tega, ker je večina njih prihajala na obisk k svojim sorodnikom in prijateljem v ZDA, pri katerih so tudi uživali gostoljubnost. Brez dvoma pa so še razne druge ovire, ki odvračajo inozemske turiste od potovanja v ZDA To so v prvi vrsti visoki življenj ski stroški in tudi predpisi za iz dajanje ameriškega vstopnega vi zuma prestrogi in pretogi, zlasti pa so kontrole prtljage in sploh metode carinskih pregledov ob prihodu v ZDA očitno prerigoroz-ne in za občutljivejše osebe celo žaljive, kar vse vzbuja pri potnikih nekak občutek šikaniranja. Ce bodo hotele Združene države zares olajšati prihajanje ‘ind zemskih turistov in s tem učin kovito zvišati dohodke od turiz ma, bo moral sam ameriški kon greš poseči v zadevo in z zares širokopoteznimi ukrepi delati na tem, da se odpravijo oziroma temeljito ublažijo zadevni predpisi, ki slej ko prej pomenijo zelo resno oviro za razvoj inozemskega turizma. Poleg tega pa bo treba določiti večje zneske za ameriško turistično propagando v tistih državah, od katerih bi mogli pričakovati pomemben dotok turistov v ZDA. V tej zvezi naj navedemo, da izda npr. tako majhna država, kot je Irska, za turistično propagando letno 4,1 milijona dolarjev, medtem ko so Združene države Amerike izdale v 1. 1963 v ta namen le pičlih 2,6 milijona dolarjev. 2e samo ta podatek dovolj zgovorno priča, koliko so Združene države zanemarile to tako pomembno gospodarsko panogo, kar je v svoji končni posledici tudi eden izmed poglavitnih vzrokov za nastalo vrzel glede dohodkov od inozemskega turizma v plačilni bilanci ZDA. Caravan Club Velike Britanije in Irske priredi vsako leto RaUy Na tional Caravan.kje^r se vadno število avtomobilov z rulotami. Letos je bila prireditev v BurglUey Parčku blizu Stamf , zbralo se je 2228 enot (avto in rulota) z vseh strani Velike Britanije Itn/ff/e vv gleda Iliče 1 «“ v w glabbu ^ blihutbtvo ^ Umrla sta dva kulturna delavca .- dr. Dobida in prof. Melihar V Ljubljani so pokopali dr. Karla Dobido, ki je v Gradcu postal žrtev banalne nesreče: na sprehodu s Schlossberga ga je povozil motorist. S Karlom Dobido je odšel pomemben slovenski publicist, likovni kritik, prevajalec ter v zadnjih letih ravnatelj ljubljanske Narodne galerije. Čeprav je Dobida študiral pravo, se je vendar posvetil publicističnemu delu. Z Josipom Vidmarjem je delal pri mesečniku Kritika. Kot kritik je svoje delo posvetil zlasti likovni umetnosti ter pozneje napisal tudi širše študije in monografije o slovenskih slikarjih, zlasti o Jakcu in Smrekarju. Zelo obširno je tudi njegovo prevajalsko delo iz francoščine. Kot „„......................................................................................... S PROCESA PROTI W0LFFU Tožilec je zahteval dosmrtno prisilno delo Bivši esesovski general je odgovoren za najmanj 300.000 umorov MUNCHEN, 21. — Prisilno delo do smrti .najhujša kazen v Zahodni Nemčiji, kjer ni smrtne kazni) ter odvzem državljanskih pravic za vedno je danes dopoldne zahteval državni tožilec za bivšega generala SS Karla Wolffa, starega 64 let. Wolff je bil pomočnik Heinricha Himmlerja ter zvezni častnik med Himmlerjem in Hitlerjem. Tožilec je dejal, da je Wolff soodgovoren za najmanj 300.000 umorov. Wolf je v zaporu od 17. januarja 1962, ko so ga nepričakovano aretirali, medtem ko je nemoteno opravljal svoj založniški posel v Kempfenhausenu ob Starn-berškem jezeru. Na procesu v Njimbergu so Wolffa* oprostili kljub njegovemu činu pri SS in njegovim zvezam s Himmlerjem. Pozneje pa se je zvedelo, da se je Wolff kot glavni poveljnik SS v Italiji udeleževal pogajanj o kapitulaciji nemških čet; ta pogajanja je v Švici vodil Allen Dulles. Obtoženec ni med ognjevitim govorom tožilca kazal nikakršnega vznemirjenja. Tožilec je tudi z dokazi potrdil, da se obtoženec ni nikoli oddvojil od Himmlerje-vega in Hitlerjevega stališča glede na židovski problem. »Edina olajševalna okoliščina za Wolffa je v tem, da ni očitnih dokazov, da bi bil tudi materialno ubijal Žide. Toda osebno jih niti Hitler in Himmler nista pobijala,* je dejal tožilec. Jutri bodo govorili zagovorniki. po katerem ne bi smel kdo imeti dolgih las, ker je samo predpisano, da mora delavec priti na delo «čist in urejen«. VREMENSKA SPREMEMBA Zračni vrtinci toča in sneg Na velesejmu v Bariju je veter podrl žerjav Dan deportirancev v Saluzzu SALUZZO, 21. — V okviru dvajsetletnice osvoboditve so včeraj v Saluzzu proslavili dan deportirancev v navzočnosti podtajnika v prosvetnem ministrstvu senatorja Ca-leffija, predsednika Zveze bivših deportirancev. Po katoliškem, protestantskem in židovskem verskem obredu je Caleffi govoril o trpljenju žrtev nacističnih lagerjev. no, Viareggio, S. Margherita y gure, Sestri Levante, Rapa ’ Camogli, Portojino, Algher Porto S. Stefano, Porto ErcO& Sanremo, Savona, Lerici, P°r venere, Civituvecchia. V vS kem zvezku so vsi podatki pristanišču ter tudi o mestu * mem m okolici. Priložen ja n črt pristanišča ter zemljevid m sta in okolice Na naslovni ** ni je lepa panoramska slik O * stantšča v barvah, sicer Pa.,n0 vsi zvezki tudi znotraj °b' f0 ilustrirani. Priročne knjižic« zelo informativne ter korist vsakomur, ki potuje. ■ • • . GENOVA, 21. — Mednarod razsodišča so nagrade «Italia» delila radiotelevizijam BtlJBL Zah. Nemčije, Kanade, Sve***, Italije (dve). Japonske CSSR in Indije. Slovesne P°% litve nagrad se je udeležil » minister Russo. BRISBTNE, 21. — Ko se je danski bager «Kaptajn Nielsend« prevrnil, je sedem mornarjev izgubilo življenje, dva sta se pa izgubila; rešilo se jih je petnajst. RIM, 21. * * • Centralni ___________ šnH{tlf. za statistiko je objavil noV0 m-dajo dela Annuario statistico liano, v katerem so sistem0 no zbrani temeljni statistični ™ datki o Italiji, SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN SEV Gospodarsko sodelovanje višjih oblik Praktična In dosledna uveljavitev jugoslovanske politike širokega gospodarskega sodelovanja z vsemi deželami ■ Ugodni predpogoji zagotavljajo obojestransko korist - Spoštovanje načela enakopravnosti *Svet za medsebojno gospodar-*ko pomoč lahko povabi dežele, W niso članice Sveta, da sodelujejo v delu organov Sveta.« «Pogoj«, pod katerimi predstavniki teh dežel lahko sodelujejo V delu organov Sveta, določa Svet sporazumno z zadevnimi deželami.« Tako se glasi polno besedilo h BiH Nazionale 16.00 «Si spogli... infermie-ra» Norman VVidsom. Arcobaleno 16.00 »Cadavere per si' gnora« Silva Koscina, Franchi, id' grassia. Excelsior 15.30 »Destino In agguato» Glenn Ford, Nancy Kvvan. Fenice 15,30 «100.000 dollarl al sole* Jean Paul Belmondo, Lino Ventu-ra. \ Grattacielo 16.00 «La vendetta della signora« Ingrid Bergman, Anthony Qulnn. Prepovedano mladim. Alabarda 16.30 «Gr.do di battaglia* Van Heflin, Rita Moreno. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «6 donne per 1’assassino« Eva Bartok, Cameron Mitchell. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «La vergine In coile-gio«. Cnstallo 16.00 «Se permettete parlia-mo di donne« Prepovedano mlad ni. Capital 16.30 »Vento seivaggio« Tech-nicolor. John Wayne. Garibaldi 16.30 «Luomo di Laramie* Technlcolor. James Stevvart. Zadnji dan. Impero 16.00 «Lord Brummell«. Moderno 16.30 «All’ombra del pah' bolo« Technlcolor. James Cagney. Astra 16.30 «11 cucciolo«. Vittorio Venelo 15.45 «007, dalla Rds-sia con amore« Sean Connery. Astorta 17.00 «L'uomo senza paura* Technlcolor, Kirk Douglas. Abbazia 16.00 »Lisola in capo *' mondo« Prepovedano mladini. Ideale 16.00 »Dalla terrazza« Technlcolor. Prepovedano mladini. Obvezna prijava cen za sobe in apartmaje Pokrajinska turistična ustanova opozarja vse tiste, ki oddajajo najem sobe, da morajo na podlagi zakona štev. 1111 iz leta 1939 do konca septembra sporočiti cene za posamezne sobe in apartmaje ter za hrano, ki jih bodo določili za prihodnje leto. Te cene so maksimalne in Jih ne bodo smeli nato zvišati. Zaradi tega omenjena ustanova poziva vse tiste, ki nameravajo od dajati sobe v najem, naj sporočijo cene pismeno ali ustno na sedežu v Ul. San Nicolb 6, najkasne je do 30. septembra. Na sedežu Združenja Italija - ZSSH v Trstu, Ul. S. Nicolb 11-11.. tel 29-403, je v teku vpisovanje v tečaje ruskega Jezika. Kdoi se želi vpisati, naj se obrne na sedež Združenja vsak dan od 17.30 do 20. ure. SPDT priredi v nedeljo 4. oktobra Izlet V Kanalsko dolino, v dolino ZaJ zere In mimo zavetišča Grego na Poludnlk (Jol di Mezzagnot) Avtobus se bo ustavil tud' pn postajali Iču žičnic« na Viša rje In na Lovca Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. septembra 1964 se je V Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 1“ oseb. UMRLI SO: 70-letna Filomena A' lessio por. Zanevra, 71-letnl Ferdi-riando Štern, 78-letna Mar.a Sindc por. Dworsky, 2-letnl Furio Clal-Fer-ri, 40-letni Ezio Merconl, 67-letna Maria Diantch por. Barbari, 77-letna Giuseppina Cok por. Strani, 78-letn* Antonio Mari, 66-letna Teresa Ferrara por. Varesano. 83-letna Maria Dou-gan vd. Gombač, 50-letnl Vincenz« Valentino. 74-letna Francesca Žaro vd. Calltgaris, 56-letni Giuseppe Sko-caj, 79-letna Maria Nabergol v“-Zoch. 80-letna Maria Pugllese, 11 h'e' secev stari Serglo Bolsi, 53-letna Ot-tavia Gudovlnovich por. Venturini. 90-letm Alessandro Glalussi. DNEVNA SLU2BA LEKARN (21. 9. - 27. 9.) AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni 8’ Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Marchio, Ul. Glnnastlca 44; Nlcoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj); Alla Basilica, Uj. S. Glusto l; Busollnl, Ul. P. Rev<>1' tella 41; INAM Al Cedro, Trg Ober-dan 2; Manzonl, Ul. Settefontane NOČNA SLUŽBA LEKARN (21. 9. - 27. 9.) AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Marchio. Ul. Ginnastlca 44; Nlcoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenl). Mali oglasi PODI m pokrivala ta P««e, prepr** ge m sintetične preproge ta no<1nJ,lL iz plastike, gume, Mimuette m raklon Beneške zavese (lende ven*[ z.ane) po meri. tasiori Clnz l*v*' tex. prevleke tz plastike A “• \ ITALPLAST — Trg Ospedale **: ■' Tel 95-91* DAHVVIL — Ptaiza S. Glovauol « ‘ — natančna in vestna popravil« ■ ln zlatnine. V NEDELJO NA TRGU UNITA’ Vrhunski koncert godbe Finančnih straž . V nedeljo ob 19. uri je na Trgu unita priredila javni koncert godba na pihala korpusa Finančnih straž. Pred velikim številom poslušalcev je godba potrdila svoje kvalitete odlično igralnega godbenega ansambla, ki ima v svojih vrstah prave virtuoze na posameznih instrumentih. Do lepega izraza je prišla velika glasbena kultiviranost ansambla, ki zna z izrednim smislom za interpretiranje doseči vrhunske glasbene učinke in ki tu at najtežje prehode obvlada z naj-večjo zanesljivostjo in preciznostjo. Se Prav posebej so se v tem har-maničnem korpusu godbenikov odlikovala pihala, krasno pa so izstopali tudi rogi in trobente. V O-nviu De Domenico ima zanesljivega dirigenta, ki obvlada to številno godbeno telo, z zadržanostjo v Kretnjah a vendar z veliko avtoriteto. Godba je odigrala Allegovo sim-«Romulos», Respighijevo simfonično pesnitev «Rimski prazniki)), teberjevo «Povabilo na ples», Por-rtnovo nAltairu, Ponchiellijevo «Ples tz «La Gioconda» in simfonijo «' Rossinijeve «Viljem Tell«. Vrhunsko tehniko je godba potrdila predvsem v teh dveh poslednjih popularnih skladbah, za kateri je po-.tudi največ aplavza tržaškega, viasbeno zelo razvajenega občinstva. V dvorani na Trgu San Gio-anni se nadaljuje predvajanje zgodovine kinematografije in jutri 23. t. m. ob 19. uri bo-no na programu trije komični fil-, 1: Fatty — «Knodkout», E Bo-ian? ~ *Novi avtomobil*, H. Pol-ara »Izumitelj. Posledice reži-ln». Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu PSIUP v Ul. ,,nta 9 vsak dan od 17. do 20. ure. Vinogradniki so letos zadovoljni, ker je trta dobro obrodila in bo mo imeli dobro vino. Tudi vreme je ugodno za dozorevanje. Na splošno se vinogradniki držijo pravila, da je vsak dan sonca zlata vreden za trte in da je škoda začeti s trgatvijo, preden grozdje ne dozori popolnoma. V nekaterih krajih pa so te dni že začeli s trgatvijo, ker pravijo, da je grozdje že dovolj zrelo. Srečno! ""iiiiiiiiiiiiiiiiiu,,,,.....n.................................... VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Gospodarski razvoj v I. polletju je dal zadovoljive rezultate Zadnja stanovanj je nekoliko zaostala glede na celotni načrt - Vinska letina kaže zelo dobro Na svojem zadnjem zasedanju nr5-°Pru je občinska skupščina ko-srv^e ob6ine pregledala razvoj gobarske dejavnosti v prvem le-ste) P°Hetju, uporaba sredin V m fonda za gradnjo stanovanj Ktt,„Sken*la prenos nekaterih u-K.,"ov skupščine na svoje pri-BK>jne svete. . Gospodarski razvoj na Koprskem P° ugotovitvah skupščine do-tnl®: v prvih šestih mesecih leto leta zadovoljive rezulta- v jij0 v celoti kot še posebej K + ,“striji> prometu in trgovini, v _Lakernu ugodnemu razvoju je meri prispevala redna . oava materiala za reprodukcijo dol .o? novi ukrepi, ki zadevajo raz-■ ‘Ivanje in decentralizacijo sred- q!jV. v korist delovnih organizacij, rita novega sistema razdeljeva-dohodkov so gospodarske organizacije v koprski občini imele dlno5oncu Polletja 250 milijonov nn i vV; Ta nov sistem je znat-tudi položaj v tistih gospodarskih organizacijah, ki so .PreJ zdele malo donosne. In ® te spadajo tudi kmetijske. tudi P1?11 šestih mesecih so se - 1 dohodki teh organizacij pove- _ za 50 odst. v primerjavi z milijonov din podjetju, ki bo gra istim razdobjem lanskega leta in vzporedno se je povečal tudi čisti dohodek medtem ko se je produktivnost povečala za okrog 30 odst. Seveda se je povečal tudi osebni dohodek za 28 odst. Kar zadeva gradnjo stanovanj je skupščina ugotovila, da so v razdobju januar-junij dogradili 101 stanovanje, do konca letošnjega leta pa jih bodo morali pa osnovi socialnega načrta zgraditi '288. V razpravi je inž. Peter Aljančič, direktor podjetja IPLAS predlagal, naj bi skupščina čimprej sprejela sklep glede nameravane gradnje tovarne za izdelke iz plastične mase in sintetična vlakna v Kopru, predsednik sveta za socialni načrt in finance Stane Zajko pa je prikazal oblike financiranja za gradnjo prve faze nove bolnišnice v Kopru, za ka-terq je v prihodnjih štirih letih predviden izdatek 2 milijardi in 100 milijonov dinarjev. K tem stroškom bodo prispevala koprska, izolska, piranska, sežanska, postojnska in bistriška občina. Končno Je skupščina odobrila jamstvo za posojila raznim delovnim organizacijam in med temi tudi jamstvo za posojilo 6 milijard 150 Iniuuu uuuuaiic. j te spadajo tudi kmetijske. turi) J?1?*1 šestih mesecih so l. čai) doh°dki teh organizacij pove-1 za 50 odst. v primerjavi z '"■"UH"",,, ...............................mm um tun HUPA PROMETNA NESREČA NA OPENSKI POSTAJI Kolesje tovornega vlaka odrezalo železničarju nogo Nesrečnež je padel s stopnice vagona, pri čemer mu ,e kolo vagona dobesedno odrezalo nogo pod kolenom Duškov. in. nepopravljivo telesno n j in, je utrpel predvčerajš- Sam„P,?poldne 32-letni železničar Ulica° a aSP.?r* z Opčin, Železniška p?škodb0 »oldne” 32 ccari z CKw„., Pečelin" le °koli 16. ure v svoi„ j ,ko je Vaccari opravljal ski °vno dolžnost na open- kanii,6 v mSki Postaji. Pri premi-r.ov J““»Pozicije tovornih vago-cah o« Železničar stal na stopni-NenartV.6ga *zmed vagonov vlaka, je Dario?13 mu j® spodrsnilo ter je lev61 Z va®ona. Po nesreči mu ru ^ no8a obstala prav na ti-vagonnak*alu "ato mu jo je kolo p0 a odrezalo pod kolenom. Pomna srec.encu so priskočili na Takoj niegovi delovni tovariši. •mhiii.8? ga Prenesli v postajno Vo6!8"4?. kjer so mu nudili pr- ki iih01^10^’ 2al so kila sredstva, Zadostna ar!'bulanta premogla, ne-■Počnni’ ker je ponesrečenec Pel ntkrv?vek PoIeg tega je utr-ktnal„U- živčni šok. Toda ni av. le prispel na postajo rešil-PreDeli°aiRK’ ki ie Vaccara takoj r-e$reče v sp4°šno bolnišnico. Po-Postai«^-? J? tja spremljal sam LuieiJec^ceIl?lk openske postaje čaria tnlveri Nesrečnega železni-delek °° sPrejeli na ortopedski od-nja Prognozo 3o dni zdravlje-veda4’^ra. kude poškodbe bo se-Postal trajen invalid. kljub Izredno hudim poškodbam, kar velja predvsem za miličnika, ostalo včeraj nespremenjeno. Takoj po nesreči Je bil trening prekinjen in imenovana je bila petčlanska komisija, z nalogo, da razišče vzroke nesreče. Strokovnjaki menijo, da je na avtomobilu počila zračnica, ni pa izključeno, da je v tragičnem trenutku prišlo do kakšne okvare na krmilu ali menjalniku. Zajemalka žerjava hudo ranila delavca Včeraj popoldne okoli 14. ure se je na pomolu v Miljah precej hudo poškodoval zidar Alberto Ccmini, ki dela pri podjetju SILNA. Pri delu ga je oplazila težka zajemalka žerjava ter ga vrgla ne kup grušča. Pri padcu se je delavec poškodoval po desni peti in desnem gležnju, kjer so možni kostni zlomi. V bolnišnici se bo moral zdraviti okoli 60 dni. dilo železniški tir Koper—Prešnica ter za mehanizacijo in modernizacijo pristaniških naprav. * * * Pridelek grozdja na Koprskem bo letos po vseh predvidevanjih zelo dober. Koprska kmetijska zadruga je pred dobrim mesecem predvidevala, da bo njen pridelek znašal 170 vagonov, sedaj pa računa na najmanj 10 vagonov več, poleg tega pa. bodo v njen oddelek «Vino Koper« prepeljali kakih 60 vagonov, od članov zadruge, kakih 20 vagonov pa bodo odkupili od zasebnih proizvajalcev. Tako bo koprska kmetijska zadruga predelala letos okrog 260 vagonov grozdja. Trgatev se bo začela čez nekaj dni in koprska zadruga je že določila odkupne cene za grozdje. Navadno belo grozdje bo plačevala po 2 do 2,80 din za sladkorno stopnjo po kvaliteti, malvazijo pa po 2.40 do 2,80 za sladkorno stopnjo. Računajoč, da se bo letos stopnja sladkorja v grozdju gibala od 20 do 22, se lahko smatra, da bo zadruga belo grozdje plačevala po 55 din za kg. Refoška ne do kupovala na osnovi sladkorja, temveč kar na kg in njegova cena se bo gibala od 90 do 95 din za kg. Upoštevajoč ugodno trgatev in dobro kvaliteto grozdja Je razvidno, da bedo vinogradniki letos kar dobro zaslužili. * * * V petek se je mudil v Kopru vzhodnonemški minister za radio in televizijo Gerhard Prohst. Z njim je bil tudi glavni ravnatelj za frekvence v Vzhodni Nemčiji Herbert Getze. Med drugim sta si gosta ogledala tudi novo koprsko radijsko postajo. Spremljal ju je glavni tajnik jugoslovanske RTV Ivo Gorišek. Otrok se je opekel z vrelo juho Pred tremi dnevi zvečer so prepeljali v otroško bolnišnico «Bur-lo Garofolo* Paola Radovanija, starega 19 mesecev iz Ul. Flavia 22-2, ker se je malček hudo opekel v domači kuhinji. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili o-pekline prve, druge in tretje stopnje na vratu, prsnem košu in na levi roki. Preiskovalni organi so ugotovili, da je prišlo do nezgode čisto slučajno. Preteklo soboto zvečer je bil malček doma s svojo mamo, ki je pravkar pripravljala večerjo. Na mizo je že postavila krožnike z juho ter potem posvetila pažnjo nekemu drugemu o-pravku. Za trenutek je pozabila na sinčka, ki se je medtem približal mizi ter zgrabil za krožnik. Prevrnil ga je in vrela tekočina se mu je zlila po telesu. V bolnišnici se bo moral zdraviti okoli 25 dni. V SOBOTO PRI PORTOROŽU Smrtna nesreča v«emškega dirkača Skujte Popoldne se je med po-rodnn v°žn')° za nedeljsko medna-krožni ’t0mobllsko dirko na znani ponesreAii°81 prl Portorožu, smrtno Roman ru zab°dnonemški dirkač D‘rschel t?6)1 lz Re8ensburga. tklh riiri/i; klJe na raznih evrop-^bimorTr lh tekmoval pod psev-avt0 Fm-rtFranz Mueller, je vozil ^tus 31 rPr0lZVOdnJe 1964 tip 3 Pl.28 itn'. D° nesreče je prišlo ob Privozil vie Djrschel z veliko brzino aredno* mBri°dmk pod Valet° nepo-p°vsemP^? cll,Jem- Iz še vedno ne ?’° Pri noiJ5Rrttnil1 razlogov je vo-{el0 nn P?®} hitrosti nenadoma za-v*° s,?0a&, zanRšatl, nakar je z 80 večkro)66 0 v obcestno drevo, foma *2Lpwmno in nato popol-valne nrn*lt0rSb ežal° sredl tekmo-prl Priči le,)Dlrka6 D|rschel je bil prj 1 ®rtev. bJegovem6*^11.avta v drevo ln pri Pa sia hiudlyJarn Plesanju po cesti Pojoči Suh“do ranjena tudi služ-drtveauT1Cnik' ki Je stal tik pri t° OemuS Pa nf‘ka gledalka. Oba rt0lPlšnicnPrepeljali v izolsko držano DrovntL:’° spreJeli s pri-Prognozo. Njuno stanje je Klaro «1RIS» PROSEK predvaja danes, 22. t. m. ob 19.30 uri Warner Bros film: CHE FINE HA FATTO BABY JANE? (Kako je končala Baby Janc?) _ ___ Po romanu Henryja Farrella) Igrajo: BETTE DAVIS in JOAN CRAWFORD _________ Mladini pod 14. letom vstop prepovedan Mtw na fiI7T3W71Fk- predvaja danes, 22. t. m. ob 18. uri Galascope film: DM nella valle dei fantasmi (Zoro v dolini prikazni) Igrajo: JEPP STON MARY RIVAS PETER DIAGUILLON VČERAJ DOPOLDNE V POKRAJINSKI PALAČI V GORICI Predstavnika dežele in pokrajine proučila vprašanje javnih gradenj Deželni odbornik za javna dela Masutto se je pogovarjal s predsednikom pokrajine Chientarollijem - Zanimanje Goriške za cestne zveze z Jugoslavijo in Avstrijo Pokrajina nima denarja za ureditev cest v Doberdob in Steverjan Javna dela, zlasti ceste in zgradbe, so bila tema včerajšnjih pogovorov na pokrajini med deželnim odbornikom za javna dela dr. Luigijem Masuttom in predsednikom pokrajine dr. Chientarollijem. Pogovoru odbornika Ma-sutta, ki jih ima s predstavniki krajevnih organov oblasti naše dežele, sta v Gorici prisostvovala tudi starejši pokrajinski odbornik Grigolon in deželni funkcionar za javna dela inž. Cola. Deželnega odbornika so v Go; rici, seznanili s postopki za izgradnjo avtomobilske cestne zveze med Villessami in državno mejo pri Gorici ter o sestankih z jugoslovanskimi zastopniki za izgradnjo, skupnih objektov na meji/ kjer se bosta stikali italijanska in jugoslovanska avtomobilska cesta. Poudarjeno je bilo tudi zanimanje goriške pokrajine za izgradnjo avtomobilske ceste Videm-Tr-biž ter avstrijske avtomobilske ceste Salzburg-Celovec, tako da bo naša dežela neposredno povezana z avto cestami s srednjo Evropo. Proučili so nadalje državne ceste, zlasti načrt za cestno zvezo med Standrežem in Ločnikom, ki bo povezovala državni cesti proti Trstu in Vidmu, ureditev ceste Trst-Benetke ter zgraditev druge vzporedne ceste med Gradežem in Palmanovo. Kar zadeva pokrajinsko cestno omrežje, je bilo poudarjeno, da se 80 odstotkov tega omrežja u rejuje z državnim prispevkom na podlagi zakona 126 od leta 1958 ter naknadnimi spremembami. Posebno vprašanje predstavljata zlasti cesti v Doberdob in v Steverjan, za kateri niso mogli dobiti nobenega prispevka. Ker bo nju na ureditev zahtevala več stotin milijonov lir, ki jih pokrajinska uprava nima, bodo morali zahtevati izredno finansiranje. Ob kon da v državno pristojnost. Deželnemu odborniku za javna dela Masuttu so nadalje prikazali še nekaj nujnih zadev, kot so izgradnja goriškega vodovoda, vodovoda v Gradežu, ureditev javnih gradenj v nekaterih občinah ter vprašanje naftovoda, o katerem so deželnemu odborniku izročili prepis resolucije, ki jo je izglasoval pokrajinski svet. Deželni predstavnik si je zapisal vse predloge ter naglasil pomembno koristnost takšnih sestankov predstavnikov dežele in krajevnih u-stanov, ki si bodo še sledili. Menični protesti V drugi polovici meseca avgusta je bilo po občinah goriške pokrajine naslednje število meničnih prote- stov: občina Krmin 27, Doberdob S, Farra 1, Fogliano - Redipuglia 3, Gorica 260, Gradiška 13, Gradež 27, Mariano 3, Medea 2, Tržič 105, Ro-mans 8, Ronke 22, Zagraj 12, Škocjan 8, števerjan 1, šlovrenc I, San Pier 3, štarancan 3, Turjak 2 ln Villesse 3. Razpis službe za profesorje V uradnem listu št. 214 od 1. septembra letos je objavljen za konski odlok s katerim se razpi suje natečaj za 1374 službenih mest profesorja na srednjih šolah. Omenjeni uradni list je na vpogled na šolskem skrbništvu v Gorici, kjer dobijo prizadeti tudi podrobnejša pojasnila. SLOVENSKI OKTET NA GORIŠKEM V Gorici in Števerjanu so pevci navdušili številno občinstvo Prisrčna domača zabava na sedežu v društva «Briški grič» v Števerjanu V nedeljo smo imeli na Goriškem po dolgem presledku zopet v gosteh svetovnoznani Slovenski oktet iz Ljubljane, ki je v prejšnjih letih že navdušil občinstvo s svojimi nastopi v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi in v Doberdobu. Tokrat so ti odlični pevci gostovali v Katoliškem domu v Gorici in nato so bili zvečer še gostje prosvetnega društva «Briški grič» v števerjanu. Koncert v Gorici se je začel nekaj po 17. uri. Pevci so pri nastopu, ki je trajal več kot poldrugo uro, z njim lastno dovršenostjo zapeli štiri Gallusove skladbe ter vrsto umetnih domačih in tujih ter slovenskih narodnih pesmi. Navdušenje občinstva, ki je za to priliko napolnilo dvorano, se je stopnjevalo od pesmi do pesmi in zlasti pri domačih pesmih, ter je doseglo višek ob zaključku. Tako so morali pevci nekatere pesmi ponoviti ter ob koncu dodati še Ribniško. Ob zaključku sta se zboru zahvalili dve mladenki, ki sta jim poklonili šop nageljnov. iiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiumiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiniiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii NA PODROČJU GORIŠKE OBČINE Za osmice vložene prošnje so končno ugodno rešili Med prosilci je tudi vec Oslavcev ■ Predlogi direktnih obdelovalcev iz Gradiške glede direktne prodaje pridelkov pristojnega vira smo včeraj osmice tistim proizvajalcem, ki so prišli iz drugih občin na škodo do- prejeli obvestilo, da so ugodno rešili vse prošnje, ki so jih .vinogradniki goriške občine v zadnjem času vložili za otvoritev osmič. Med temi so torej tudi prošnje tistih Oslavcev, ki še niso bile ugodno rešene, če prizadeti še' niso prejeli zadevnega obvestila, ga bo--eano anns)^. — *un . £ dobm te dnl. zahtevah posvetovanje de- 1 žele, da se premagajo še poslednje ovire za hitro dograditev ceste Tržič-Gradež. Ugotovili so tudi nekaj nujnih vprašanj, kj zadevajo gradnjo javnih zgradb. Zgraditi morajo nov sedež laboratorija za higieno in profilakso, kateremu bi pristavili tudi pokrajinski zdravstveni center ter urade pokrajinskega zdravnika in veterinarja. V njem bi bil tudi sedež zooprofilaktičnega zavoda za Gorico in Trst. Za gasilce v Tržiču pa morajo zgraditi novo vojašnico, To vprašanje spa- Med tem je imela Kmečka zveza prejšnji teden v Gradiški zborovanje, na katerem je bil prisoten tudi občinski odbornik Marega ter še dva občinska svetovalca. Na zborovanju so obravnavali prodajo kmečkih pridelkov neposredno od proizvajalca potrošniku. Pri tem so soglasno ugotovili, da je potrebna večja povezava in večje sodelovanje med kmetijskimi proizvajalci, da bi preprečili špekulacije posredovalcev. Sklenili so tudi, da bodo županu postavili predlog, naj odpove dovoljenja za ■lllllllllllllllllllliil ■•■••••• llinnim«(I»š»llllllll|lll,",|,,,,|,l,,*,,l»,,,«,*,4,,»l 1 INTERPELACIJA SVETOVALCEV KPI IZ GORICE Župan naj javno obsodi stališče odbora UGG Z diskriminacijskim ukrepom odbora se hoče preprečiti konferenca o rezistenci ob njeni 20-letnici Komunistična občinska svetovalca dr. Battello in Chiarion sta poslala gorlškemu županu nujno interpelacijo, v kateri ga sprašujeta, če je seznanjen z diskriminacijskim ukrepom društva Ginnastica Gorizlana, ki noče dati dvorane federalnemu svetu rezistence za konferenco, in če ve za svojevrstni sklep Izvršilnega odbora te ustanove, da se dvorana odstopi vsem strankam razen KPI. Svetovalca sprašujeta župana, če ne smatra za potrebno, da se takšno stališče javno obsodi, ker je protiustavno in hujskaško ln nasprotuje predvsem civilnim in progresivnim vrednotam, katere bi to mestno društvo, poudarjajoč svoje tradicije v politični in kulturni sedanjo- sti demokratične republike, moralo širiti med svojimi člani Sedaj bi bila prilika, da bi župan kot prvi meščan In nepristranski človek opozoril predvsem tiste, ki poznajo državno realnost samo skozi dvorane za Igranje košarke, da združenja in ustanove delujejo v demokratični republiki, sloneči na ustavi, ki jo je podpisal tudi komunist, bivši predsednik kosti-tuente, in da sl mora združenje pridobiti zasluge s pojasnjevanjem u-stavnlh vrednot med svojimi člani ne pa se zapirati v provlncializme. Končno naj bi ta dogodek podčrtal nujnost občinske javne dvorane za vse stranke ln ustanove, ki morejo doprinesti svoj delež k družbenemu življenju naše skupnosti. mačih vinogradnikov. Poleg tega so sklenili navezati stike z 'gostilničarji in vinskimi trgovci, da bi jih prepričali naj kupujejo vino pri domačih proizvajalcih. Na zborovanju so izvolili posebno delegacijo z nalogo, da ho v smislu zgornjih sklepov posredovala pri oblasteh in drugih forumih. Lastnika javnih lokalov prijavljena SflNtlšču ‘ Goriška kvestura je prijavila sodišču dva lastnika javnih lokalov, ker sta uvedla novosti, ki jih kvestura ni odobrila. Ena je Marghe-rita Gira iz Ul. Ponte del Torrio-ne 31, ker je imela v svojem lokalu televizor, ki ga ni prijavila, drugi pa Ferruccio Pizzul iz Ul. Codelli 5, ker je napravil spremembe v lokalu brez dovoljenja. Kvestura nadalje opozarja, da morajo zaprositi lastniki javnih lokalov kvesturo za dovoljenje, kadar postavljajo nova okna ali vrata, kadar spreminjajo lego točilne mize itd. V nasprotnem primeru prekršijo zakon o javni varnosti ter bodo kaznovani. Vse kaže, da bo kvestura okrepila nadzorstvo nad javnimi lokali ter prijavila oblastem vse tiste lastnike, ki so prekršili zakon. Tečaj za zidarje Ustanova za strokovno usposabljanje delavcev, ki ima svoj sedež pri Zvezi industrijcev v Gorici, Ul. je dobijo prizadeti na sedežu v Ul. Rismondo 3. Volitve notranje komisije v mestnem podjetju ATG FENLAI-CISL sporoča, da so bile v soboto 19. septembra volitve notranje komisije osebja ATG (bivša ATA). CISL je prejela dva sedeža, CGIL pa enega. Za CISL sta bila izvplj^pa Fabbro Elio ln Marchi Giovaani, za CGIL pa Sandrin Guerrfno. Prejšnje leto je imela večino CGIL, letos pa se je položaj spremenil ln ima večino CISL. Kei-na podlagi sporazuma za izvolitev notranjih komisij v podjetju niso vsaj štirje uradniki, so bili vsi trije sedeži namenjeni delavcem; lansko leto sta bila za delavce na razpolago samo dva. Za to priliko je prišlo v Gorico precej ljubiteljev naše lepe pesmi in slovenskega okteta tudi iz Trsta in okolice. Po koncertu v Gorici, ki se je zaključil nekaj po 19. uri, so se člani slovenskega okteta odpeljali v števerjan, kjer so imeli najprej večerjo v gostilni na Dvoru, kamor so jih povabili števerjanski prosvetarji. Potem pa so odšli na sedež prosvetnega društva «Briški grič» kjer so jih sprejeli predsednik društva Bruno štekar in odborniki ter večje število članov, zlasti pevke in pevci. Tudi tu so jim pripravili zakusko, pri kateri ni manjkalo izborno domače vino in izbrano grozdje. Pri mizah se je potem razvil prijateljski pomenek med domačini in pevci iz Ljubljane, Ti so zapeli več pesmi ob splošnem odobravanju domačinov ter tudi tukaj zaključili z Ribniško. Domač harmonikar Ivo Klanjšček pa je zaigral nekaj veselih komadov. Vsi skupaj so tudi zapeli znano pesem «En starček je živel*, ki jo je interniral solist Tone Kozlevčar. Gostom se je zahvalil za obisk predstavnik SKGZ iz Gorice dr. Sancin, ki je povedal, da jih vedno radi poslušamo in da nam bo njihov obisk vedno dobrodošel. V imenu društva «Briški grič» se je zahvalil pevcem Saverij Rožič, ki je poudaril, da se društvo čuti zelo počaščeno z njihovim obiskom in izrazil željo, da bi še prišli v Steverjan kjer jih radi poslušajo in radi vidijo. Za pozdrave se je v imenu okteta zahvalil Tone Kozlevčar, ki je rekel da so tako ali drugače vedno prisotni na Primorskem, kjer se je pravzaprav porodila misel po ustanovitvi tega ansambla. Za njim je spregovoril še prvi predsednik društva Stanko Hlede, ki sedaj živi n Ljubljani, ter pohvalil požrtvovalnost števerjanskih prosvetarjev, ki so zlasti v zadnjih mesecih tako zelo poživili prosvetno dejavnost in morali pri tem premagati nešteto težav in ovir. Urnik pri INPS Na pokrajinskem sedežu zavoda za socialno skrbstvo v Gorici so uvedli od včeraj 21. t. m. nov urnik za občinstvo, ki je naslednji: Ob delavnikih vse dni od 8. do 11. ure, popoldne pa ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 15.30 do 17. ure. Blagajna pa je za občinstvo odprta ob delavnikih vse dni samo dopoldne od 8. do 11. ure. Nujna vplačila v korist INPS pa lahko opravijo prizadeti tudi p~e-ko bank in poštnih uradov. iiiiiiiiiiiiiuiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi|||||||||im|(||Mmiimri|n OB 20-LETNICI NACISTIČNIH REPRESALIJ Proslave odporniškega gibanja v Nemah, Ahtenu in Fojdi Govorila bosta Berzanti in Boldrini Represalij nacistov nad prebivalstvom vasi Neme, Atimis in Fojda v zahodnem delu Beneške Slovenije se bodo partizanske organizacije spomnile s priložnostnimi manifestacijami, ki bodo v nedeljo 27. septembra. Svečanosti v zvezi z 20-letnico teh dogodkov bodo v Ne-, „ , , , , | mah, Ahtenu in Fojdi ob 9., 10. ln Rismondo 3, je žačela vpisovat . n url v Atimisu bo u k0. učence za praktično teorični tečaj | mandant Paolo> sedanji gpredsednik dežele Berzanti, v Fojdi pa predsednik ANPI Boldrini. za zidarje, ki se bo začel prihodnjega oktobra ter zaključil maja prihodnjega leta. Na tečaju bodo imeli po trikrat tedensko v večernih urah teoretičen pouk ob sobotah popoldne pa praktične vaje v zidanju. Tečajnikom bodo za vsak dan prisotnosti izplačali po 300 lir nagrade in jim povrnili potne stroške. Ob zaključku tečaja bodo prejeli diplomo, da so usposobljeni za zidarje. Podrobnejše informaci- Na teh manifestacijah, ki imajo neke vrste enoten značaj, bodo poudarili pomen odporniškega gibanja za demokratični razvoj države. Para ga je opekla po rokah in nogah V civilni bolnišnici v Ul. Vitto- V NEDELJO V GORICI IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Praznik grozdja z zanimivo razstavo gob Zaradi velikega obiska občinstva je bila razstava odprta tudi včeraj Kot zadnji v vrsti praznikov grozdja na Goriškem, je bil v nedeljo tak praznik tudi v Gorici, po že tradicionalnem vzorcu zadnjih let. Trg na drobno so za to priliko okinčali z zelenjem in zastavicami, ki so visele tudi na cesti pred vhodom. Večina branjevcev in branjevk pa je prodajalo grozdje, katerega izbira je bila za to priliko večja In bogatejša, čeprav so bile cene enake kot druge dneve ter so se vrtele od 100 do 160 lir za kg. Prav bi bilo če bi za to priliko prodajali že pripravljeno grozdje v celofanskih vrečicah po 1 in po pol kg, kar pa se ni zgodilo, čeprav se je med pripravami govorilo tudi o tem. Na koncu trga je bil tudi letos urejen paviljon, na katerem je bila razstava najlepšega grozdja in drugega sadja. Med razstaviteljl je bilo več sadjarjev in vinogradnikov iz Steverjana, kot n. pr. Anton Ste-kar, Anton Pintar, Ivan Ciglič in Jožef Komjanc, ki so razstavljali grozdje, jabolka in hruške. Največ zanimanja ln tudi največji obisk pa je bil na razstavi užitnih in strupenih gob. Letos je strokovnjak za gobe komisar Nardini razstavo povečal in razširil ter so na njej prikazali kakih 450 različnih vrst gob, poleg 72 barvnih slik in 400 navadnih, ki so dopolnile to poučno in koristno razstavo, kakršno pripravijo v takem obsegu malo kje v državi. Predstavniki krajevnih oblasti so prišli na razstavo okrog 10. ure ter si jo z zanimanjem ogledali. Med njimi naj omenimo podpre-fekta dr. Loricchia, predsednika trgovinske zbornice inž. Rigonata, občinska odbornika Moise in De Simone, podkvestorja De Focatisa, načelnika pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Vianella, ravnatelja PTU rag. Falzarija itd. Zaradi velikega zanimanja, ki Jo je pokazalo občinstvo za to razstavo, so jo podaljšali in Je bila nHnrfo hi/R ča om Han učoffll Sredi Šlovreaca je s skuterjem zavozil v vojaški tovornik Mati in otrok sta padla s kolesa Včeraj okrog 17.30 se je peljal 57-letni nočni čuvaj Mario Zollia, doma iz Gradiške, s skuterjem Ducati 98 iz Krmina proti Gradiški. Na zadnjem sedežu je imel še 64-letnega upokojenca Bruna Spesso-ta, pravtako iz Gradiške. Ko sta prispela v šlovrenc, je Zollia iz neznanih vzrokov zavozil v nek vojaški tovornik. Oba skuterista sta precej trdo padla na tla in obležala v krvi. Takoj so ljudje poklicali avto Zelenega križa iz Gorice, ki je oba ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnico v Gorici. Tam so Zolliji ugotovili udarec na glavo s pretresom možganov in verjetnim prebitjem lobanje ter druge poškodbe po nogah in rokah in so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Tudi Bruno Spes-sot je dobil več ran na glavi in po rokah, ter so ga pridržali za 15 dni ne zdravljenju. Zapisnik o nezgodi so napravili karabinjerji iz Slovrenca. Okrog 12.30 pa sta se v Ul. Dia-cono ponesrečili s kolesom 27-letna Diomira Moro s svojo 3 letno hčer- ko Claudio, ki stanujeti v Gorici, Ul. Cantu 2. Mati se je vračala proti domu iz Ul. Trieste ter je imela spredaj na kolesu hčerko. Med vožnjo pa je otrok vtaknil nožico med žbice kolesa in povzročil padec obeh. Gospa Anna Robat-ti iz Gorice, Trg Medaglie d'Oro 7, ki je prišla takrat mimo z avtom, je obe odpeljala v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili materi praske na čelu in desnem gležnju ter so ji nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 5 dneh. Otrok pa si je zvil desno nožico v gležnju ter bo okreval v 8 dneh. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odpr. ta v Gorici lekarna «AL CORSO>, na Korzu Italia 119, tel. št. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 22,6 stopinje ob 13.30 in najnižjo 12 stopinj ob 7.50. Povprečna dnevna vlaga 59 odstotkov. Dežja je padlo ponoči 30 mm. rio Veneto so pridržali na zdravljenju za 20 dni 42-letnega Duilia Fadina iz Romansa. Para mu je povzročila opekline druge stopnje po roki in nogi, ko je čistil peč. V bolnišnico so ga pripeljali z zasebnim avtomobilom, spremljala pa ga je tudi žena. Federtessili - CISL za potrebne tekstilne delavke Federtessili-CI3L je odločena braniti popolno zaposlitev delavcev tekstilnih tovarn v Podgori, Ronkah ln v «Fiocco», ki so posebno potrebni, odkar so vpisali v dopolnilno blagajno okoli 10 odstotkov delavcev v obratih Cotonificlo Triestlno. S tem namenom priporoča CISL vsem vpisanim v dopolnilno blagajno, ki imajo družinske člane v svoje breme ln ki so v slabih gospodarskih prilikah, naj se čimprej zglasijo na sedežu v Ul. Roma 20, kjer naj prijavijo svoje razmere. Mladinski kulturni krožek v Ronkah Mladinski kulturni krožek «De Rosa# v Ronkah je imel pretekli petek zborovanje na katerem so obravnavali nov krožkov statut. Ob tej priliki so izvolili tudi nov odbor, v katerem je predsednik Rinaldo Rizzi. Novi odbor bo imel prvo sejo v sredo, 23. t. m. VERDI. 14.30: «1 due evasi da Sing Sing», Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Ital. film. CORSO. 17.30: «La vendetta della signora#, Ingrid Bergman, A. Quinn in Paolo Stoppa Cmobeli cinemascope. Mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 17.30, zadnja ob 21.30: «11 cragno e il corvo», D. Bogar-de in Mary Ure. Angleški film mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30: «A1 di la della vita«, J. Simon in R. Preston. Cmobeli ameriški film. IZIDI LESTVICA •Atalanta-Roma 14 "Bologna-LR Vicenza 3-0 *Juventus-Cagliari Š-0 Milan-* Mantova 4-0 *Messina-Genoa 1-0 * Sampdoria-Fiorentina 3-0 •Varese-Torino 2-0 •Inter-Foggia 2-0 Prihodnje tekme (27. t.m.) Cagliarl - Sampdoria; Catania-Juventus; Piorentina • Lazio; Fog-gia - Mantova; Genoa ■ Bologna; LR Vicenza - Milan; Inter • Mes-sina; Roma - Varese; Torino -Atalanta. Atalanta Sampdoria Inter Varese Milan Messina Bologna Catania Genoa Juventus Roma Torino Fiorentina Lazio Cagliari LR Vicenza Foggia I. Mantova 2 0 0 3 0 110 3 0 1 1 0 2 0 3 1 1 0 2 0 3 110 5 1 110 2 1 1 0 1 3 2 V prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo Z goli Kovačeviča, Jerkoviča in Galiča Jugoslavija-Luksemburg 3:1 (2:0) ★ V SNL poraz obeh primorskih predstavnikov BEOGRAD, 21. — V nedeljo je bila na stadionu JLA prva kvalifikacijska tekma lil. skupine za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo 1966. leta v Angliji, med Jugoslavijo in Luksemburgom. Čeprav so domačini zmagali, so popolnoma razočarali. Tekma se je končala 3:1 (2:0). Prvi gol je padel v 14’, ko je Kovačevič dobil žogo od Meliča, pre kovica. V drugem polčasu so gostje zmanjšali rezultat s Schmidtom, • V //. KOLU A LICE ATALANTA ŠE VEDNO V VODSTVU Prepričljive zmage Bologne, Milana Sampdoria in Varese Drugo kolo italijanskega prvenstva A lige je prineslo potrdilo, da je Atalanta letos med tistimi, ki bo marsikateremu prekrižala račune. Prejšnjo nedeljo je spravila na kolena Bologno, sedaj pa Romo. Medtem ko je Inter spravil že v soboto (tekmo so odigrali dan prej, da bi se lahko milanski igralci odpočili pred tekmo za svetovni pokal z Independiente) obe točki, sta Bologna in Milan to storila v nedeljo. Igralci iz Vicenze so se upirali prvakom le 45 minut. Kasneje pa so jih Bolonjčani popolnoma zmedli in jim nasuli 3 žoge v mrežo. Milan je imel v drugem kolu najbolj učinkovit napad. Gostoval je v Mantovi, kjer je prednja petorka spravila gostitelje pod težo štirih golov na kolena. Izredno uspešna je bila tokrat tudi Sampdoria, ki je brez težave odpravila Fiorentino, medtem ko Juventus v borbi z novincem iz Ca-gl arija ni mogel dlje od neodločenega izida. Ud novih članov A lige se je najbolj izkazal Varese, ki si je z rezultatom, ki ne potrebuje komentarja, privoščil Torino Genoa, ki je gostovala v Messini, je morala poražena domov, medtem ko Je Catania izstrgaia Lazlu na njegovem igrišču, kjer je prišlo tudi do izgredov, dragoceno točko TRST, 21. — Triestina Je kupila v solastni tvu z Udinese 27 letnega vratarja Colovattija. Vratar bo na razpolago trenerju Triestine že za prihodnjo tekmo s Spal. igral dva branilca in zadel v mrežo. Drugi zadetek pa nosi podpis Jer- dve minuti pred zaključkom pa je ....„........................mu..■■•■■■■......... .............hi V NEDELJO NA OBČINSKEM STADIONU PRI SV. SOBOTI Dober začetek: Triestina ukrotila nevarni Livorno Novelli in Bernasconi strelca za domačine, Azzali pa za goste TRIESTINA: Scorti; Frigeri, Ferrara; Pez, Varglien, Sadar; Manto-vani, Dalio, Bernasconi, Cignani. Novelli. LIVORNO: Belinelli; Vergazzo-la, Lessl; Colautti, Cairoli, Balestri; Ribecchini, Torriglia, Mascalaito, Azzali, Mainardi. SODNIK: Biggi iz Padove (Ra-baglia in Testa!). STRELCI: v 30’ Novelli (T), v 38' Azzali (L), v 68' Bernasconi (T). Po poletnem premoru se je Triestina pojavila pred svojimi navijači ter tako otvorila sezono 1964-65. Ta se je sicer pričela že v nedeljo, ko Je Triestina gostovala v Modeni. Prav tista tekma je prinesla Tržačanom veliko skrbi Triestina je namreč klonila nasprotnikom brez vsakega odpora in zapustila zelo slab vtis Nasprotno pa je Livorno v otvoritvenem srečanju odpravil mično Padovo ter povzročil tako veliko presenečenje, še posebno ker je moštvo šele letos prišlo iz C lige. Vse to je še podvojilo zanimanje do današnje tekme. Ta je res zadovoljila gledalce in to predvsem po zaslugi Triestine, ki je z živahno in borbeno igro nad-krllila nasprotnike. Moštvo je zadovoljilo v vseh odsekih. Obramba je onemogočila nasprotnikom vsak podvig, Frigeri In Sadar pa sta znatno pomagala tudi napadalcem. Napad je bil zelo prodoren in je, kljub pomanjkanju kondicije nekaterih igralcev, zadovoljil. Nad vsemi se Je izkazal Novelli, ki je sprožil vse najnevarnejše akcije In ki je dosegel najlepši gol tekme. Nova nakupa Triestine Bernasconi ln Cii-gnanl pa sta delno razočarala. Bernasconi je sicer odigral dober prvi polčas ln tudi dosegel odločilni gol, v drugem delu pa je skoraj izginil, verjetno zaradi pomanjkanja kondicije. Mislimo pa, da bo s časom lahko postal eden stebrov domačega napada. Cignani pa se nikakor ni znašel ln popolnoma razočaral. Nasprotno pa ni Livorno pokazal n BL Atalanta-Roma (1-0) 1 i. — 1. London City X Bologna-Vicenza (3-0) 1 2. AUan 2 Inter-Foggia (nev.) (2-0) 2. — 1. Farna 1 Juventus-Cagliari (0-0) X 2. Zorro 1 Lazio-Catania (2-2) X 3. — 1. Adriotto 1 Mantova-Mllan (0-4) 2 2. Suzzana 2 Messina-Genoa (1-0) 1 4. — 1. Tartini 1 Sampdoria-Fiorentina (34) 1 2. Droga X Varese-Torino (2-0) 1 5. — 1. Debbio 2 Napoli-Monza (5-0) 1 2. Sublime 2 Padova-Modena (0-0) X 6. — L Maestrale X Reggiana-Spal (2-0) 1 2. Orazio Prš 2 Triestina-Livorno (2-1) 1 KVOTE KVOTE 12 — 3.416.955 lir 12 — 978.000 lir 11 — 55.112 » 11 — 35.300 » 10 — 4.667 » IZIDI •Alessandria-Lecco 0-0 *Bari-Verona 1-1 ♦Brescia-Pro Patria 1-0 •Catanzaro-Trani 0-0 *Napoli-S. Monza 5-0 •Padova-Modena 0-0 •Palermo-Poten/.a 2-1 •Reggiana-Spal 2-0 •Triestina-Livorno 2-1 •Venezia-Parma 1-1 Prihodnje tekme (27. t.m.) Lecco - Reggiana; Livorno - Ca-tanzaro; Modena Napoli; Monza - Alessandria; Parma - Palermo; Potenza - Padova; Pro Patria - Bari; Spal - Triestina; Tra-ni - Brescia. LESTVICA Palermo 2 2 0 0 5 1 4 Brescia 2 2 0 0 3 1 4 Napoli 2 1 1 0 6 1 3 Modena 2 110 3 0 3 Lecco 2 1 1 0 2 0 3 Bari o 110 2 1 3 Spal 2 1 0 1 4 3 2 Reggiana 2 10 1 2 1 2 Livorno 2 10 1 2 2 2 Potenza 2 10 1 3 3 2 Alessandria 2 0 2 0 1 1 2 Catanzaro 2 0 2 0 1 1 2 Triestina 2 10 1 2 4 2 Parma 2 0 11 2 3 1 Verona H. 2 0 11 2 3 1 Venezia 2 0 11 1 3 1 S. Monza 2 0 11 1 6 1 Padova 2 0 1 1 0 1 1 Trani 2 0 11 0 3 1 Pro Patria 2 0 0 2 1 5 0 Galič postavil končni rezultat. JUGOSLAVIJA: šoškič, Durko-vič, Jusufi, Melič, Vasovič, Popovič, z. Cebinac, Kovačevič, Jerkovič, Galič, Skoblar. LUKSEMBURG: Stendenbach, Brenner, Hoffster.ter, Konter, Bro-sius, Piloux, Klein, Dlmmer, Leo-nard, Nuzenberg, Schmidth. * * * V drugi zvezni ligi se je slovenski derby Olimpija — Kladivar končal s prepričljivo zmago Ljubljančanov, ki so bili trikrat uspešni, medtem ko so Celjani samo enkrat zadeli v cilj. Izid: 3:1 (2:1). Tudi Mariborčani so spravili v žep celotni Izkupiček z zmago nad gostujočim Famosom. Izid: 3:0 (2:0). * ♦ * V Slovenski nogometni ligi sta se morala oba piimorska predstavnika vrniti z gostovanja praznih rok. Novogoričani so klonili Celju 3:1 (2:0), izolski Delamaris pa trboveljskemu Rudarju 2:0 (1:0). nič posebnega. Obramba Je le s težavo zaustavljala nasprotnike in le odlični posegi vratarja so rešili moštva pred hujšim porazom. Napad pa se je odlikoval predvsem zaradi grobe igre, v kateri je bil mojster Mascalaito. Edino opravičilo gostov je poškodba Rebecchinija, ki že po 10’ ni mogel prispevati igri tovarišev. Triestina je takoj prevzela vajeti Igre. Prve nevarnosti za goste sta povzročila Cignani in Dalio, v 20’ pa je imel Mantovani Izredno priložnost, ko je prestregel Daliov predlozek in se znašel sam pred vratarjem, žal pa je streljal previsoko. Prvi gol je padel v 30’: Cignani je diagonalno streljal proti vratom, nasprotna obramba je odbila, toda do žoge je prišel Novelli, ki je neubranljivo streljal v vrata. Triestina je nadaljevala z napadi in bilo Je videti, da bo povečala razliko, toda v 38’ so gostje s hitrim protinapadom prišli do izenačenja. Pred vrati Triestine je nastalo malo zmede, kar je izkoristil Azzali in zadel v črno V drugem delu je Triestina nadaljevala z napadi. V 11’ je Novelli mojstrsko izvedel kazenski strel in vratar gostov je s težavo odbil žogo. Tudi branilec Ferrara Je poskusil srečo v 12’, a zaman. Sledilo je triminutno obleganje vrat gostov, ki so bili večkrat na tem da kloni-jo. Do tega pa je prišlo le v 23’, ko je Sadar poslal žogo prostemu Bernasconiju, ki n*. Imel težav z dosego gola Triestina je imela izredno priložnost tudi v 29’, ko je Dalio sam pred vratarjem preveč okleval In oddal žogo bolj zavarovanemu tovarišu. V zadnjih minutah je Livorno napadel in imel tudi lepo priložnost, katero je Torriglia zamudil, tako da se rezultat ni spremenil. tl c DOKONČNO SKLENJENO Na olimpiadi bo 177 italijanov RIM, 21. — Odbor CONI je sklenil poslati v Tokio na olimpijske igre 177 tekmovalcev. Od teh je 22 atletov, 1 atletinja, 5 kanuistov, 20 veslačev, 16 kolesarjev, 8 konjenikov, 7 telovadcev (Cimnaghi, G. Carminucci, P. Carminucci, Meni-chelli, Vicardi, Franceschetti, Sili-co ali Fiorin), 8 rokoborcev, judoistov. in dvigalcev uteži, 11 plavalcev (Bianchi, Boscaini, Caramelli, De Gregorio, Della Savia, Fossati, Gross, Orlando, Rastrelli, Rora, Spangaro) in 6 plavalk (Beneck, Cecchi, Pacifici, Sacchi, Saini, Zu-nini), 2 skakalca v vodo, 12 vaterpolistov, 1 za pentatlon, 10 boksarjev, 15 sabljačev (10 moških in 5 žensk), 5 strelcev s puško, 11 jadralcev in 12 košarkarjev (Bertini, Bufalini, Gatti, Gavagnin, Giomo, Lombardi, Mašini, Pellanera, Pie-ri, Sardagna, Vianello in Vittori). TOKIO, 21. — Danes so prispele košarkarske reprezentance Avstralije, Indonezije in Kanade, ki bodo nastopile v olimpijskem kvalifikacijskem turnirju. iiMiiiuiiiiiiuimiiiiiMiuniftfiiiuiimuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiimiii Mednarodni ženski atletski troboj Jugoslavija premagala Italijo in Francijo Italijanke klonile tudi Franciji ZAGREB, 21. — ženski atletski troboj Jugoslavija - Italija - Francija, se je zaključil z zmago domačih predstavnic: Jugoslavija je premagala Italijo 61:54, Francijo pa 60:55, medtem ko je Franclja pre- magala Italijo 63:51 Kljub porazu so italijanske atletinje, vsaj nekatere, zadovoljile: pa sebno Triova ln Jannacconejeva, ki sta izboljšala Italijanski rekord v skoku v daljino in na 800 m. Izidi so naslednji: 80 m ovire: 1. Stamejčič (J.) 10”8, 2 Guenard (F.) 10”9, 3. Canguio (F.) U”l, 4 Bertoni (I.) 11”5, 5. Lubej (J.) 11”7, 6 Castellari (I.) 11”8 . 100: 1. Vettorazzo (I.) 11”7, 2. Guneau (F.) 11”7, 3. Gadic (F.) 11”8, 4. Lubej (J.) 12", 5. šikovec (J.) 12”1, 6. Carboncini (I.) 12”3. 400: 1. Lebret (F.) 55", 2. Farkaš (J.) 55”3, 3. Dupire (F.), 4. Cesari (I.) 57"5, 5. Maričič (J.) 58", 6. Ta lello (I.) 58"3. Kopje: 1. Demys (F.) 48,52, 2. Kačič (J.) 47,28, 3. Urbančič (J.) 47,15, 4. Mazzacurati (I.) 45,17, 5. Malsert (F.) 38,99, 6. Riccobono (I.) 33 03 Višina: 1. Oere (J.) 1,67, 2. Cac- NOGOMET TA TEDEN Danes Za pokal sejemskih mest: KIR-MARNOCH . EINTRACHT (prva tekma 0:3) V sredo Za svetovni pokal: v Milanu ob 21.30 INTER - INDEPENDIENTE (prva tekma 0:1) Za evropski pokal: KOELN - PARTIZAN Tirana (prva tekma 0:0) ODENSE . REAL MADRID Za pokal pokalnih prvakov: LEGIJA VARŠAVA - ADMIRA DUNAJ (prva tekma 1:3) LA GANTOISE - WESTHAM Za pokal sejemskih mest: STUTTGART - ODENSE (3:1) LOKOMOTIV-VOJVODINA (1:1) LEIXOES - CELTIC GLASGOW OSLO . EVERTON VALENCE - FC LIEGE BELENENSES - SHELBOURNE (Irska) BORUSSIA - BORDEAUX Ob 15.45 pa bo v Beogradu dvoboj v korist žrtev skopskega po tresa JUGOSLAVIJA . EVROPA V nedeljo (prijateljske tekme) Na Dunaju: AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA V Istanbulu: TURČIJA . POLJSKA V Budimpešti: MADŽARSKA - V. NEMČIJA ZA NAGRADO PRIMORSKE V Portorožu vrsta novih rekordov V soboto smrtna nesreča nemškega tekmovalca Približno 20.000 gledalcev se je zbralo v nedeljo ob progi v Portorožu, kjer so se tekmovalci iz 18 držav borili za častne naslove v dirkah za peto Nagrado Primorske. Tehnični rezultati pa niso zaostali za pričakovanjem in so povsem zadovoljili gledalce in organizatorje. Novi rekordi so si sledili kot na tekočem traku in ni bilo dirke, kjer ne bi bil izboljšan prejšnji čas. ciavillani (I.) 1,58, 3 Laureau (F.) 1,58, 4. Mrinjek (J.) 1,58, 5. Parenty (F.) 1,55, 6. Giardl (I.) 1,50. 200: 1 Šikovec (J.) 24”3, 2. Lurot (F.) 24”3, 3. Govoni (I.) 24”8. 4. Noirot (F.) 24”9, 5. Carboncini (I.) 25”, 6. Salaj (J.) 25"9. 800: 1. Dupureur (F.) 2’04”4, 2 Jannaccone (I.) 2’08"9 (italijanski rekord), 3. Ferrucci (I.) 2’10”7, 4. Rajkov (J.) 2’12”2, 5 Petrovič (J.) 2T4”3, 6. Caradu (F.) 2’21”9. Daljina: 1. Trio (I.) 6,26 (ital. rekord), 2. Stamejčič (J.) 5,96, 3. Lubej (J.) 5,89, 4. Archenti (I.) 5,82, 5. Thetu (F.) 5,71, 6. Bonix (F.) 5,68. Disk: 1 Ricci (I.) 48,45, 2. Vukovič (J.) 44.08, 3 Bretelle (F.) 42,26, 4 Hudobivnik (J.) 41,34, 5. Fancel-lo (I.) 41,15, 6. Durand (F.) 41,07. Krogla: 1. .sporer (J.) 14,28, 2. Ricci (I.) 13,18, 3. Kačič (J.) 13,03, 4 Nuss (F.) 12,65, 5. Cuvalier (F.) 12,55. 6. Faccioli ,1.) 11,63. 4x100: 1. Francija 45”8, 2. Italija 46”9; 3. Jugoslavija 47”7. Otvorili so tekmovanje motorji dc 125 ccm. V tej dirki smo bili priča najbolj napeti borbi za prvo mesto. Nemec Schimann in Američan Jess sta si bila povsem enakovredna nasprotnika. Prvi je prevzel vodstvo v samem začetku, drugi ga je lovil in spotoma izboljšal rekorde. V šestem krogu je Jess NA OLIMPIJSKEM STADIONU V RIMU Italijanski atleti boljši od Švedov in Norvežanov RIM, 21. — Moški atletski troboj Italija — švedska — Norveška se je zaključil z zmago Italijanov, medtem ko se je dvoboj med severnima državama končal v korist švedske. Končni izidi so naslednji: Italija — Švedska 111:97, Italija — Norveška 113:95, švedska — Nor- veška 107:101. V drugem dnevu troboja je Norvežan Krog izboljšal državni rekord metu kladiva. Drugih posebnih rezultatov pa ni bilo, z izjemo 13”9 Ottoza v teku na 110 m z ovirami. Izidi: 200 m: 1. Ottolina (I) 21”, 2. Ber-ruti (I) 21”1; 3. Bunaes (N) 21”4, 4. Loefgren (š) 21”7, 5. Althoff (Š) 21”7, 6. Skartein (N) 22”. 1500 m: 1. Olofsson (S) 3’47”5, 2. Bianchi Francesco (I) 3’48”3, 3. Andreassen (N) 3’48”4, 4. Soldberg (N) 3’48”6, 5. Arese (I) 3’49”2, 6. Rindetoft (S) 4’0”2. 110 m ovire: 1. Ottoz (I) 13”9, 2. Foissander (š) 14”, 3. Mazza (I) 14”3, 4. Andersson (š) 14”4, 5. Chri-stiansen (N) 15”3, 6. Weum (N) 15”5 Dvoboj v hoji Italija — švedska (juniorji 10 km): 1. Ingarvsson (Š)’ 50’5”5, 2. Biagioli (I) 50’22”, 3. Višini (I) 50’38", 4. Gunnarsson (š) 50'38”8, 5. Nigro (I) 51’32”4, 6. Ols-son (š) 52’38”. 3000 m zapreke: 1 Gustafsson (š; 8’50”2, 2. Karlsson (š) 8’55”8, 3. Hamarslan (N) 8’56”4, 4. Ellef-saeter (N) 9’4", 5. Sommaggio (I) 9’16”2, 6. Lagana (I) 9’50”6. Kladivo: 1. Krog (N) 65,80 m (nov norveški rekord), 2. Asplund (š) 63,83, 3. Strandli (N) 60,72, 4. Cristin (I) 59,28, 5 Johansson (S) 53,10; Boschini (I) 57,29. štafeta 4x400: 1. Italija (Morale, Frinolli, Bianchi Bruno, Bello) 3’8”7, 2 švedska (Femstroen, Ulf-berg, Sunesson, Bring) 3T3”5, 3. Norveška (Mol, Scjelvaag, Pharo, Bunae) 3’15"5. 10.000 m: 1 Ambu (I) 30’4"8. 2. Benum (N) 30’5"2, 3. Najde (š) 30’5”2, 4, Fuglem (N) 30’12”8, 5. Larson (š) 30'47”, 6. De Floren-tits (I). Krogla': 1. Meconi (I) 17,87 m, 2. Anderšen (N) 17,34, 3. Lorentsen (N) 17,11, 4. Axelsson (S) 17,05, 5. Uddebom (š) 16,83, 6. Sorrentl (I) 16,02. Višina: 1. Petterson (š) 2,13 m, 2. Nllsson (S) 2,10, 3. Bogllatto (I) 2,08, 4. Sletten 'N) 2.06, 5 Zampa-relll (I) 2,04, 6. Hytten (N) 2,01. Troskok: 1. Oentile (I) 15,45 m, 2. Bergh (N) 15,23, 3. Bortolozzi (I) 15,15, 4. Hoegfeldt (š) 14,97, 5. Blcmqvist (š) 14.90,-6. Jensen (N) 14,90 RIM, 21. — Po nedeljskem trn boju je tehnična komisija sestavila seznam atletov, ki bodo nasto- Imena «olimpijcev» je danes objavil odbor FIDAL. V Tokio bodo zato odpotovali Ambu, Bello, Ber-ruti, Bruno Bianchi, Francesco Bianchi, Bogliatto, Comacchia, Frinolli, Giani, Giannattasio, Iraldo, Jegher, Lievore, Mazza, Meconi, Morale, Ottolina, Ottoz, Pamich, Preatoni, Sar, Sardi in Vittoria Trio. Vodja atletske skupine bo Giorgio Oberweger. Na seznamu ni skakalca s palico Dionisija, ker je CONI določil, da gre na olim-piado le 23 atletov. NOGOMET MILAN, 21. — Tekmo Inter - Independiente bo sodil Madžar Gere. Tudi stranska sodnika bosta Madžara in sicer Fehervari in Vadas. Ce bo Inter zmagal, bo tekma z Messino odložena, ker bodo morali Milančani odigrati že v soboto v Madridu odločilno tretjo tekmo. končno prevzel prvo mesto, a Nemec je izstisnil iz svojega stroja s® zadnje konjske sile, postavil nov rekord in zmagal z minimalnim naskokom. Hujša konkurenca je bila v naslednji kategoriji. Predstavili so se tudi sovjetski tekmovalci s stroji Vostok 350 ccm, vendar niso imen sreče. Najboljši predstavnik je moral odstopiti že pred samim začetkom, drugi se je moral predati po prvem krogu, kljub temu, da je bu na vodilnem mestu, tretji pa je za-sedel šele 10. mesto. Tudi bivši aD-solutni rekorder ni prešel dragega kroga, tako da je imel Ceh Buček znatno olajšano delo in je zmaga* s tremi sekundami naskoka. V tretji dirki se Je prerinil v ospredje domačin Janko Stele na Tomosu D 7. Edini itsnejši nasprotnik mu je bil nemec Essner s Hondo, vendar ko je moral ta odstopiti; je štefe tekmoval le sam proti sebi in rekordu. Največ tekmovalcev se je zbralo na startu motorjev 250 ccm. uji' berto Parlotti in Gunter Behr sta se takoj odlepila od ostalin tekmovalcev. Prvi pa je na vsakem ovinku prigrizel zasledovalcu nekaj metrov in na cilju je imel že nad 20 sekund prednosti. Večjo srečo je imel Molloy v kategoriji 500 ccm. Nihče izmed ostalih mu ni mogel do živega in pr™ mesto mu ni ušlo. Spektakularna dirka motorjev s prikolicami, ki tako navdušuje gledalce posebno na ovinkih, je imela enega samega favorita nemca Deubla, ki je le v uvodnih sekundah prepustil vodstvo, nato pa ga sam prevzel v svoje roke in obdržal prav do zaključka. Skromnejša je Piia tehnična plat tekmovanja vozil formule 3. Starta-lo je le osem tekmovalcem. Nemški vozniki so se namreč vzdržali tekmovanja v znak žalosti zaradi smrti njihovega rojaka Dirschla, ki je v soboto med treningom treščil v drevo in se ubil. Belgijec Bernusset je s svojim BMC Cooper bliskovito startal, čeprav je bil na zunanji strani proge. Na prvem ovinku je bil že na čelu in tako je osamljen na prvem mestu prevozil celo PlO' go. Bil se je samo s štoparicami n v tem boju bil tudi uspešen ter postavil s hitrostjo 117,280 km/h nov absolutni rekord proge. I. P. REZULTATI 50 CCM: 1. štefe (Jug., Tomos D 7) 30:55,41, 2. Thurow (ZRN, Kreidler) 31:28,93, 3. Seljak 31’40,52, 4. Kolnik 32:28’44, 5. Zlodej 34:00,71, 6. Maruša (vsi Jugoslavija Tomos D 7) 34:38,14. Najhitrejši krog štefe 90,750 km na uro (nov rekord). 125 CCM: 1. Schimann (ZRN, Honda) 32: in 47,24, 2. Jess (ZDA, Bul taco) 32:47,84, 3. Boček (CSSR-CZ) 33: in 24,07, 4. Štefan (Švica, Honda) 33:49,29, 5 Thomas (ZRN .Honda) 33:58,94, 6. Leon Pintar (Jug. Honda) 34:07,74. Najhitrejši krog Schimann 108,900 km na uro (nov rekord). 250 CCM: 1 Parlotti (It. Motomorini GP) 37:18,03, 2 Behr (ZRN, Honda) 37:41.98, 3. Jess (ZDA, Bultaco) 38:08,37, 4 Campanelli (It., Moto-bi Races) 38:28,53, 5. Parus (ČSSR, Jawa> 39:48,14, 6. Dickson (Ang., Bultaco) 40:04,887. Najhitrejši krog Parlotti 113,110 km na uro. 350 CCM: 1. Boček (CSSR, CZ) 37:22,28, 2. Woodmann (ZDA, AJS-R7) 37:25,45, 3. Marsovszky (Švica) Norton 38:00,64, 4 Stevens (Anglija, AJS- ------ -------- — ------------- R7) 38:02.96, 5 Findlay (Avstrali- pili na tokijskih olimpijskih igrah, ja, AJS-R7) 38:09.82. 6. Rosenbusch (ZRN, Norton) 38'43,21. NajbolJŠ* Jugoslovan: 8. Mrzel (Aermaccnn 39:59,42. Najhitrejši krog Sevostija-nov (SZ, Vostok) 113,110 km na uro (nov rekord). 500 CCM: t . 1. Molioy (N. Zelandija, Norton 36:23,45, 2. Stevens (Anglija. Matcn less) 36:42,36, 3. Findiay (Avstralija; Matchless) 36.58,37, 4. Scheirnam1 (ZRN, Norton) 37:02,21, 5. Ha« thorne (Anglija, Norton) 37:02.3°’ 6. Robinson (Avstralija, Norton 37-26,13 Najhitrejši krog Mollw 115 km na uro uiov rekord). PRIKOLICE: , 1. Deubel-Iliirner 38:36,84, ' Butschner-Kalauch 39:06,80, 3. le Harquarof 40:16,28, 4. Wohliari. Aga Neumann (vsi ZRN, BMW 42:05,40, 5. Schnelder-Rogan ------ -- kr„un* i Narodni banki » Ljubljani 60(114-603-86 - (M-I.ASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške ln gorlške P0K' naročajo pri upravi. — la 7seh drugih pokrajin Italije pri sSocieta PuhbMcnš italianas — Odgovorni uredntk STANISLAV KKNKO Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst _______^_____________.