387
Slovenske pesni.
Za mile vem glasove,
Ki solze nam budd; Mi ljube očetnjave
So pesni prelepi.
Ko toži in žaluje
Glasov prečisti vir, Ljubezen ga sestavlja
Hlepenje in nemir.
Zakaj premaga žalost
Nam dušo vsaki čas, Ko eujemo priprosti
A vendar sladki glas? — —
Prebival rajski angelj
Na zemlji je nekdaj , A domoželjno mislil
Na n6ho le nazaj;
In svoje je izrekel
V teh pesmicah gorjd, Zotoraj jih odmeva
Otožno zdaj sred.
Lujiza Pesjak-ova.