Dvajset šest o letno poročilo
državne deške meščanske šole v Krškem
za šolsko leto
1934.-35.
V Krškem, na Vidov dan 1935.
Izdalo in založilo upraviteljslvo državne deške meščanske šole v Krškem. Tiskala tiskarna br. Rumpret v Krškem (predstavnik Ivo Rumpret).
Spoštovanje, ljubezen in žalost napolnjuje naša srca, ko gledamo Tvojo sliko, ki jo je v lepem oktoberskem jutru tega šolskega jutra ovil žaloben trak in pod katero je zaplapolala lučka, ki Ti želi večnega počitka in miru.
Odšel si od nas. Mirno počivaš na Oplencu, ali Tvoje resno in vendar tako milo oko nas še vedno dobrohotno gleda, ko pišemo šolske naloge, ko poslušamo predavanja o lepotah naše drage domovine, ko se divimo požrtvovalnemu delu naših velikih in slavnih mož, ki so gradili veličastno zgradbo naše svobode, ko čujemo o trudapolnem delu Tvojih prednikov — slavnih Karadjordjevičev, ko občudujemo Tvojo ljubezen za narod in Tvojo vero v njegovo srečno bodočnost. V tej ljubezni si delal in nisi nikoli omahoval, zaupal si svoji notranji sili in svojemu narodu, ki Te je ljubil. Hotel si tesno in nerazdružljivo zvezati vse brate Jugoslovane, točno si nam pokazal pot, po kateri naj hodimo, da dospemo s Teboj do končnega cilja.
Zaplakali smo, ko smo čuli, da si nas zapustil in še sedaj nam zatrepeče srce, ko se spomnimo onega žalostnega jutra, ki nam je prineslo pretresujočo vest, da si mrtev. Ne, Ti nisi umrl! Tvoje blago oko gleda na nas in nas opominja, naj se ljubimo, naj bomo dobri in pošteni Jugoslovani in da naj pomagamo Tvojemu mlademu sinu Petru. Tudi on je še mlad in neizkušen kakor smo mi — ali skupno z njim bomo poizkušali postati taki, kakor si želel Ti, naš dobri Vladar in Učitelj. Vež-bali bomo svojo voljo, bistrili in vedrili svoj duh in krepili bomo svoja srca, da bodo pogumna in poštena.
Čuvali in gradili bomo našo lepo Jugoslavijo in krepili bomo naše edinstvo z mladim Kraljem. Tvojemu mlademu sinu, našemu novemu Kralju, hočemo pomagati in ga ljubiti, kakor smo ljubili Tebe. Z njim hočemo graditi srečno bodočnost našega preizkušanega naroda.
f Ivan Renier.
I.
Ivan Renier, upokojeni krški mestni župnik in posestnik na Trški gori pri Krškem, je bil rojen 21. maja 1866.1. v Celju. V mašnika je bil posvečen v Ljubljani že v tretjem letu bogoslovja 23. julija 1891. Leta 1892. je prišel na prvo službeno mesto v Tržič do septembra 1893., nakar je odšel za spirituala v Alojzijevišče v Ljubljani, kjer je ostal do septembra 1896. Nato je bil mestni kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani in v Kranju, kjer je bil tudi katehet in poslednje mesece župni upravitelj od 13. septembra 1897. do 15. septembra 1900. Odšel je na Dunaj, da se izobrazi za profesorja, ker je hotel podučevati nemščino na škofovih zavodih v Št. Vidu, pa se je vrnil iz Dunaja zaradi bolehnosti. Prišel je nazaj za kaplana v Komendo in je tam služboval od avgusta 1901. do oktobra 1902. Sredi novembra 1902. je prevzel administraturo v Krškem, kjer je postal župnik 3. aprila 1903. Koncem leta 1910. pa je resigniral na župnijo in je živel odslej na prijazni Trški gori, oziroma čez zimo tudi v Zagrebu. Umrl je nepričakovano vsled težke operacije v Zagrebu dne 4. decembra 1934., pokopan pa je v Krškem v lastni grobnici.
II.
Gospoda Renierja je nebo že ob rojstvu obdarilo z zavidanja vrednimi telesnimi in duševnimi vrlinami. V njegovih 67ih življenskih letih je mnogo dela, mnogo upov, mnogo uspehov, pa tudi mnogo bridkosti, neuspehov in razočaranj. Skušajmo se dotakniti samo tega v njegovem značaju in njegovem delovanju, kar sega več ali manj na prosvetno vzgojno polje.
Vzgojeslovje pravi, da mora vzgojitelj združevati odločno voljo s pravo ljubeznijo in da mora dajati gojencu dober zgled. (Dr. Fr. Ušenič-nik: Vzgojeslovna načela.) Te vzgojne sposobnosti odsevajo iz značaja in delovanja pokojnega gospoda Renierja.
Močno voljo je pokazal pokojni že pri izbiri svojega poklica. Po odlično dovršenih srednješolskih naukih je šel h gledališču, ali spoznal je, da ga Bog kliče drugam, odšel je za tihe semeniške zidove. Močno voljo mu je priznal pok. škof dr. Missia, ki ga je kot mladega kaplana poslal v Alojzijevišče, da reorganizira ondotno hišo, kar izrecno omenja tozadevni dekret. Isto sposobnost mu je priznal tudi Missijev naslednik škof dr. jeglič, ki ga je izbral za vzgojitelja dijakov na svojih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Močno voljo je pokazal kot župnik v borbi za dobrobit svojih župljanov in mesta Krškega. Pridobil je naklonjenost blagopokojne gospe Hočevarjeve, brez katere pomoči bi bilo njegovo
delovanje v Krškem v mnogem oziru brezpomembno. Močno voljo je kazal v vsem svojem nastopu in osebnosti, ki je bila poosebljena avtoriteta. Njegova odločna volja odseva iz njegove vsestranske zahteve po redu, točnosti in snažnosti. Še danes najdeš nad sobami in shrambami, ki jih je on urejeval, lakoničen napis: Red in snaga. Tudi mladino v cerkvi in svoje kaplane je navajal k točnosti, redu in dostojnosti. Močna volja odseva iz njegovih številnih kupnih pogodb, iz njegove bogate, tako lepo urejene knjižnice in iz mnogih drugih zadev, ki bi se temu ali onemu zdele le brezpomembne malenkosti.
Ni dvoma, da je bila ta njegova močna volja tudi velikega vzgojnega pomena. Njegovi učenci zavzemajo danes v javnosti odlična mesta, kakor književnik dr. Prijatelj, bogoslovni profesor dr. Grivec, mil. stiški opat Kastelic in drugi.
III.
Odločno voljo pa mora združevati vzgojitelj s pravo ljubeznijo. Kjer vlada samo hladna strogost, se gojencu zapre srce, odpre pa se duša ob toplem dihu vzgojiteljeve ljubezni. In tako ljubezen je kazal pokojni Renier do svojih gojencev. Pri vzgoji se ni držal mrtve črke, ampak zahtev duha, kar je pomenljivo ilustriral v pogrebnem govoru njegov bivši učenec, sedanji stiški opat preč. g. Kastelic, iz lastnega doživetja v svojih dijaških letih kot alojzijeviški gojenec. In prav to je bilo, kar mu je naklonilo zaupanje bivših gojencev, da so ga tudi še pozneje radi obiskovali na Trški gori. Ljubezen do mladine je pokazal takoj pri svojem prihodu v Krško, ko je poskrbel, da je šolska mladina dobila na mrzlem tlaku v cerkvi slamnice, odnosno deske. O njegovi ljubezni do šolske mladine piše njegov bivši kaplan, sedanji župnik v Višnji gori g. Franc Vidmar, v privatnem pismu sledeče: „Pokojni mestni župnik I. Renier je bil blaga duša, usmiljenega srca do ubožcev, posebno do študentov, zanje se je zavzel pri pokojni, bogati gospe Hočevarjevi. Sam sem bil priča, ko je pri gospe Hočevarjevi prosil za siromake. Na njegovo prošnjo je gospa podpirala mnogo učencev na meščanski šoli v Krškem, posebno pa akademike in umetnike. Kipar Zajc, pok. Štefin in slikar Klemenčič so dobili delo in denarno podporo na njegovo prošnjo. Enako je na njegove nasvete žrtvovala imenovana gospa obilne svote za izlete obeh šol in podobne šolske prireditve. Njegova zasluga je tudi ta, da se je obnovila notranjost šole in da se je otvoril IV. razred meščanske šole jeseni leta 1903. Poleg verouka je začasno poučeval tudi svetne predmete, v prvi vrsti nemščino in naravoslovje. Tudi učiteljstvu je bil pokojni Renier posnemanja vreden tovariš in družabnik. S krškim učiteljstvom obeh šol je bil v najboljšem odnošaju. Predno sem odšel iz Krškega kot župnik k sv. Trojici, mi ja naročil, da sem v njegovem imenu povabil učiteljstvo na svojo valeto, seveda vse na njegove stroške. Svoje kaplane je zelo ljubil.“
IV.
Kot vzgojitelj je dajal pok. g. Renier tudi lep zgled. Ni dvoma, da bi njegovi sodobniki, ki se ga še živo spominjajo, tudi o tem navedli to in ono značilno potezo. Splošno je znano, kako lep zgled je dajal s svojo vnemo za umetnost in okras hiše božje. Koliko umetnin trajne vrednosti je nastalo na njegovo pobudo zlasti v župni cerkvi in v cerkvi sv. Jožefa na Trški gori. Pokojnika je dičila tudi izredna skrb za gojitev dobre cerkvene glasbe. „Prepričan sem“, piše njegov bivši organist g. Kos Avgust, (Cerkveni Glasbenik 1934, str. 50), „da je mnogokrat posegel v lastni žep ali pa izprosil primeren dodatek za vzdrževanje in primerno plačilo organista pri veliki dobrotnici krškega mesta- Žal le, da se ni vsaka njegova namera v tem oziru uresničila, kar je škoda za krške cerkveno-glasbene razmere."
1
t Renier Iv. f Cizelj ]os.	f Lapajne Iv.	Humek	Drago	Dr. Tom. Romih
Slika kaže učiteljski zbor meščanske šole v	Krškem	v šol.	letu 1902/03. f ]osip
Cizelj je služboval v Krškem od 1899. do 1903, nato na moškem učiteljišču v Ljubljani in ženskem v Gorici, kot upokojenec je živel v Kamniku, kjer je umrl. f Ivan Lapajne je bil ravnatelj v Krškem od 1877. do 1906., umrl je 17. XI. 1931. Humek Drago je služboval v Krškem od 1897. do 1919., od tega leta dalje je ravnatelj mešč. šole v Mariboru. Dr. Tomaž Romih je bil v Krškem	strok, učitelj od	1887. do	1906.,	od	1906. do 1922. ravnatelj, sedaj živi kot upokojenec v	Novem mestu.
Lep zgled je dajal vsem meščanom s svojim finim nastopom. Bil je mož svetskih manir, ki si jih je pridobil zlasti na Dunaju. Pa tudi preprostemu ljudstvu je dal zgled gospodarske podjetnosti, ko si je ustva-
ril na Trški gori zgleden dom sredi poprej zanemarjene goščave. Lep zgled je zapustil tudi s svojo oporoko- Prost nepotizma je zapustil ve-večino svojega premoženja v prid župni cerkvi, oziroma kot ustanovo za upokojenega duhovnika ljubljanske škofije. Od te strani se ga pisec teh vrstic še posebej spominja s pesnikovim stihom:
Utihne pesem naša, ne bo nad grobom pela, a v srcu bo zvenela še dolgo noč in dan.
Ne zabijo te nikdar ne pesmi ne molitve, želeče si združitve, ko tek bo naš končan.
IVAN FILIPIČ, katehet.
I.	Nastavmški zbor.
a) Izpremembe med šolskim letom 1934/35,
1.	Z odlokom g. min. prosv. SNbr. 27211 od 23. 8. 1933. je bila premeščena iz krške na brežiško mešč. šolo nastavnica Masten Antonija.
2. Z odlokom g. min. prosv. SNbr. 37846 od 10. 10. 1934. je bila premeščena na Rakek, z odlokom SNbr. 43920 od 31. 12. 1934 pa iz Rakeka ngzaj v Krško nastavnica Fene Julija. Vsled odločbe kr. ban. uprave
IV.	No. 15523/1 od 29. 11. 1934. ni nastopila Fene Julija službe na mešč. šoli na Rakeku.
3. Z odlokom min. prosv. SNbr. 45130 od 1. 1. 1935. je bila premeščena Rakek nastavnica Kramarič Ivana.
4. Vsled odloka kr. ban. uprave VI. Nr. 4928 od 18. 2. 1935 ter v zvezi z rešenjem min. prosv. SNbr. 44871 od 18. 12. 1934 je bil imenovan za vršilca dolžnosti šolskega zdravnika na meščanski šoli banovinski zdravnik g. dr. Ravnikar Tone, kateremu je poverjen tudi pouk higijene. Radi cepljenja in bližnjega konca šol. leta v tek. šol. letu vsled prošnje na prosvetno oblast ni prevzel naloženih mu dolžnosti, storil bo pa to z novim šolskim letom 1935/36.
5. Z odlokom ministrstva prosvete SNbr. 16635 od 9.5. 1935. je bil imenovan za nastavnika krške mešč. šole diplom, filozof Bajd Franc. Kr. banska uprava ga je z odlokom IV. No. 9113/1 od 27. 5. 1935. dodelila na delo do 28. 6. 1935. iz krške mešč. šole na III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani.
b)	Stanje nasfavniškega zbora na koncu š, 1, 1934/35.
VUTKOVIČ JOSIP, upravitelj, VI. pol. skup., usposobljen za slovenščino, zemljepis in zgodovino. Poučeval zemljepis v 1. in 2. razredu, petje v vseh razredih, zborno petje ter 2 skupini goslanja. Tedensko 14 ur.
BITENC DRAGO, učitelj narodne šole, dodeljen mešč. šoli v službovanje, VII. pol. skup., razrednik 2. razreda. Poučeval slovenščino, nemščino in prirodopis v 1., slovenščino, prirodopis in deška ročna dela v
2.	ter deško in dekliško telovadbo v vseh razredih. Tedensko 27 ur.
FENC ]ULI]A, nastavnica, VI. pol- skup., usposobljena za srbohrvaščino, nemščino in zgodovino, razrednica 1. razreda. Poučevala slovenščino v 3. in 4., nemščino v 3., zgodovino v 1., 2. in 3., ženska ročna dela v 1- in 4., državoznanstvo v 4., gospodinjstvo v 1., 2. in 3 ter higi-jeno v 2. razredu. Tedensko 26 ur. (Kot diplomirana absolventinja višjega tečaja višje pedag. šole je usposobljena tudi za pouk na učiteljskih šolah iz pedagogike, psihologije in nemščine.)
STIPLOVŠEK FRAN, učitelj narodne šole, dodeljen meščanski šoli v službovanje, VII. polož. skup., razrednik IV. razreda. Poučeval računstvo v 1-in 2., geometrijo in geometrijsko risanje v 1. in 2., prostoročno risanje v vseh razredih, higijeno v 1. ter deška ročna dela v 3. in 4. razredu. Tedensko 27 ur.
STUPICA MARIJA, nastavnica, V. pol. skup., usposobljena za srbohrvaščino, zemljepis in zgodovino. Poučevala srbohrvaščino v vseh razredih, nemščino v 2. in 4, zemljepis v 3. in 4., zgodovino v 4., ženska ročna dela v 2. in 3-, gospodinjstvo v 4. ter higijeno v 3. razredu. Tedensko 26 ur.
ŽABKAR JOSIP, nastavnik, VII. pol. skup., razrednik III. razreda, usposobljen za matematiko, geometrijsko in prostoročno risanje ter lepopis. Poučeval matematiko v 3. in 4., fiziko v 3. in 4., kemijo in mineralogijo v 3. in 4., opisno geometrijo v 3. in 4-, higijeno v 4., lepopis v 1. in 2. ter deška ročna dela v 1. razredu. Tedensko 26 ur.
FILIPIČ IVAN, honorarni veroučitelj in mestni župnik. Poučeval verouk v vseh razredih, tedensko 8 ur.
c)	Upravni odbor, obračun za Icfo 1934 35 in pro» račun za leto 1935 36.
Vsled odloka kr. ban. uprave IV. No. 4135/20 od 2. 5. 1934 ima krška meščanska šola sledeči upravni odbor:
predsednik: Pfeifer Joško, predsednik občine Krško; poslovodja: Vutkovič Josip, ravnatelj mešč. šole v Krškem; blagajnik: Radanovič Ivan, trgovec v Krškem; zdravnik: dr. Vidmar Drago, sreski san. ref. v Krškem; Kerin Jože, zastopnik upr. občine Leskovec, Vanič Franc, zastopnik upr. občine Krško, Godler Jožef, zastopnik upr. občine Videm.
Prvotno imenovani zastopnik uprave občine Leskovec, predsednik leskovške občine Stergar Franc, je umrl dne 8. 12. 1934., na njegovo mesto je prišel v odbor sedanji predsednik Kerin Jože.
Obračun za budž. leto 1934/35, ki je bil poslan kr. banski upravi pod tuurad. štev. 217 dne 3.5. 1935 v pregled in odobritev, je izkazoval
na dohodkih 20.314'50 Din ter isto svoto na izdatkih. Prispevali so: ban. uprava 8707'— Din, občina Krško 8150'— Din, občina Videm 1654'— Din in učenci 1803'50 Din.
Proračun za budž. leto 1935/36., ki ga je potrdila kr. ban. uprava s IV. No. 11504/6-34 z dne 25-2. 1935., izkazuje na potrebščinah 27.900 Din. Vsled odločbe kr. banske uprave prispevajo za kritje: banska uprava 7072'— Din, občina Krško 12.764'—, občina Leskovec 3337'— Din, občina Videm 2259'— Din, občina Sevnica 713'— Din, prispevki učencev 1755'— Din.
II.	Šolski letopis.
Šolsko leto 1934./35. se je pričelo dne 1. sept. 1934. z vpisovanjem, ki se je vršilo 1., 2. in 3. septembra Dne 31. augusta je bila zaključna konferenca za šol. leto 1933/34-, istega dne so se vršili popravni izpiti, 3. septembra pa je bila otvoritvena konferenca za šol. leto 1934-/35-Dne 6- septembra, na rojstni dan Nj. Vis. prestoloneslednika, so se udeležili učenci in učenke sv. maše v župni cerkvi. V nedeljo 9. sept- je bila otvoritvena služba božja, 10- sept. se je pa pričelo z rednim poukom.
Konferenc celokupnega učit. zbora tekom šol. leta je bilo 9, za vsak razred pa je bilo 9 sej razrednih učiteljskih zborov- Strokovne konference so bile tri, pri katerih so se pogovorili vzorni nastopi ter vršila 3 predavanja, in sicer: uč. Bitenc je predaval o obravnavi dramatskega pesništva, uč. Stiplovšek o obravnavi deljenja z decimalnimi števili, na-stavnik Žabkar pa o pridobivanju kavčuka. Tekom šol- leta je imel vsak nastavnik in učitelj po 1 zgledno predavanje. Za končne izpite je imel izpitni odbor 4 konference.
Ob prebritki in nepozabni izgubi Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedenitelja so se vršili v razredih spomiski govori dne 12., 13. in 15. oktobra. Na dan pogreba dne 18. oktobra se je udeležila mladina dopoldan sv. maše, po maši se je prečrtala poslanica g. bana, popoldan je pa prisostvovala mladina in nastavniški zbor javni komemoraciji na prostem pred šolo. Dne 23. 10. je bila mladina navzoča pri sokolski komemoraciji, dne 31- 10. pa pri komemoraciji Jadranske straže; obe svečanosti sta se vršili ob 16- uri v sokolski dvorani. Cerkvena spominska svečanost se je vršila dne 9- 11- v župni cerkvi, kjer se je mladina u-deležila sv. maše- Na praznik državnega ujedinjenja dne 1. 12. se je mladina in učiteljski zbor udeležil po sv. maši svečane vsaditve spominskih lip na meščanskošojskem cvetličnem vrtu- Desno lipo je vsadil g sreski načelnik dr- Tina Čuš v spomin na tragično smrt kralja Aleksandra I-, levo pa mestni župan g. Joško Pfeifer v spomin na nastop vlade Nj. Vel. kralja Petra II.. Tretja lipa na tem vrtu zadaj Hočevarjevega spomenika je bila vsajena na dan poroke pok. kralja Aleksandra s kraljico Marijo dne 8. junija 1922. Končno se je udeležila mladina dne 9. 4. v sok. dvorani ob 16. uri spominske svečanosti, ki jo je priredil krški Sokol po preteku 6 mesecev kraljeve smrti.
Tekom šol- leta so se vršila sledeča od prosvetnih oblasti zaukazana predavanja: meseca oktobra o akciji: „Kupujmo domače blago!“;
t
meseca novembra o svetovnem miru in društvu narodov ter o naših izseljencih; od 1. — 8. 12. se je vršilo predavanje o obrtniškem tednu; 27. 1. je bila Svetosavska proslava; 4. 2- se je vršilo predavanje o delovanju djakovskega vladike Strosmayerja na kulturnem polju in o njegovih zaslugah za jugoslovansko idejo; 17. 4- je bila proslava 100 letnice ilirskega pokreta; meseca 'maja se je proslavil materinski dan, isti mesec je predaval banovinski zdravnik g. dr. Ravnikar učencem in učenkam o tuberkulozi, alkoholu ter o zdravju sploh, uč- Bitenc in nastav. Fene pa ob priliki prenosa kosti ruskih vojakov, padlih na solunski fronti, v grobnico v Beogradu, o vlogi Rusije za osvobojenje Jugoslovanov; 6- 6. sta govorila učencem in učenkam nastav- Bitenc in Fene o nadškofu dr. Ant- Bon. jegliču ob priliki njegove 85 letnice.
Vsled odločbe kr. ban. upr. IV. No 10051/5 od 28. 9- 1934 je moralo zapustiti krško mešč. šolo 19 učencev in učenk iz Rajhenburga, ki so bili prešolani na senovško mešč. šolo. Pritožbo upravne občine Krško proti prešolanju Rajhenburžanov na Senovo je upravno sodišče v Celju s svojo razsodbo A 113/34/9 zavrnilo-
Dne 4- 12- 1934. je umrl v Zagrebu upokojeni krški mestni župnik č- g- Ivan Renier, ki je poučeval na šoli verouk in tudi druge predmete od leta 1902 — 1906; njegovega pogreba iz župnišča na pokopališče se je udeležila vsa mladina z učiteljskim zborom.
V	zimskih mesecih je dobivalo 50 učencev in učenk osnovne in meščanske šole v šoli dnevno mleko in kruh. To akcijo za najrevnešje je pokrenilo in izvedlo društvo Rdečega križa s podporami mladinolju-bov in sodelovanjem članic Kola jugosl- sester.
Ministrstvo prosvete je zahtevalo s SNbr. 33775 od 3. X. 1934 predloge za ime, ki ga naj ima krška mešč. šola. V smislu min. odloka^ se je moralo izvesti glasovanje, ki je izpadlo sledeče: uprava občine Krško je predlagala ime kralja Aleksandra I., Videm ime kralja Petra II-, Leskovec ime Martina Hočevarja, g. sreski načelnik ime Martina Hočevarja, dolgoletni ravnatelj g. dr. Tomaž Romih je predlagal ime kralja Aleksandra I- Od učencev in učenk je glasovalo 34 za ime kralja Aleksandra I-, 64 za ime Martina Hočevarja, 19 za ime Jan. Vajk. Valvazorja 11 za ime kralja Petra II., 2 za ime Adama Bohoriča in 5 za ime kraljice Marije. Od učiteljskega zbora so glasovali 4 za ime kralja Aleksandra I- in 3 za ime Jan. Vajk. Valvazorja. Vsi predlogi so bili odposlani kr. ban. upravi in ministrstvu, ki pa še ni določilo imena, ki ga naj nosi v bodoče krška meščanska šola.
Dne 1- maja 1935. je posetil službeno Krško g. ban dravske ban. dr. Dinko Puc; sprejema pred sreskim načestvom se je udeležila mladina in učiteljski zbor.
Dne 5. junija 1935 je nadzoroval pouk verouka v vseh razredih g; dekan Anžič iz Škocijana.
Poleg zaukazanih enournih in poldnevnih poučnih ekskurzij tekom šol- leta v okolico je napravila vsa šola dne 8. junija celodnevni izlet na Studenec - Sv- Duh - Gora sv. Lovrenca-
Vsled poziva kr. ban. uprave IV- No 17826/1 od 27. XII. 1934 se je morala izvesti na šoli med učenci in učiteljstvom denarna zbirka za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. v Ljubljani. Prispevali so: učiteljski zbor 280'—, I. raz. 23 — Din, II. raz. 38'25 Din,
III,	raz. 1975 Din, IV. raz. 17— Din, ostanek nabranega denarja za
majniški izlet 15'— Din. Skupno se je poslalo odboru za postavitev spomenika v Ljubljano znesek 393'— Din.
Učitelj Drago Bitenc se je udeležil od 2. do 5. I. 1935 pomorsko propagandnega tečaja Jadranske straže v Ljubljani in od 23. III. do 31. III. 1935 smučarskega tečaja za učitelje na planini na Voglu.
K spovedi so šli učenci in učenke ter so prejeli sv. obhajilo 2. in
3.	X. ter 4. in 5. XII., velikonočne duhovne vaje pa so opravili v dneh 13. do 15. aprila.
Božične počitnice so trajale od 23. XII. 1934 do 10. I. 1935, velikonočne pa od 18. IV. do 6. V. 1935.
Sklep I. semestra je bil vsled odloka SNbr. 41689 od 27. XI. 1934 dne 31. I. 1935. Četrti razred je končal s poukom dne 31. V-, ostali trije razredi so imeli pouk do vštetega 19. VI. Učenci in učenke IV. razreda so opravili končne izpite v dneh 11. do 15. junija. Sklep šol. 1-1934/35 je bil dne 28. VI. z zaključno službo božjo, vidovdansko proslavo in razdelitvijo izpričeval.
III.	Seznam učnih knjig za sol. 1. 1934-35.
l.	razred.
Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma. Katoliški katekizem.
Brinar: Slovenska čitanka za meščanske šole, I. del.
Brinar: Slovenska vadnica.
Jedrlinič: Druga srpska ali hrvat-ska čitanka.
Dr. Rupel: Prva srbohrvatska vadnica.
Fink-Kožuh: Erstes Lesebuch. Fibel.
Dr. Bezjak: Nemška vadnica, I. del.
Fink: Zemljepis za mešč. šole.
Dr. Vasilij Popovič: Zgodovina starega veka za I. razr. mešč. š.
Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva.
Črnivec: Računica za mešč. š., I.del.
2.	razred.
Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma. Katoliški katekizem.
Brinar: Čitanka za mešč. š., II. del.
Brinar: Slovenska vadnica.
Jedrlinič: Druga srpska ali hrvat-ska čitanka.
Dr. Rupel: Prva srbohrvatska vadnica.
3.
Stroj: Liturgika.
Brinar: Čitanka za mešč. š., III. del.
Brinar: Slovenska vadnica.
Dr. Čajkovac: Četvrta čitanka.
Dr. Rupel: Druga srbohrvatska vadnica.
Fink-Kožuh: Zweites Lesebuch.
Dr. Bezjak: Nemška vadnica, Ii. del.
Fink-Kožuh: Erstes Lesebuch. Fibel.
Dr. Bezjak: Nemška vadnica, I. del. Fink: Zemljepis za mešč. šole. Bevk: Prirodopis.
Črnivec: Računica za mešč. šole,
I.	del.
razred.
Fink: Zemljepis za mešč. šole. Črnivec: Računica za m. š., II. del. Jeran: Osnovni pojmi opisne geometrije.
Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol.
Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol.
4. razred.
Mlakar: ^Katoliški veronauk. Brinar: Čitanka za mešč. š., IV. del. Breznik: Slovenska slovnica.
Dr. Čajkovac: Četvrta čitanka.
Dr. Rupel:	Treča	srbohrvatska
vadnica.
Fink-Kožuh: Zweites Lesebuch. Bezjak: Nemška vadnica, II. del. Juras: Zemljepis kraljevine Jugoslavije.
Dr. Vasilij Popovič: Pregled kul-
turne i privredne istorije opšte i jugoslovenske za 4. razr. gradj. š.
Črnivec: Računica za m. š., III. del.
Kunc: Fizika za nižje razr. sr. šol.
Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol.
Jeran: Osnovni pojmi opisne geometrije.
Kocen-Šenoa: Geografski atlas. (Za vse razrede.)
Pri pouku risanja se rabijo sledeči učni pripomočki: risalna deska, položno ravnilo, 2 trikotnika, risalno orodje ter barve: Indijsko rumeno ali Gummigutte, Kadmij (svetli), Sepia, Žgana siena, Cinobrovo rdeče, Karmin II, Kobaltova modra, Ultramarin modra, Prusko modra, Svetlo zeleni cinober, Črna- Za 1. — 3. razred črni in rdeči tuš, za četrti razred še moder tuš.
IV.	Seznam nalog iz narodnega jezika.
Slovenščina, 1 razred: Jože izpove svoj greh. (Prosto). Čuvajmo Jugoslavijo! (Ob priliki oporoke Vit. kralja Aleksandra I. Ujedinitelja.)
V	miru cvete prosveta. (Prosto.) Pes in mačka- (Narek.) Rudar pripoveduje. (Po berilu v samogovoru.) Mejnik. (Po pesmi.) Pomlad je tu- (Prosto.) Pol leta po smrti kralja mučenika- (Prosto.) Mati. (Prosto po predavanju.)
2. razred: Krjavelj uči mačko voziti. (Prosto.) Čuvajmo Jugoslavijo! (Ob priliki oporoke Vit. kralja Aleksandra I. Ujedinitelja.) V miru cvete prosveta. (Prosto.) Mrtva kopriva. (Narek.) Naša zvezda. (Po pesmi-) Moje dobre in slabe lastnosti. (Prispevek k spoznavanju samega sebe) Na splavu. (Potopis.) Slovo Zrinjskega. (Prosto) Mati —naš zaklad. (Prosto po predavanju.)
3. razred. Že čriček prepeva, ne more več spat! (Slika) Zadnja želja našega velikega kralja. (Ob priliki smrti Vit. kralja Aleksandra I. Ujedinitelja.) V miru cvete prosveta. (Ob dnevu miru.) Kaj pripoveduje božično drevesce- (Samogovor.) Na sankališču. (Slika.) Čuvajmo naše morje! Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! (S. Gregorčič - razprava.) Prvi april. (Prosto) Moja mati-(Ob priliki materinskega dne.)
4. razred: Septembersko jutro- (Slika.) Ob smrti našega velikega vladarja. V miru cvete prosveta. (Ob priliki dneva miru.) Sveti večer pri nas doma. (Slika.) Sveti Sava - prosvetitelj- Razprava ob sedemstolet-nici njegove smrti ) Komur pevski duh sem vdahnil, temu dal sem pesmi svoje- (Prešernov „Orglar“.) Sejem v Krškem. (Slika.) Moje sanje-(Prosto.) Ob priliki materinskega dne.
Srbohrvaščina, 1. razred: Muha. (Prepis čirilicom.) Slava našemu Kralju Vitezu, Aleksandru I Ujedinitelju! (Povodom njegove mučeniške smrti.) Štednja. (Diktat čirilicom.) Božična jelka- (Diktat čirilicom.) Sveti
Sava. (Prepričavanje.) Kako je zimi. (Opis ) Zdravlje. (Naizust.) Vočnjak. (Opis.) Majčica - moj andjeo. (Povodom Materinskog dana.)
2. razred: Kobac in kukavica. (Diktat čirilicom.) Naš Kralj Aleksan-dar I, Junak i Mučenik. (Povodom Njeqove tragične smrti.) S Kraljem Petrom I kroz Albaniju. (Prepričavanje.) Božični običaji- (Prepričanje.) Sveti Sava i majka. (Naizust ) U toploj sobi. (Opis.) Narodne zagonetke
i	pitalice. (Memoriranje.) Orad. (Opis.' Majka - največja dobrotvorka- (Povodom Materinskog dana.)
3. razred: Uči i napreduj. (Diktat čirilicom.) Jugoslavija plače . . . (Povodom tragične smrti Kralja Aleksandra I-) Oproštaj sa Otadžbinom. (Povodom prelaza srpske vojske preko Albanije 1915 god.) Božična radost. (Prepričavanje prema članku.) Nemoj sine,^govoriti krivo, več po pravdi Boga istinoga! (Narodna pesma u prozi ) Štedljiva kučanica. (Prema uputi.) Putovanje železnicom- (Opis.) Narodni običaji na Djurdjevo. (Prema članku.) Majčina ljubav- (Povodom Materinskog dana.)
4. razred: Pozdrav na početku školske godine. (Diktat čirilicom.) Naš mrtvi Kralj - Mučenik Aleksander 1 na „Dubrovniku“. (Povodom Njegove smrti.) U miru cvate nauka- (Povodom dana Mira.) U znaku Crve-nog Krsta. (Prema uputi.) Sto godina Gajevih „Novina“ 1835 — 1935-(Povodom 100 godišnjice Ilirskog pokreta ) Zvanje Slavljanstva- (Pesma u prozi od P- P) Kakvo je bogatstvo Bog dao čoveku? (Diktat čirilicom.) Mihajlo Pupin- 'Povodom njegove smrti.) Majčinom danu. (Povodom Materinskog dana.)
V.	Zajednica doma in šole ter dijaška
društva.
1« Zajednica doma in šole.
Društvo je, kakor v preteklem šolskem letu, tudi letos gojilo tesne stike s starši v svrho izmenjave misli v smeri večjega umskega napredka naše mladine. Redni občni zbor, ki se ga je udeležilo poleg celokupnega odbora še 48 članov, je izvolil za: predsednika: dr. Jakoba Jana, podpredsednika: dr. Janka Rajarja, tajnika: Bitenca Draga, blagajnika: Žabkaria Josipa, odbornike: gospo Ipavec Marico, g. Vodopivca Franca, g. Radanoviča Ivana, g. Metelka Alojza ter vse nastavnike šole.
V nadzorni odbor sta bila izvoljena g. Godler Jožef in g. Cimperman Josip.
Sredstva društva doslej niso dopuščala, da bi društvo moglo razen predavanj nuditi članstvu in šol. mladini še kaj drugega. Po naraščajočem zanimanju od strani staršev pa je pričakovati, da se bo možnost izboljšala v korist domu in šoli. Tudi je potrebno, * da se pri roditeljih vzbudi zavest o potrebi, da se čim češče pouče o napredku in vedenju svoje dece ali varovancev v šoli. Mišlenje, da to ni potrebno, je povsem napačno ter tudi pogostoma krivo poslabšanju posameznikov, kajti samo z medsebojno pomočjo se da koristiti otrokom in odpraviti pojavljajoče se nedostatke pri učenju in vedenju.
V šolskem letu 1934/35 je društvo priredilo predavanje „Starši in šola“, v katerem je predavatelj g. prof. Čopič iz Ljubljane obravnaval vse vzgojne momente z ozirom na dom in šolo. Odbor je tudi uspešno sodeloval pri razdelitvi šolskih knjig iz ubožne knjižnice, kar je vselej povzročilo precejšnje težave, ter se zavzel za uvedbo stalnih učnih knjig.
Blagajna izkazuje 767’— Din dohodkov na vplačani članarini.
2.	Podmladek Rdečega Križa.
(Poverjenica nast. Kramarič za I. semester, za II. semester rav. Vutkovič.)
Začetkom šol. leta 1934/35 so morali zadostiti šolski odbori PRK brezpogojno čl. 55 novega zakona o društvu Rdečega križa, t. j. izvršiti so morali likvidacijo starega šol-
skega odbora in oddati premoženje novemu šolskemu odboru. V smislu določb cit. zakona se je izvolil nov odbor, ki je prevzel od starega posle in premoženje. V sekciji Podmladka, ki je podrejen sreskemu odboru društva Rdečega križa, je organiziranih 134 učencev in učenk. Vsak razred ima svoj razredni odbor, ki skrbi za red in čistočo v razredu. Večkrat na leto, po možnosti vsak mesec, imajo razredni odbori seje, kjer se obravnavajo tekoče zadeve in se vršijo predavanja zdravstvene vsebine v zvezi z razgovori o načinu pomaganja svojemu bližnjemu. Vsak razred ima svoj Glasnik PRK. Ker so se učenci in učenke v zadnjih letih tesneje oklenili Podmladka jadranske straže, ki jim ob koncu šolskega leta nudi možnost potovanja na morje, je začelo zanimanje za Podmladek RK padati. Temu primerno je tudi blagajniško stanje. Saldo iz šol. leta 1934/35 je znašal 160 33 Din, na članarini in obrestih je znašal dohodek tekom leta 298 17 Din, ob koncu šol. leta 1934/35 znaša denarno premoženje 458 50 Din, ki se bo uporabilo za plačilo članarine banovinskemu in glavnemu odboru društva RK ter za poravnavo naročnine Glasnika PRK.
3« Podmladek Jadranske straže,
(Poverjenik uč. Bitenc.)
Ta dijaška organizacija je na našem zavodu najmočnejša in je v njej organiziranih 100°/o dijakov (-inj). Zanimanje zanjo je bilo v šolskem letu 1934/35 še bolj živahno kot v prejšnjem letu. Nedvomno je dorašča-joča mladina pridobila v spoznavanju vzvišenega kulturnosocijalnega, gospodarskega ter narodnoobrambnega cilja, ki si ga je postavila Jadranska straža. Odločno pa je pripomogel širjenju zanimanja in dvigu pomorske zavesti izlet na otok Krk, katerega je koncern šol- 1. 1933/34 uspešno organiziral Podmladek. Mladini, ki je tolikanj želela videti in vzljubiti morje, so se želje uresničile — doživetje, ki bo ostalo neizbrisno v dušah udeležencev.
IIWBWMSO*!1
Z živim zanimanjem je bil izvršen ogled Sušaka, pristaniških naprav, državne meje, prometa, trsatske cerkve ter frankopanskega gradu. Z mešanimi občutki so podmladkarji nadaljevali pot s parnikom do Omišlja na otoku Krku, kjer so po prihodu preizkušali svoje plavalne zmožnosti v morju. Slika kaže_ skupino izletnikov s spremljevalci ob priliki odhoda v pristanišču Omišlju.
S stopnjevanim navdušenjem za naše morje je pričelo tudi v novem šolskem letu Podmladkovo delovanje v znamenju skupnega izleta k morju. Redni letni občni zbor je izvolil sledeči odbor:
načelnica: Brine Zdenka, podnačelnica: Rajar Majda, tajnica: Jeras Silva, blagajničarka: Gorenc Albina, nam.: Škoda Poldi, odborniki: Po-čivalšek Božo, Vidovič Marija, Debelak Vera, Serne Marijan, Lovrenčič Olaf, Ribič Liberat, Zlatič Darinka.
Novi odbor si je zlasti zastavil nalogo, da s podvojenim delovanjem po razrednih zaupnikih razvije močno propagando za društvo. Imel je redne mesečne seje in sestanke s predavanji, poročili in razgovori. Po-krenil je akcijo za prireditev miklavževanja za mladino, kjer je primerno obdaroval 34 najpotrebnejših podmladkarjev Hc). Hvalevreden znak so-cijalnega čuvstvovanja so ob navedeni priliki pokazali skoro vsi člani (-ice), ki so po svojih močeh prispevali k obdaritvi. Nadalje je bilo prirejeno predavanje o potovanju po Sredozemskem morju, kar je v besedi in sliki krasno izvedel od kr. banske uprave delegirani predavatelj, tajnik sekcije PJS g. Viktor Pirnat. Lep uspeh je dosegel Podmladek s prireditvijo mladinskega koncerta v sokolski dvorani dne 17. februarja t. 1.
Iz prijaznosti je sodeloval krški sokolski orkester pod vodstvom g. Joškota Pfeiferja. Klavirske točke je uvežbal g. Koleša Rudolf, pevsko s spremljevanjem klavirja pa učit. Stiplovšek Franjo. Prireditev je donesla 942 50 Din čistega, s katerimi bo precejšnjemu številu revnih učencev omogočena udeležba pri izletu na morje. Na tem mestu izreka odbor vsem, ki so količkaj pripomogli k delovnemu uspehu Podmladka, svojo iskreno zahvalo. Enako zahvalo izreka tudi krškemu meščanstvu, ki je s svojo udeležbo dalo popolno moralno zadoščenje za delo naše mladine.
V	svojem ožjem delovanju Podmladek ni prezrl vnobene prilike, ki je služila širjenju in poglobitvi jadranske miselnosti. Člani so pridno segali po društvenih izkaznicah, znakih in razglednicah, koledarčkih in slikah. Društvena imovina je s članarino narasla na 1952 50 Din, ki je kot izletni sklad naložena v Poštni hranilnici. K slednjemu je naklonil krajevni odbor ]S v Krškem 250 — Din podpore, tako znaša izletni sklad skupno 2202‘50 Din.
Ob sklepu šol. leta je Podmladek na slovesen način razvil in blagoslovil svoj prapor, kateremu sta kumovala ga. Lenka Čuševa, soproga sreskega načelnika g. dr. Tine Čuša, ter notar g. Hubert Završnik.
S	praporom na čelu bo stopala mladina odslej z odločno voljo po začrtani poti, da svojo dragoceno posest — naš ]adran — ohrani narodu in domovini. Zato:
„Čuvajmo naše morje!"
4. Trczvcna mladež,
(Poverjenik nastavnik Žabkar.)
Vzdržnost vživanja alkoholnih pijač se na šoli kljub priliki, ki jo nudi vinogradna okolica, zadovoljivo razvija. Zanimiva je okolnost, da je večina abstinentov iz družin, kjer pridelujejo doma vino Izmed 134 učencev in učenk ob koncu š. 1. je bilo abstinentov:
v I. razredu 11 deč. in
II.	„	10	deč.	in
III.	„	5	deč.	in
IV.	„	—	deč.	in
16	dekl ;	skupaj	27	uč.
7	dekl.;	skupaj	17	uč.
6	dekl.;	skupaj	11	uč.
2	dekl.;	skupaj	2	uč.
skupaj 26 deč. in 31 dekl.; skupaj 57 uč.
VI.	Knjižnice in zbirke učil.
1. Učiteljska knjižnica (varuh ravn. Vutkovič).
Stanje koncem	šol.	1.	1933/31	.
„	„	„	1934/35	.
prirastek v š. 1 1934/35 .
2. Dijaška knjižnica (varuh nast. Fene).
Stanje koncem	šol.	1.	1933/34	.
»	„	1934/35	.
prirastek v	šol.	1.	1934/35	.
3. Knjižnica učnih knjig za ubožne učence (varuh
Stanje koncem šol. 1. 1933/34 .
............ 1934 35 .
ravn.
1589 knjig 1623	„
34 knjig
863 knjig 894	„
31	„
Vutkovič). 753 knjig 765	„
12 knjig
prirastek v šol. i. 1934/35 .
4. Zemljepisno-zgodovinska zbirka (varuh nastav. Fene in Stupica). Stanje isto kot lan-
sko šolsko leto, in sicer 376 kosov.
5. Veroučna zbirka (varuh katehet župnik Filipič). 24 stenskih slik.
6. Prirodopisna zbirka (varuh uč. Bitenc).
Stanje koncem	šol.	1	1933/34	. . .	2768	kosov
„	„	1934/35	. . .	2779	„
prirastek v	šol.	1.	1934/35	...	11	„
Prirastek je nastal s pošiljko mineralij iz drž. rudnika Ljub;ja pri Prijedoru, ki jih je poslal direktor rudnika g. ing. Šinkovec, kateremu bodi na tem mestu izrečena naj-lepša zahvala. Poslal je za mineraloško zbirko sledeče minerale: 2 rjava železovca, 1 rjavi svitoglav, 1 okro, 1 jedrnati rjavi železovec, 1 jeklenec, 1 svinčeni sijajnik, 1 beli svinčenec, 1 zeleno svinčeno rudo, 1 malinovo rudo in 1 kremenjakov kristal.
7. Fizikalna zbirka (varuh nastav. Žabkar).
Stanje koncem	šol.	1.	1933/34	.	.	.	308	kosov
„	„	1934/35	.	.	.	311
prirastek v	šol.	1.	1934/35	...	3	kosi
8. Kemija (varuh nast. Žabkar). Stanje isto kot lansko leto 596 kosov.
9. Risarska zbirka (varuh uč. Stiplovšek). Stanje kot lansko leto 594 kosov.
10. Delavnica (varuh uč. Stiplovšek). Stanje kot lansko leto in sicer 138 kosov.
11. Telovadnica (varuh uč. Bitenc). Stanje isto kot koncem 1933/34, in sicer 61 kosov.
12. Ženska ročna dela (varuh nast. Stupica). Stanje isto kot lansko leto.
13. Vrtnarsko orodje (varuh uč. Bitenc). Stanje isto kot lansko leto, in sicer 36 kosov.
Vil. Zdravstveno stanje učencev in učenk.
Zdravniška služba se je na šoli tekom leta vršila redno. Sistematski pregledi u-čencev in učenk I. in IV. razreda so bili izvršeni v začetku in koncem šolskega leta. Med letom so se vršili kontrolni pregledi, poleg tega pa je vsako sredo dopoldne poslovala ambulanca, kjer so se pregludavali oboleli in slabotni učenci in učenke ter so se jim dajala potrebna navodila, nasveti in najnujnejša pomoč ter zdravila.
Zdravstveno stanje učencev in učene je v splošnem dobro. Večinoma so vsi telesno dobro in pravilno razviti, vendar je med njimi nekaj slabotnih. Vsi so snažno oblečeni, skrbno umiti in čisti,
Epidemij nalezljivih bolezni ni bilo, razen hripe, ki se je v večjem obsegu pojavila v zimskih mesecih, posamezna obolenja so se pa opažala še do konca šolskega leta.
V ambulanci je bilo tekom leta pregledanih 93 učencev in učenk, pri teh so se u-gotovile sledeče bolezni: telesne poškodbe	.	. 15,	bolezni	prebavil	.	. 12,	ušesne bolezni	... 2,
hripa.......................15,	bolezni	kože .	.	•	8,	paraziti l...................5,
bolezni dihal .	.	.11,	očesne	bolezni	.	.11,	ostale bolezni	. . .14.
VIII. Redovanje učencev in učenk.
Brandner Ljubica Ciuha Filip
Bevc Josip Blažek Marta Buršič Ana Erjavec Milena
Arh Ljudmila Ernest Marijan Graber Ivan
I. razred.
Izdelali so razred z odličnim uspehom:
Glogovšek Ivan	Počivalšek Nikolaja	Ribič	Liberat
Pfeifer Majda	Resnik Marija	Zlatič	Darinka
S prav dobrim uspehom:
Ipavec Majda	Marinšek Marija
Japel Dragica	Šinkovec Vida
Jarh Štefanija	Tuma Magda
Koller Rudolf	Vanič Ivan
Z dobrim uspehom:
Kastelic Vida Krieger Edvard Mikolavčič Jožef
Popravni izpit imajo:
Kerin Vincenc (sh.) Žigante Vera (rač.)
Nunčič Zvonko Papež Jožef Rehar Bogomir
Vodopivec Ljubomira Zavrič Jožefa Janc Milla Flis Irena
Schmuck Radoslov Šinkovec Branko Zorko Martin
Ponavljajo razred:
Hočevar Marija Mocnaj Borislav.
II. razred:
Izdelali so razred z odličnim uspehom:
Brandner Janja Colner Vida
Bizjak Franc Černetič Stanislav Komučar Olga
Godler Milan Kolešnik Ciril Komučar Slavko Marjetič Marija
Gramc Jožef Nunčič Danijela
Pacek Angela Randl Edvard
S prav dobrim uspehom: Levičar Franc	Pirc Anton
Lovrenčič Olaf	Podobnik Milan
Mustar Anton	Radanovič Sonja
Mikulec Julijana
Z dobrim uspehom:
Mlakar Arralija Metelko Bogomir Pompe Frančiška Pompe Karol
Preskar Anton Roštohar Albin Šobak Marija Voglar Edvard
Stritar Jože Zorič Nada
Seme Marijan Stupar Nevenka Zupančič Anton
Voglar Franc Žagar Mirko Žarn Josip
Popravni izpit imajo; Arh Štefanija (ra), Klobučar Bogumil (ra), Naglič Slavka (ra), Pope-lar Ivana (ra, ne), Rehar Dana (ra, gri).
Ponavljata razred: Kostevc Albin, Levičar Olga.
Belina Marija Cimperman Bogomir Jan Vlasta
III. razred.
Izdelali so razred z odličnim uspehom:
Debelak Vera	Jurečič	Dragica	Vidovič	Marija
Lebar Marta
Vodopivec Darinka
Jurčec Franc Kerin Angela Marolt Franc
S prav dobrim uspehom
Salmič Vinko Vene Rozalija Volarič Franc Račič Jože
Mastnak Zora Metelko Marija Pirc Ana
Zemljak Stanislav Žagar Stanislav Žigante Marija
Z dobrim uspehom:
Murovič Alojzij
IV. razred.
Izdelali so razred z odličnim uspehom:
Dimnik Anica, Mavsar Marija, Počivaišek Božidar, Rajar Majda, Zorko Stanislav.
S pravdobrim uspehom:
Jeras Silvestra	Levičar Alojzij	Pirc	Milena
Brine Zdenka Cener Marija Gomilšek Alojzij
Kaplan Josipina Korošec Anica
Musec Herman Pavlovič Ivana
Škoda Leopoldina Zavrič Marija
Z dobrim	uspehom:
Bizjak	Ivana	Klobasa Marija	Radanovič Dušan Vanič Marija
Cerjak	Ljudmila	Ponikvar Marjan	Simončič Nada
Gorenc	Albina	Pungerčar Stanislav	Tuma Milena
Ponavljata razred: Kukovičič Franc in Planinc Stanislava.
IX. Završni izpit.
K završnemu izpitu so se javili vsi učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred. Izpitni odbor je bil sledeče sestavljen: predsednik: ravnatelj Vutkovič Josip, stalni član: razrednik Stiplovšek Fran, izpraševalec	za	slovenščino: nast. Fene julija,
„	„	srbohrvaščino: nast. Stupica Marija,
„	„	zemlj. - zgodovino: nast. Štupica Marija,
„	„	matematiko: Žabkar Josip.
Završni izpiti so	se	vršili v dobi od 11. do 15. junija 1935.	Pismeni izpit iz	slovenščine	je	bil dne 11. junija. Naslov naloge je bil:	Pomen
jadranskega morja za Jugoslavijo, V smislu člena 9. pravilnika o opravljanju završnih izpitov na meščanskih šolah so bili ustmenega izpita iz slovenščine oproščeni: Brine Zdenka, Dimnik Anica, Kaplan josipina, Korošec Ana, Musec Herman, Pavlovič Ivana, Pirc Milena, Počivaišek Božidar, Rajar Majda in Škoda Leopoldina.
Završni izpit so napravili z odličnim uspehom:
Dimnik Anica, Mavsar Marija, Počivaišek Božidar, Rajar Majda, Zorko Stanislav;
sprav dobrim uspehom: Brine Zdenka, Cener Marija, Gomilšek Alojzij, Jeras Silvestra, Kaplan josipina, Korošec Anica, Levičar Alojzij, Musec Herman, Pavlovič Ivana, Pirc Milena, Škoda Leopoldina, Zavrič Marija;
z dobrim uspehom: Bizjak Ivana, Cerjak Ljudmila, Gorenc Albina, Klobasa Marija, Ponikvar Marjan, Pungerčar Stanislav, Radanovič Dušan, Simončič Nada, Tuma Milena, Vanič Marija,
X. Statistika učencev in učenk.
A. Začetkom šolskega leta se je vpisalo: 1. razred 22 dč i.i 25 dkl; skupaj 47 uč.
A. Koncem šolskega leta je ostalo:
1. razred 18 dč in 22 dekl; skupaj 40 uč.
2. „ 25 „ 23	48	2.	„ 25 „	18 „ „	43 „
3. „11 „ 16	» n 27	3.	„ 9 „	13 „ „	22 „
4. 11 „ 22	33	4.	„ 9 „	20 „	29 „
Skupaj 69 dč in 86 dkl; skupa) 155 uč. Skupaj 61 dč in 73 dekl; skupaj 134 uč.					
C. Po narodnosti	so vsi učenci in	učenke Jugoslovani, po veri vsi rimokatoliki.			
D. Po starosti je bilo	v I. razredu	II. razredu	III. razredu	IV. razredu	skupaj
	dč dkl	dč dkl	dč dkl	dč dkl	dč dkl
11 let	6 in 6	1 in —			7 in 6
12 „	8 in 12	8 in 7	2 in —		18 in 19
13 „	4 in 4	9 in 7	1 in 7		14 in 18
14 <		6 in 2	4 in 5	2 in 4	12 in 11
15 „		1 in 2	2 in 1	1 in 9	4 in 12
15 „				5 in 6	5 in 6
16 „				1 in 1	1 in 1
Skupaj	18 in 22	25 in 18	9 in 13	9 in 20	61 in 73
E.	Starši učencev ir	i učenk imajo sledeče poklice:			
	1. razred	II. razred	III. razred	IV. razred	skupaj
V državni službi	7 in 7	3 in 2	3 in 5	3 in 2	16 in 16
V občinski ali priv. službi I in 4		1 in 1		1 in 3	3 in 8
Trgovci in obrtniki	6 in 4	10 in 7	3 in 4	3 in 5	22 in 20
Kmetovalci	4 in 6	9 in 6	3 in 4	— in 6	16 in 22
Fizični delavci	— in 1	2 in 2		2 in 4	4 in 7
Skupaj	18 in 22	25 in 18	9 in 13	9 in 20	61 in 73
	F. Učni uspehi ob koncu šol. leta 1934/35.				
	I. razred II.	razred III.	razred IV. razred skupaj		
z odličnim uspehom	3 in 5 3	in 5 1	in 7 2 in	3 9 in 20	29 uč.
s prav dobrim uspehom 3 in 13 9		in 4 7	in 6 3 in	9 22 in 32	54 „
z dobrim uspehom	10 in 2 11	in 4 1	in — 3 in	7 25 in 13	38 „
ponavljalni izpit imajo	1 in 1 1	in 4		2 in 5	7 „
ponavljalo razred	1 in 1 1	in 1	1 in	1 3 in 3	6 „
Skupaj	18 in 22 25	in 18 9	in 13 9 in	20 61 in 73	= 134 uč.
U
□
ß y-5
XI, Naznanilo o pričetim šolskega fefa 1955/36,
šolsko leto 1935/36 se bo pričelo dne 1. septembra 1935. Vpisovanje bo dne !.. 2, in 3. septembra za učence in učenke vseh štirih razredov v ravnateljevi pisarni, II. nadstropje, vsakokrat od 8. do 12, n^gl do 18. ure. V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili četrti razred osnovne šole brez slabe ocene, če niso starejši od 14 let.
Vsak učenec prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izkaz o šolskem napredku) in krstni list. Pri vpisu plača vsak učenec 20- Din v fond za zdravstveno zaščito učencev in izpolni s 5 Din kolkovano „Prijavo“. Nadalje se plača pri vpisu 10*— Din za letno poročilo, 2.— Din za dijaško knjižico, l Din za izpričevalo in 50 para za Prijavo.
Vsak učenec se mora izkazati pri vpisu s pravilno kolkovanim (20.— Din) potrdilom pristojne davčne uprave o višini neposrednega davka, ki ga plačujejo njegovi roditelji, v svrho odmere šolnine, ki jo je treba plačati takoj pri vpisu. V smislu finančnega zakona za budž. 1.1934/35 se plačuje za mešč. šole šolnina za vse leto po nastopni razpredelnici:
pri davku nad 300 do 1000 Din se plača šolnine 50‘— Din 1000 „	3000	„	„	„	„	75~	>
3000 „	5000	„	„	„	100	„
5000 „	10000	„ „	V	»	150“—	„
Pri davku do 300 Din letno se ne plača nikaka šolnina. Starši, ki imajo več otrok na šolah, kjer se plačuje šolnina, plačajo za prvega celo šolnino, za ostale polovico.
Vsled odloka kr. ban. uprave IV. No 8047/1 z dne 2. 5. 1935 se vrši začasno vpisovanje učencev in učenk za prvi razred v četrtek, dne 27. junija t. 1. od 8. do 12. ure v ravnateljivi pisarni. K začasnemu vpisu morajo priti učenci in učenke v spremstvu staršev ali njih namestnikov z Izkazom o dovršenem četrtem razredu osnovne šole brez slabe ocene. Stalni vpis teh učencev se bo vršil v jeseni, ko bodo predložili prej na> vedene listine in plačali predpisane takse.
Popravni izpiti bodo 31. avgusta. Pismene prošnje za popravni izpit, kolkovane s kolkom za 5 Din in s kolkom 10 Din za vsak predmet, je oddati v ravnateljivi pisarni do 15. avgusta; pozneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale.
Učenci in učenke se opozarjajo na čl. 39 disciplinskih pravil, ki se glasi: Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali šolskih počitnicah, kakor da bi bila storjena v šolskem Č3su
Dne 6, septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., se morajo brez izjeme udeležiti vsi učenci in učenke svečane službe božje ob 9. uri v krški župni cerkvi. Zbirališče pred šolskim poslopjem ob */* na 9. uro.
Otvoritvena služba božja za šol. leto 1935/36 bo v ponedeljek, dne 9. septembra ob 9. uri. Po končani maši se bo naznanil učencem in u-čenkam v razrednih sobah disciplinski red in urnik. Z rednim poukom se bo pričelo v torek, dne 10. septembra ob 8. uri.
Ubožne učne knjige bo delil resnično potrebnim učencem in učenkam izvršni odbor „Zajednice doma in šole na mešč. šoli v Krškem , kamor bo treba predložiti nekolkovane prijave. Tekom počitnic se ubožne knjige ne bodo izdajale nikomur.