tmo, pocl«JU ** tfvUk* po.	m a dan, ko
^	V teli čadk
1» u ^c«. potreba-Jo list Vale &	ij«. Bkniajto
w , »roi DlsČano.
Cpv ^ ' r
t
glas Naroda
Na 15 — Stev. 15
Osi glofgngHh fleUvcer ▼ Ameriki
M. I, mmšm Act «f
M itn.
NEW YORK, FRIDAY. JANUARY 21, 1944—PETIJK, 21. JANUARJA, 1944
VOLUME LIT. LETNIK Ln.
RUSI UDARILI PROTI BALTIKU

Moskva je sinoči sporočila, da je zmagovita rdeča armada v šest dnevni severni ofenzivi pobila 40,000 Nemcev ter je zavzela silno močno trdnjavo Novgorod in obenem pregn&la. Nemce z mostišča zapadno od I^ningrada, tako da je nekdanja prestolica carjev osvobojena obleganja.
**oroč4o ruttkega vrhovnega,
pove!j>tva prava, da je b«lo v hodih z:t Novgorod ubitLh 15 ti-Xemwr, vjetih pa 3000, na fn niti pri Lenin^rraik pa jih > ImIu ubitih 5,000.
B«'rliii,4i radio poroča, da *o Nemer izpraznili pr«»del vzIjo dno «1 Kolpi na. o« i koder c#>*reJjevnS zalagalne ceste, ki peljejo v Leningrad, kar potrjujejo tudi jru*ki viri.
Zapadno od Novgorod«, ki k«, itali^ja 90 raBj južno od Ijp-niiijrradn, je armada jrei Karala Kurila Mi-nt-kirva zavzela Na-n i, milj od Novgonoda iti s uviojim in born proti Kevero-ZJkpoala proti l>altskim državam je saitodla Dolgovo in napredovala 13 mi!j.
Merefkon armada, ki je prodirala od Oranwilaunu, in armada generala Go vo rova. Vi jo prihajala južno od Leningrada. »ta združili in razbili zadnjo o*tamikc n<»m*kiih u-r»l», ki so .segale do Finskega zaliva zapadno od T>nii nerada.
Nem<ka armada na bin kraju jo Kila popolnoma rabita iu posamezni oddelki uničeni. V kleščah ntbeh ruskrh armad je Ih!o okoli 250,000 Nemcev.
Runi so v okolic« Leningrada osvobodili nad 20 silno m or no utrjonih krajev, mod njimi Rtrcflno, 7 milj zapadno od me-*ta, IVi-^k, 9 milj jwrozaipadno od l>»uin;rrada in Vokodareke, 12 mili proti ju^rozapadn.
V ofenzivi pri Lenit^ncKi so Rimi dnfcili velikanski plon, med drugim tudi 85 težkih topov. s katerimi so Nemci ob-
streljevali Leningrad, 180 dru gih težkih topov, 30 tankov, 159 zakopmih možnarjev, £74 strojnic in 18 velikih imink'ij-sbih skladišč.
Armada generala Mereckova je vplenila m^l dragim 182 topov, <XiT> trnkov m 28 skladišč.
Po padcu Novgoroda je armada £ront*rala Mero*-kov a v svojem prodiranju proti zapa-du obkolila močno nemško arma do v m4om gozdu in jo uničila. Z zarzofcjom Nasčija so Rusi dospeli do železnice, ki teee v Lugo.
Severno od Kristinovke v dolenji Ukrajini Nemci že četrti dan silovito, pa zaman napadajo; drugih poročil z južne fronte ni.
Novgorod so Nemoi zavzeli 25. avarn*ta, 1941 in njegov pa-dee je maršali Stalin naznanil s po*ebnim dnevnim poveljem, ki ga je naslovil na generala Mereckova.
* Voja£W"lfeltVsrt pi%neHa;;fo pa-dee Novgorod a s padcem črtali ngTada in Brianiska. Stalin je ukazal oddati po 20 strek>v iz •224 topov.
Poročila iz Moskve pravijo, da je general Mereckov, ki je zavzel Možaisk v prvi ruski prot iofenži vi, nepričakovano pričel ofenzivo opoflnoei ter z artilerijskim ogenjein razbil nemške utrdbe, nato pa je vda-rila infanterija v belih uniformah in z naskokom zavzela Novgorod m njegova okolica jo veLkkansko grobišče nemških vojakov in ra?Jbitega orožja.
Jugoslov. partizani ujeli Nemce v past
London, 19. j an. — Jugoslovanski partizani, usidrani v svojih postojankah v goratih predelih na dolino reke Vrbas v zapadnj Bosni, udarjajo s vso silo na motorizirano nacijsko divizijo, ki je zašla v sneženo past iz katere jo skušajo rešiti posebna rešilna nem-ška kolona.
Kot pravi partizansko poročilo go naciji za vozili a svojimi 400 motornimi vozili v btla-to, ki je •bilo pokrito s snegom in zdaj se skušajo izvleči rz te zagate, a partizani pa jili "spodbujajo" k rešilnemu delu z vso svojo artiljerijo, Ivi jo imajo tam okrog na razpolago. Nemci >o fbesni in ^ postavljajo partizanom v 'bran v Ibitki, ki je mor»la najljute.iša od vseh ki «o se liile tekom te zadnije kaanpanje.
Poročilo maršala Tita se ftfasi, da so Nemci obtičali v okolju Lipovca, ki leži približno 35 milj -severozapadno od Mosta rja. Zadnje vesti o tem se fflai.se, da «o Nemci poslali o.arrožani motorizirani tlfiviziji na pomoč dvanajst tisoč mož, ki si prizadevajo, da bi rešili divizijo iz pasti.
tRošilni sili se je posrečilo prodreti na nekaterih mestih Ob Jajcu in Do ljubem-Vakufu, kot pravi porodilo, ki omenja, da je Jiojeva nje ruzt egujeiio čez široko pre<lefje zapadne Bosne, o<l Olanio^a do Mrko-nji^če ^rada.
Partizani v ofenzivi v vzhodni Bosni
London, 19. jan. — Poročilo Associated Pre^sa se ^lasi, da so začele osvolxKlilne čete ofen živo proti Nemcem v \-zhodnem predel ju Bosne, kjer so začeli prodirati proti Tuzli. Tako navaja zadnui komunike iz gl. stana partizanov, ki tudi pripominja, da so še vedno v teku hodi iboji v Hercegovini in na Hi-va^keuu .
Italjanska fronta
Angleške čete, ki se bore po gorovju, ki se dviga 500 čevljev nad zgodovinsko Apijsko cesto, so pregnale Nemce iz Minturna, dve milji od reke Garigliano. Nemci sami priznavajo, da so izpraznili Minturno, pravijo pa, da so ga popolnoma razdejali. Mesto je zelo staro in Je v mirnem času imelo 5000 prebivalcev.
Zavezniki so tudi zavzeli Arj^nito <*b ustju Garigii-ana, Tufo, »htx> miljo tieverov^hodno od Mir rt uma in Suio, 7 milj od obrežja ob Oari^liaria. Odk-aif so prišli Angleži čez (laritfliano, ho se morali boriti po miiiirtmih krajih in i h-predano pod opijem toj>ov in strojnic. Angleška armada na^lo dobiva mova ojačenja in jo čakajo še liudi boji za Oa-t«kl Forte, dve milji od Garigliana.
Zavezniška mornarica obstreljevala nemške postojanke ob dalmatinski in istrski obali
ROMMEL BO BRANIL ZAPADNO EVROPO
Nekje na Danskem je feld-maršal Erwin Rommel v njegovem glavnem stanu Obiskal feldmaršala Karla Rudolf Oerd von R undated ta. Poroča-iio je bilo, da je von RumUtedt bil r/fi>ran m poveljnika v južni Rusiji, da bo rodil umik nemške armade iz Dnjeprovega kolena, feldmarSal Rommel bo pa branil zapadno Evropo pred zavezniško vpadno armado.
Berlin je bil sopet bombardiran
Po šestdnevnem odmora bo sinodi angleški težki bombniki zopet bomfcandirali Berlin. Odkar so pričeli zavezniki 18. no-vemflbra bonAerdirati Berlin, je doživel že 10 oeio velikih in več
Ameriške izgube v Italiji
Vojni tajnik Henry Stimson je na časnikarski konferenci rekel, da znašajo ameriške izgube v Italiji 19,210 mož, 2985 ubitih, 12,50* ranjenih in 3721 pogrešanih.
Na Pajcifiku pri Cape Glou-Hter na New Britain je bilo najmanj 9100 Japoncev, Ame-rikancev pa 228 in 694 ranjenih.
_i_
Kupovanje Vojnih bondov
Nevil Ford, predsednik War Finance Committee, je rekel, da posamezniki Ibonde četrtega vojnega posojila bolj hitro kupujejo, fcot pa »o jih (kupovali pri prejšnjih posojilih. V državi New York so do sedaj kupili vojne boude četrtega vojnega posojila m $85,900,000, ali skoro 10 odstotkov kvote.
Alžir, 19. jan. — Zavezniški ♦rlavni stan tukaj je danes o-l>elodanii poroeilo, katero navaja. da je lahka ameriška in angleška pomorska silil koncem preteklega tediui oTkstre-ljevala nacijske postojanke oi» Jadranu in Tirenejskfm morju.
Brifcska rušilea Tvrian in GreiMlle sta izstreljevala pretekli petek ponoči Ko vin j db istrski obali in naslednjo noe pa sta rušilna Blaekmore in Lepiburv napadla pristani-tšče albanskega mesta Drač.
Pristanišča otokov I>r\Tenik in Korouia so bila obstrelje\*a-na že v četrtek ponoči po ru-šilolh Tuimi'lt m Trombridge.
Ameriške lalike pomorske sile pa so medtem napadale o-breine rpostojanke ter -sovražno prevozno brodovje nekoliko nižfie dol o»b italijanski obali.
Sedem tisoč aretiranih
v Zagrebu
Švicarski list Gaizette de Lausanne je povzel po iz Budimpešte došli depeši vest, katera navaja, da je bUo v Za-grdbu aretiranih zadnje dni sedem tisoč ljudi, povečini pristašev stranke Vlad emirja Ma-oeka, eeljaskega voditelja na Hrvaškem.
Kot je ibilo že prej poročano je Paveličeva lutkansk^ vlada odredila hišno preiskavo v mestu Zagreba koncem preteklega tedna in zadnje vesti govorijo, da je bila izdana tudi prepoved civilne transport acije po vlakih. Vlake bodo rabili predvsem Nemci tza prevoz vo-
Jutfoslov&nski pomožni od bor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini. . ____
jaštva. Xaciji se s Pavelicem vred iboje možnosti, dti bi Aji-gleži pristali na dalmatinski obaili in »darili v notranjost ozemlja. Zato odrejajo aretacijo vseh količkaj sumljivih e-lementov, ki bi znal »i t i Štt v|)a-dnikotn na roko.
KAKO BO S FARMARJEM PO VOJNI
Washington. — Poljedelski tajnik Wiekard je dejal pred par dnevi tukaj, da bo ameriški farmar tinli po končani vojni se vedno prideloval velike količine živeža ako se bo izvajalo program, ki ga je on sestavil za ameriško poljedelstvo po vojni,	"
Vesti
Pri sestavi tcM^a programa so sodelovali krajevni cxlbori In okrožni uradi poljedelskega depart men ta. Izdan je bil pam-flet v katerem je obrazložen poljedelski povojni program v glavnih potezah in točkah, ki določajo;
1. Zadoestno in hranilno dobro hrano za vse sloje, kar bo zahtevalo večje količine žive-7A\, kot se ija je sploh kedaj pridelovalo v deželi. Enako naj bo po vojni poskrbljeno, da lx> pridelanega dovolj vlakna — bombaža, lanu, itd. — za vse potre)** eetotnega prebivalstva.
Farmarjem naj bodo zagotovljene zmerne eene -na podlagi enake vrednosti z denarno valuto, z
3.	Po farmskih krajih Vn prede? ji h naj |>ostavi več Šol, bolnišnic, izpelje dovolj poti in eest, ki Ixwlo farmarju olajšale prevažanje; poskrbi naj se, da ilx> imel farmar na razpola-iro dovolj električne sile, dalje sanitarne naprave in zabavna ter vztrojna središča za kultu-no in socialno wlejstvovanje, kakor tudi vse prilike za poki i<*no \"Z£fojo mladine.
4.	Farmarju naj se omoiro-r*i prakti«"nejši način razpeča-
vanja pridelkov In fann>kih prcnluktov sploh, s primeroma nizkimi izdatki.
5. Pod vzame naj se splošne korake, ki l>odo vzbujale zani-' inaiue za nabavo majhnih kine tij za preživljanje posameznih družin.
(I. Prepreeenje prehajanja širokih farmskih ozemelj v roke oiperatorskih lastnikov In o-moifoeenje boiišepra zemlj-škeira varstva posestnikov farm.
7.	Izsuši, irkrira, ter izeisti naj se okro? 40,000,000 akrov sedaj nerabne farmske zemlje, na katero naj se naseli družine.
8.	Malim farmarjem okro-jf mest naj ?e da priliko, da se IhkIo mosrli preživljati na svojili malih kmetijah.
9.	Konzervira naj se v širšem obseeru sroz<lna in poljska predelja dežele.
10.	Vzdržuje naj se zadosten industrijski obrat, 4'kot neizogibna potreba" za ustvaritev domačepra trera za kmetijske pridelke.
11.	Svolx>dnejše smerniee v mednarodni trgovini ter zmanj šiinje pridelavanja živilskih in drugih pridelkov, ki najdejo preveliko koni]>etietjo na svetovnem trsni dmsrih dežel.
MAINE VRI NOVE JUGOSLOVANSKE EDINICE V RUSIJI
Moskva, 17. jan. — Brzojavno poročilo poslano po Vso-slovanski novinarski službi v Moskvi opisuje manevre novo organizirane jugoslovanske vojaške enote v Sovjetski uniji. Poročilo se glasA:
Bnlgaikov,
"A. Bnl^akov, poročevalec Izveistja, ki je obiskal taborišče nove ju£o>lovanske vojaiške e-note v iSovjetski Rusiji ter prisostvoval manevrom iste, je poslal svojemu listu elanek, v katerem piše o jugoslovanskih prostovoljcih in njih neodo-Ijivi želji, da se spoprimejo z nacijskimi banditL
4<Jugaslavija,M piše poročevalec, "je bila de«ela, kjer je živelo miroljubno ljudstvo, toda prišli so Hitlerjevi banditi in so preplavili prijazne trge, mesta in vasi s krvjo mirnega prebivalstva. S to tisoče Jugoslovanov, moških, žensk in o-trok je bilo ustreljenih, obešenih, s ežganih pri živem telesu in utopljenih v vodah Donave in Tise. Desettifcoee drugih je bilo vrženih v zapore in koncentracijska talborišea, kjer čakajo smrti. Ko so Nemci iskali novih rezerv m svoje armado na fronti, so tekom i 4 totalne mobilizacije" zgnali skupaj jugoslovanske moške in jih pognali na vzftiodno fronto, kjer so se morali pod pretnjo smrti boriti proti svojim ruskim bratom.
"Mnogi Jugoslovani pa eo na ruski fronti db prvi priliki prešli k rdelci anapadi ali pa se podali. Pred kratkim so jugoslovanski častniki in votjald, ki so prostovoljno prešli na rusko stran, sapročlR sovjetsko
na rob gozda, ter je sporočil podporočniku Nikolaju Oicitju od infanterije, da je njegova artiljerijska sekcija v redu.
vlado za dovoljenje ustanovitve prostovoljne jugoslovanske vojaške enote, ki bi se mogda ramo off> rami (l)oriti z nlečo armado proti nemškemu fašizmu, ki je sovražnik vseh Slovakov.
Sovjetska vlada m vrhovno poveljstvo rdeče armade, je privolilo v formiranje take prostovoljne enote v USSR., kar je vzbudilo veliko navdušenje med vsemi Jugoslovani v Sovjetski uniji. Vsi vojni ujetniki so zaprosili, da bi se smeli pridružiti vojaški enoti, kateri je na isplošno željo vseli jiuposlovanskih častnikov stopil na čelo, kot poveljnik, pol-kovni poročnik Marko Mesič.
44Pod njegovim poveljstvom so se vrsiH. manevri, katere sem opazoval. Na poziv trobentača so v ranem jutru jugoslovanske ediniee prišle ma odprto polje in izza skupine dreves se je pojavil poveljnik Mesič, ki je svo(je moštvo pozdravil s preprostim 4 4 Bog po-mozi" in vojaki so odgovorili, 44Bog s teboj."
*4 Talko se je pričelo veaba-nje dneva. Častniki eo odvedli svoje čete na vežibališče, kjer so se ta dan častniki urili v taktiki modernega bojevanja. Moštvo je tvorilo nasprotujoči ei vojaške eile in artilje-rijska podporočnik Pavel Korenjak je odvedel svoje moštvo
44Oba častnika sta bila skupaj v vojaški šoli. Odkar je izbruhnila vojna sta oba hodila isto težavno pot, ki ju je vodi1 la do istega cilja in v borbo za osrvobojenje in neodvisnost nflu ne rodne domovine.
"Slovenec Korenjak je bil pognan \-z svoje rodne dežele Jugslavije s silo in potem pa odaman na vzhodno frooto, kjer je o3> prvi ilani priliki prešel k ruskim partizanom.
(Da tie v ponedeljkovi številki.)
NEMCI POTAPLJAJO KRIHGE
Poročilo ruskega vrhovnego poveljstva naznanja, da je bil na Krimu ujet nemški kaprol Josef Woldter, ki je izpovedal naslednje:
44 Pod pretveza izselitve civilnega prebivalstva nemške vojaške oblasti na Krimu izvažajo na ladjah tisoče ljudi nja morje, kjer jih potope. V noči 7. decembra 1943 so SS-vojaki naložili na ladjo mnogo Rusov v K uhanu. In vsi so brli potopljeni. 8. decembra je bilo blizu Ke ves topola utopljenih 5000 ruskih ujetnikov. Naslednjega dne je bila večja skupina ruskih ranjencev odpeljana na morje in potopljena."
Vdova grofa Ciana pobegnila v Švico
Grofica Edda Ciano, vdova [to vstreljenem irrofu Galeazzo Ciano, preoblečena kot uslu-žl»enka na vlaku, je iz Nemčije pobegnila v Švico. <4Sv?nska I)agl>ladet," ki je prinesel to vest, pravi, da je vdova odpeljala s ?eJ>oj svoje tri otroke.
Bagdolijev načrt
Maršal Badoglio je za Italijo izdelal naslednji načrt:
Pregnati Nemce iz Italije.
Italjanski narod z ljudskim glasovanjem naj izrazi svoje želje.
Nele ko bo to dovršeno, bo mogel kralj imenovati vlado po želji naroda. S tem je stari maršal pokazal, da je prepričan, da bo tudi po vojni še Viktor Emanuel ostal kralj. Badoglio je irlede sebe reke!, da je pripravljen umakniti se. toda ravno tako je pripravljen služiti narodu, ako to od njega zahteva.
Vojni tajnik Stimson povedal svoie mnenje
Washington, 19. jan. — Vojni tajnik Stimson je dejal, cla je nespametno gojiti pobožne želje in nade, da se bo Nemčija lepega dne kar razsula pod udarci ruske rdeče armade. Treba 1k> dobrega pritiska tudi od druge strani in po njegovem mnenju, ki ga je izjavil pred kongresnim vodaškiin odsekom. bi moral biti upoštevan predsednikov opomin kongresu. naj sprejme zakon splo sne mobilizacije delovnih sil v deželi. Vojaki, je dejal Stimson. se strinjajo s predsednikovim mnenjem o tej stvari. Reke! je tudi, da je invazija Evrope ail>solutna potrebna hi neizogibna.
Podprite napad! — Kupujte bonde 4. Vojnega posojila.
Zdravstveno socialno zavarovanje je bilo priporočano
Washington. — Social Security Board je pred par dnevi prvič priporočal zvezno socialno 'Zavarovanje, ki bi krilo zdravnižke in bolniške »stroške delavcev oziroma vseh, ki bi spadali v področje zvezne zdravstvene zavarovalnine.
Omenjeni svet za s oca al no zavarovanje je podal pred kon gresom svoje osmo poročilo, in je obenem priporočal zdravstveno zavarovanje, ki naj bi "bilo urejeno tako, da bi si mogel vsak posameznik sam izbrati zdravnika ali bolnišnico, kjer hi se ad r a vil. To bi vplivalo dobro na ratomerje in odnošaje med alravu&om In pacijen-
tom, ker znano je, da se vsak csdravnik bolj zanima za bolnika, ki ga pozna, kot pa za nekoga, ki nvu je zgodtf še en dodaten pacdjent, za katerega bo prejel od vladnega zavarovalnega urada gotovo vsoto v plačilo za njegovo zdravljenje.
V poročilu je bilo tudi na-glnašeno. da bi se moralo raz tegniti sedanje socialno zavarovanje v toiliko, da bi moftli biti vključeni farmarji, dalje služi nčad in pa posamezniki, ki imajo svoje lastne manjše o-brate ali obrtne delavnice, itd, S tem bi bilo vključenih v socialni zavarovalni sistem nadaljnjih dvatfset tiso5 oeeb,
• «« i (K.iur^uw TI
FRIDAY, JAXUAHY 21, 1944
TWAWVUKN
im
j Ain
'GLAS NARODA
__ivoldi or thk riupur
99
hy OlOToal«	Oatpuir. (A Corpora tloa)
Igam Bad«. itHianr; JoMpb Lopata. bm.
oC lb«« offlMra;
Ow
r>uk
XI« WTBST 181* H'l-ajCK r. NEW lOJtK U. W
51st Year

t:Qb*-rlpdoo Heart? $7.
I w«7 day except ttaturdajra. Sunday« and E'oltdajra.
AdvarUseueut on Ayiwont.
vx <m.r, u?vo VI:tJA LJfiV ZA ZUMOŽHNB DftŽAV« IN KANADO; IJ. ; ZtA POL LETA »AO; ZA CETST IiETA fiž.—.
' &«	' tih«la thU dio lmrjaJ mAtot, nedelj in prunUoT.
itwest lBth~IBTKBT, new york 11. n. 1 CBCIbcs 3—124J
: anLIČUK KILPQVALNI KRIŽ
.d
laTLEE SI PRIPRAVLJA PRIBEŽALIŠČE
V ltd ^trogc cenzure \ Argentini muo^o mesecev ni mo-j iritl i lie11	nobeno ^ravo poročilo o političnem položa-
t«-i jn/noauietiški republiki. L)riLu,viiii department pa je pri r\ ICUI prejel dovolj poročil, iz kateri.li 'je razvidno, kaj propaganda dela. v Argentini. Sedaj je doipiano, da je trne! r^voje roke pri državnem pneoibratru v j rini ju lan-
•	I« ta, ko je toil ^trmoj^lavijoii predsednik Cajstillo ia je. t jovo me»to prešel gen-tsral Ramirez* iS tem je Hitler
] v bitki za Argentino in &odaj vstvarja vrsto južno , k li držav proti Združenim državam.
1 Mo ilo ki ga ,ie prejel državni department, koiteujo s «■ ; iu Ameriko, da takoj podvzame potrelbne korake, naj-
•	podaitok« in potenj, ce je potl^buo. tudi vojaške s ci-
strmoglavi aigentmskega diktatorja in vrne deželo i »lemokrain'-eii in na'klonjen zaveznikom. 1 <lol£re,fi> porodila na državni repartment je razvidno. VeiiK-i pridobili visoke uradnike v Aregentiui * |>od J . uit Lsti način kol petokolonee v raznih evropskih dr-
* 1F -	^JKfe
l\o je j Mi rcvotociji 4. junija lanskega leta postal zaeasni t J iil' general A rt uro Kawson, je izgledajo, kot tla se je , i . otresla .svojega fašist ienega predsednika Ca-flla !.v-«v»soii jr kmalu izpreviilel. «la so rtjcgovi tovariši v i m iji in h* «»«Mopil. Na iijogovo mestu je stopil >eda-,>? .nI ednžk general Fedio P. lianiirez. In ž njim se je tr-> erw Mil \ Areeirtini fašizem.
\ !* te.ročki nacijski voditelji no v argentinskih bankah 'ili \el kanske vsote za 44slalM* čase", ki jih pričakujejo. M . » 'itin.-ko revolucijo lanskega leta so povzročili Nemci, i r/viilno 'z ruož, ki »o na vladi, kajti vsi so nakloujeni,
1 j^fii.
i'«»ro<nl<i m, drža Vili department dalje pravi, da so luteiji
•	i '.«t lati za varno zavetišče in >o ga našli v Argentini,
•	iI leidmur.-at Rommel pregnan iz Tuniaije. Nacijski zlo-
ZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
ko dober prerok.
Rudija ni nilbdar priznala rumu nek i h zahtev glede obmej )io dežele Besarabije, katero je pokrabila Bukarešta icia 1918. T^eta 1940 je Rusija to provinco zopet vzela nazaj a po®tieje j -e jo Rumuni s pomoejo naeis-• tov dobili v svoje toke nazaj, j Toda diines se eete rdeče arma :<!•' že zojiet približujejo njenim inejairru Tukaj jo mnogo raz-j
lh'nih !t!i*li, komu naj ta deae-lt; w .. a> i •	,. ..
.	. , j VJ , , • li iz v.^eli dežel m ozemelj, ki
la pripade, toda nasa država ;;i, „.,	.. :• • * iV
- .. ,	. . , ^o jiii zjisedli > svojnm sateliti.
!ii nikoar uradno priznala ru- u a-,...:* i -	,,
1	i\ \ rnitcir uplenjenega blaga
!inivrmkih pravic na posest arabsko zemlje. ! T^eta 101S je držsivni tajnik
ali odškodnina za isto, kar vključuje razno stroje, orodje,
R-bort T-ansing , poudantom!"<»n«go uknnleno ah ?alitoval - v skiaihi z na^™?*"0 blaf° atl ltt!*»MM>-splošno poPitiko - da naj celo»»»•;!	^
, stvar počaka tako dolgo, da ^ ^ka fmamiia ,., mdnstru-' mogla Rnsijji povedati wojeUkli vr«l»ota, k. je bila zaseŽe-snnenje. Tixla druge države.
'Kupovanje Vojnih Bondov Četrtega Vojnega Posojila čez in nad klic k dolžnosti.
POMEN RUSKIH MEJA ZA NAS
Piše Kari Hartmann
ki so l> lo priznale mimmsko nneksijo, ko pritiskale na na-da moramo storiti isato. Ta krat je Charles ,T. Vopieka. naš jriofrlanik v Srbiji. Rinmmiji in Bolspariji poslal dr/avnemn de pnrtmentii naslednje brzojaA kr:
"Sedanja, Xeni«em prijazna ♦umunska vlada silno izkori-ea aneksijo v svoj prid, in na
LCXRD VANSITTART IMA DVANAJST TOČK ZA NEMCE
(Xarlaljevanue.)
Torka 7.: \t-iuei morajo odi- s. -tvu llMillrljMit v mala (HfT
~t\a. V ekouom>kvui ali gosp«» darskem (x»gh*du ni.-^> bila ta posilstva nikdar deželi v noJw-iio korist. Mnoga so v stanju prfipndti in krpanje tega velo lastniškega sistema v Nemčiji je privedlo deželo pouosto v ]>olit'čne kornjieij**. [»osmino /.a časa rt-jniltlikt*.
Kolikor	ti«-»* m in^Ai-
žke industrij«', 1*1 morala biti ravnotuko ponarodena ali -oei allzirana, to«la predvsem j*« tre ba skripti, da n«* lx» -|n/;|a kaikenra skritemu militari?»ti ČJiMim namenu, -ieor bi socia liza^ij« ne pomenila nič. Indli stri jo bi morali stmtro in pa^no nad zorova t i za vezn i k i.
na ali dobljena ikx1 pritiskom sile okupatorja.
Efektivna kontrola in kjer potreba popolnoma /^ustavitev industrijskega obrata in proizvajanja kakršnega materijala. ki lahko služi v vojne namene, vkljnčivši letalstvo v vseh oblikah.
10. Nemčija, kot ostale o<i-ščne sile, ne sme dobiti noibene finančne pomoči ali posojihi
gla^a. da jo Rumnnija zdaj brez o*lobrit\e in dovoljenja večja kot kdajkoli in pripisu-[Združenih narodov, je vse zasluge sami ^bi. ako I 11. Na lični predmeti v šolah, ravno iiima nnfbene pravice doluniverzah, itd., morajo biti
' tega". I Pozne j
smo odklonili svoje
(ONA) — Ko se je vlada prodiinnje Poijja<kov v Rusijo priznanje eelo kljub temu, da Združenih držav pied 25 leti | vzbudilo' v tej deželi narodne'^0 mirovne poirmlbf v St. Oer-zadnjič zanimala za ruske me- zavest, ki more dati njenim1Trianonu oilo
je na zahodu, smo Amerikanci mislili, da bi se morale naha-
vodjoni dovolj >il, da napadejo 1,,i]p "neksijo Besarabijr s -tra poljsko ozeiiiije."	i"5 Rnnninije. Tn uradni zem-
jali od prilike ravno tam, kjei .Močno je takrat priporočal:!	Evroi>e. kat-reua =r po-
jih namerava potegniti sedan .^m-riŠki državni tajnik,	^Holc zn tok oče -in
ja sovjetska vlada.	I'oljak i ostam jo zadaj za Cur- formacije našega državnega
Y 1 i -—i * dobi, namreč ttikoj jko zaključku prve -vetovno vojne, so bile ameriške Združene države in v>i drugi zavezniki v največjih skrbeli prod napredovanjem komunizma, ta k oz v n no grožnjo boljši-viz-Susija je nahajala v «.re<li strašne m -sčanske vojiuv tako da je bilo vsem nasprot
loU, i/.presideli. da jih bo dosegla kazen, ki >o jim!,,ikf>n'	p av lahke
/ili ^avvzai^ki voditelji in so tudi vedeli, da jim var-. V^^rbeii s, zavezniško pod-
"tja ne nvore nuditi nobena evropska nevtralna dr-
zavezniško
poro, nko je Šlo za to, de se
.... 4	. . . . , . ...	j .'nltrže cd Rusije del njenih za-
st> ^	** Argentino, ki so jo pndoft>.h s tem, llodnih	Xa;a n,isol
igo plačali vodilne može v argentii^ki vladi.
' je l>iln taikmi. da nol>ena teb
\ ••.. >o, da morajo varno zavetje najti .samo v deželi, leritonjalnih «r»remen»b ne i . iilmvo kontrolo/' pravi ]>oročilo na državni depart-jmne postati definitivna. do
•	' Kjl bi ti ogel Hitler najti (boljšo deželo za -voje zave-.kler ne nride na Rumeni df <»t novem svetu, proti kateri Združeni narodi nebi ho-.urojene skupno vlado.
•	. ?of»iti, \ bojazni, da bi jim bilo očitano, da so HU|*rija~, Večinoma ljudje zdaj pozab
ijajo. ,la je bila nasa zenidja v
/.onovo linijo.
Polja k i pa -o to ameriško -vaiilo omalovaževali, ter so s } i mn«'-;o Francozov pognali Ruve nazaj. V Rigi so <3Hk>ti-al! mir, in m*eje, ki so o-tale veljavne do 1. t:i 1909.
Washington je mir v Rigi »zilravil z ogorčen jem, tako i. <o uradniki državnega de-o.i m mi;, in poveilali nwinar-i« m, d:i teh meja ne bomo nikdar p i '.naii. Slišali «mo ta-kiat i»rorokovanja, ki so se <iz-;<"aza'a prav'lnn, da l>o<lo to »noje izvor velikih težav. Muo-o j bi 1»t;vk'h. ki co se skladali z ruskim ambasadorjem fiakhit »tovom. ki takrat zastopal ziuvjno vlado Kereu-sk<4gsi *
"Mir v Rigi piedstav'ja po-^ečiini'1 ]>oljskega ozemlja z
<i opart n tent a. zemljevid, kato-l^gn je izdelal naš generalni štab v letu 1924 nosi Besa rabijo še vodno v m-ki barvi, ko dn v* še vedno del Rwije. Preko nje ]»a jr z rdečo tinto napisa no: '' rum an sk a okupacija.' * ^elo v letu 19,°»4 -nm začeli smatrati, da so izvol jenci, k? so prihajal; v to deželo iz Besara-b«je, d<»i Mimnn-4ke prisoTjeni-kvote. Našo priznanje pa >ii šlo -pjoh nikdar prrlco teua.
t ni proti ostalh/t dobritn w^kiii?"
I' tako je pričeto Noidoija natančno preiskovati 4 * upanje	veliki meri odgovorna za tako-
n	t Argentine. Na« g i so podkupili politike,	zvano Curzonovo linijo, katerol af,po-p dno aneksijo ruskega
uradmko. - o po časopisih razširjali propagando, or-	<lan«-s Rusi j>onnjajo Poljakom ozemlja. Z.;]»et obnovljena Rii-ii i navidezno partriortčne nezado^oljpeže ter -o sh-dnjič kot primemo mejo. Ta linija '-•ia bo nikdar priznala nm i culi revoluciji, da vstreza ujihovhit potrebam.
Angleži potonili velik narnik
Angleški obi;ežni topovi, ki streljajo na daljavo liO milj, s«> |>otopili nek velik nemški par-nik, ki je v velikem konvoju vozil po Rokavskem prelivu. En parnik pa j«» bil )K»fko<lovan.
^•jro- il« luulalje našteva d<»godke, ki so sledili revolueiji:
*	Vlada je 'prevzela kontrolo nad vsemi provincami in goveraerje oadouiestila z vojaškimi častniki. Sodniki
0	bili odpraweoi m nadomeščeni v. drugimi. Vseučilišča v Baonor Airo«. is Plata iu BI Lirotal >o i>ila postavlj<»na i »od na^aor^fvo vojasfcih častnikov,
Holmcnc ujetnike, meil katerimi hO bdi odlični politiki, odvetniki m uredniki Hstov, ao bili iz zaporov prepeljani v koncentracijska talbori>ča.
Kongres j*' 'bil »»»puščeii in dovoljeno je samo eni tuniki »borovati. Ln to je nacijein ikaklonjeiia auirodna tianka, i je po eo]j deželi vstanovila svoje podnxanice.
1	Obredno tauj«*. ki ga je razglasil predsednik Castil-jc Ibdo wt pour treuo in pre|K»vedano je vsako zborova-
>ge 'bioz uradnega delovanja.
l\-«kor v Netui-jji, je tudi argenthkska vlada pričela preganjati i i«Je in "komuniste**.
Otlav Jia. organizacija, ki je vsebovala 85 odstotkov
•	•^entinskdi unij, je **>»la razpuAčena in vlada je pre\-zela popolno kontrolo nad tWaw«.
/ tava jetvila popolnoma odpravljena, ko je prtnlsed-mk 'i.afrlo pt^ipi^oval Ukaze približno po 2000 na mesec. Viada je spodbujala narorl k patriotizmu, ki ga je uči i M- nuko »-awiipifje, radio in cerkev. Pri paradaJi so jh> !i j)i Rueno^ A i res u itorakali vojaki kakor nemški vo-, JfWi 1,	..."
C^naurm tHmd je 24, julija poklical Vs4s urodnike in jim z.ri*ieal, da ftrnejo žaljivo pisati proti načelnikom vlad v v«»rtgo6lb «e deaeldb, toda nemško časopisje je smelo blatiti tian cinike tafotaiiA vlad.
Nemoija je vedela, da si Argentine ne more oevojki z a padom, temveč «amo s t era, da si pridobi armadne častnike iu visoke policijske uradnike ln nemške foairke v ArgeutSfTlfo posodile visoke vsote armadnim častnikom in policijskim u-j a-laikom.	-' 1!
Revolucija je .bila ^ labko izpeljana. Samo 40 ljudi jc " nrab je ttio ltwD'eano,______
je edina, ki je v soglasju s mi. ki jo ti^a na kose, ;n j«' slavno 13. točko Wilsonovih i -il jo n v času. ko je brez mo-'/alilt*v, kti pnedpisuje t<stvari
tov neodvisne poljske države 14v »katere mojab naj so nahajajo vsa ozemlja z izključno poljskim prebivalstvomPodla jnik Frank Lyon Polk, ki jo bil Wib'onov zastopnik v naj-višjcHii za<\t^zni-škem zboru, je !>il v veliki mori odgovoren za potok te linijo, ki je bila izdo lana proti koncu leta 1919. Nekaj časa je eelo nosila kot dokaz tega, ime: Oui-zon-Polk li-nija.
Ko -o šli Poljaki, v teku svojo vojno z Rusijo preko to linijo, «-nio v popolnoma jasnih besedah povedali svoje ogorčenje. TVžarmi tajnik B. Colby je dostavil poTiskrmn znnanie mn nonistrn "W- TVito-n svarilo, da ''Zdnrizcne države ne mo iojo odobravati programa ofen zi\Tio vojno napram Rusom izvedeno od polj-^co vlado.*'
Tn rv>>by jo do<lal: "Ameriška vlada je prepričana, da
či. Mir v Riiri ji« radi toira dejanje, ki vsebn.ie nemire in kon flikto Grožnja za bodoči mir."
"N' leti: 192*2 -o si prizadevalo baltske države — Kstonijia. T*i|j Ivija ti Tatvinska — da utrdelj svojo neodvisnost napi am Rn j siji. Diair«' diž.a\o v Evropi.! so jih bile priznalo, tenia mi j smo še veilno oi»otavljali.t ICončno ]irišlo tudi ameriško, pi izaianje. t.nla <o se je zgodilo Vle. ko ;e pi-al komisar v Ri-Eva.i E. Voirng naslednje t "Trajnost njihovega sodan-joga položaja neodvisnih držav bo najbrže odvisna od slabosti ali moči sedanje ali katerekoli d**ugo ruske države... Pozneje i o pričakovati, da bodo postal^ t^ držmve prosto iz o--novntb rro«po<larskib zakonov did nrtr,i m«4co federacije."
Mr. Young, ki jo danes viee prozidont družic Pan-Am<^ri-can Airway System, *e jo tukaj izkazal . da je najbrže ja-
NA ISKN7 \t I40\ \LM F I L M SVOJ K VRSTE!
1/ .vziiiiiua zlučiua i>ri«K* uajbvlj l»retr«-sljlva |>uve*t iui ^plalnu. . . ki hladi, kakor razsrrrva! lire/, primere v im i k-i «»—I i. pn^enefe-tija. *'ii/jclji .. . M Kiti.F'	UROftOK
OBEBON SANDERS LA^ CRJEOAB v
"THE LBD6ER"
NA ODRU—velika predstava z CHAMBER MUSIC SOCIETY iz I.OWEIl BASIN ST. s PAO, VVAI.I.K in njegovim orke-stroui ill MILTON CROSS • t«*r JACK DC RANT, HAL LE ROY, MAI'RICE RiMVO in ]M>s«>hiiu <lu)iatna |>rivla«'in^t HELEN FORREST
7tli Avtfiui* in iHHh Slret-1 Ywk ntj-
R0XY
med-zaivezi>jškim nadtzorstvom tako dolgo, <la je tzvednia vzgojna preobrazba nemšlfeira ljudstva v smislu mednarodne vzajemnost i.
12. Nemški radio in vsa pvn-pairanda mora b;ti pod mod-zavezniškhn nadzorstvom tako dolgo dokler je to potrebno.
To so točke, ki bi po mnenja Van-ittarta preprečile ponovne oiboroženje n«»mškeira naroda ter l/bruh tretje svetovne vojne. Njegov zagovor napram o-nim. ki smatrajo njegovo nazi-ranje in njegove točke za smešne in neumestno ter neizvedljive j«', da kdorkoli bo hotel | Nemčijo reformirati, se morji:) predvsem sprijazniti / dej-J j stvom. da Nemčija, ta^a koi je. j j predstavlja za zavezniške na-j J rode pro<'ej črno sliko. *
Lord V-ausittart nato	i
-	v i i
daja obrise te slike in prikaže f najprej takozvane nemško de-, sničiirje, kateri -eslojajo i/, mi-litaristov. junkerjev in velikih inductrijaleev—v<i ti >o brezobzirni in brezvestni podporniki vojnega klanja, iz katerega iztiskajo dobičke zase. On pravi, da bi bilo trelwi vse te ličke likvidirati. A to bi moralo biti opravljeno t;iko. da bi bda izkoreninjena ta ka-ta kot razred in kot politična sila v Nem eiji. Siploh 'bi se Nemčiji ne smolo dovoliti vzdržavati nota*-no vojaške silo. ampak le lokalno policija in redarstvo.
Nemcem se mora sleči tudi uniformo, nošenje katere mora biti prepovedano, kakor nošenje orožja, kajti Vansittart pravi, da so Nemci tekom sedanje in zadnje vojne za vodno osramotili svojo uniformo z o-gabnimi in zločinskimi počelji nunskega vojaštva. Ta prepo
Razlaščenim kastam junker jev in velikih industrijcev ter militaristov naj bi se ne tepla čovalo velikih odškodnin za zasežena posestva in industrijo, pač pa naj bi se jim dalo na razpolago le toliko, da bi mogli preživljati in nič več. k»-kakor hitro -e jim posreči, da si ohranijo bo«ra<tvo na on al« drug način, je či -to gotovo, da l»odo spet prišli na površje po litiČno. ker 1>odo vrinili i• -■MtJko dežele pri zadnjih vratih, kot se je Hitler.
i T>alje |n !bodnj «\)
"AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA
«m» tltljuteiir *l«|Mr
slovenske pesmi:
• knn-H — rn««Akl il-
X lu>"
t#«fi tn i .«1» inm ; lliolmv — rii- *kl *l~.r S Ijhkn	— rn- .Akl *l-.r
4	*i«»n — rm-šn»il
5	P»mU<liislut — mc^iiit (Im, t
l».irif«'n »:ifrn\'''»»i « l.tri T. — za *.,|n «p»tr.
In me>-;ini r.i<ir 7 l.lrsi II —"m t n ••Sn iil it«>f * AltinUkl iKlmefl — m fn»Ul ir, /»wr * tnr»l«n iD'i«i».v>.in 5 KanlMt-t i7.	Ir« — itt<t*ki
10	s<w'-i — z.4 «.iHi ''|i" Vc, ni***mi»l
zlirr In »prnnli»v»B>ni tfc«!».>rir»
11	e-«.iiiii —	n.^
fcml *»nri-mlj« vi«nl» (b.Hi(ir» MII ■ .ru«-.
»'ena samo
50 centov k<»mai»
T» i»« l. »mrrrltvr p^iiii m nHt*!.«" in m^iinc ib«rf. kalen- > iiefa«-hil in i samu/x'eiHi iiifail MA
TEJ I. IIOI3IAK. «nc»nwt in pnmmlja pri n. Vitlu. laud. Mk. »»en. Kumfitf In /hlrkn prt: KNJtliAKNI suivknk l'l HI.
courANi
'Jlfi West 18th 8troft \ow York 11. N. T.
M
i
I

CITATE LJEM je xnanof kako saje vse podraiilp, in nurnotako tudi tiskovni papir in druge tiskar-, ake potrebščine. Da si rojaki saaigurajo redno dopošfljanje Usta, lahko gredo upraTništvu na. roke j| tem, da Imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO DANES?
J V GOSLOT^NI
obrudiijrjo in plwJnj* aajroe-cariH-jšrnu i>mrd v srh fllmof—
"SEVERNA ZVEZDA
S 24 največjimi ameriškimi Igralci
Slttvauskl uarudui plesi, prusuiv-
rauvje žetve, cuUbeniki, plesalci, pi-vt-l . . . KraMm poves?t In ž**-lt-ziia volja vaV-aiiuv male ruske vasi, da Iztrebijo narljt? — vas U»
tisočkrat razve»elU;i. Tri niiQane Je veljal« U film. SEDAJ KAŽEJO V
NEW VICTORIA
BROADWAY in 46. CESTA
p w York Č \ t x Nepretrgane Prekleta ve • -■l^ultttN aene /v-« -Puluočua predstava vsaki veCer _V »top ob 9. gjutraj_
ved bi bi i a največja varnost za na^, ker Nemec postane barbar in btuidit, kakor liitro znajde v uniformi in dobi orožje v ; roko.
j Nemški jimikerji in priwki ; militarist i bi morali biti razlaščeni rn njiiwww ogromna po-
______^. .u » _u_____ _
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo -
UNITED STATES
oziroma C A N ADJAN POSTAL MONEY
ako je vam le priročno
rt

VABILO na
PLESNO VESELICO ,r
■ ki jo primti
SLOV. B&ATSKO PODPORNO SAMOSTOJNO DRUŠTVO "MOXHAM"
v Soboto, dne 29. JANUARJA, 1944
V SLOVENSKEM UO.yi NA MO.VMA.M. JOHNSTOWN. PA
Z» |tle» t«M	Jut' Koračiu-ova 4«*lUa.
X kuhinji iu ua -Imri) U> r«p na raxpoLa^n. MMHc. 5t	VmH*nk mk «
K OBILNI VHEL.EŽB1 VAill —	O d b u r . .......
zmmmssmi
IAS XA&OUA" — MTU TOIK ——
FRIDAY, JANUARY 21, 1944
WTANOnJW L im
tka Dnevna Zgodba
AWM1R K1JAVEC:
OH, TA VELESEJEM!
U>n»kai me je prijatelj z ua-Mjiioiii, ua »i ogleda velele jem. '.»vprašal me je o tem in onem tj razstavljajo letoe? novega.
4'live. prosim, gospodičnal I K e po -Jeset. Za zadnjo predstavo!*' in se mi še sanjalo ni, ia je Žane maiiurto pop;ej ku-
so nemara kakšne stvari, ki*pil vstopnico tudi zame. >e j ill izplačalo še posebej Zaletela sva se. pa nič zato gledati — pa nnu ni »cm uiogel Bova sedela žare* gosposko •ovedati kaj prida. Sploli ttem i dejul, vem presneto maiLo o »l avt iu veiesejmu — ali ae za-ti odlično znajdem na njcgo-•lii vuseUčnem prostoru.
.ruli! Ova na štirih sedežih! — ^isto na uho vaan povem, ne l>o ni«v> prevtN*. da-i sva oba lx>l.j jistetičsi i tipa! Slo že Toti tea tiovei lii'ko "»(»sto ua sejali sto-
vek pošteno ogleda! — in prepozno, da hi odrinil domov,
kajti je v tem času na večelic-aeiii najlepše in najživahnejše. Kasneje začne '/ju d i ©rvičiti kriza in si kar kuuJ.u zaželijo lahko not*.
Xa paznika sva v dobrem razpoloženju čisto pozabila — on pa naju ni. Kot zrele liru--kf sv i. 11 mi padla v naročje {i:i«i ]>!*• '4iSUov<>n*4ieui paviljo-iiu" ali kakor se že reče.
441 C? >|»! Aha! Vstopnice, prosim!" — in naju je pri tem trd no držal za l^Vkavc.
Xekai sva zajeeljaia, potean je Zane spoiikuil in privle-
Skleail beui naknadniti to i>e po dvorani, da je grdo — kel na dan tiste za "Toti tea-
jouinnjkauje znanja in sem še ;n dob: človek pri predolgem iržal v roki denar za vstopna-1tikanju ali drenu ka;i rad žulje o, ko zadenem ob Žaneta, ki včasih eel o, Bog nas varuj ■' L pravi:	j kurja očesa.
"Hopla! Greš notri a? Čemu' r*o zadaje predstave je manj .-.topnicj? Tam zadaj za tobo-, kalo -e m 'kaj ur, saj se je pri-
-rarioni, veš--"	I čela komaj jwpolda nska — tu-
l)a, ta;n zadaj za toboganom di paznika nisva, kljub vestn«'-zijala v plankalr debela luk-':nu <kt1 o«lovan.ru. zafflpdila ni-ija — in sva se drug za dru- kjer — no. in sva jo junaško im Hpiazila skozi njo. Pa ni-incv: la r.a razstavišče. Z ogle -o bili iemu krivi prazni žepi,J doni >'Vi hotela za«Wi pri pa vi-n;kakor, saj nama je lepojjmn A. l>»i>o p<» abecedi k<vt 'veokljalo po njih — marveč vc spodobi in pa ker sem že jasno in dd očno pokazala.':,rn j: teden sklenil, postati <ako korajžna >*va, kakor-mi je iimi le J vel i pedanten — očitali
k iKiKffe pojasnil Žane. In je Ml Žane za dobršno porcijo • -•a/ne^i od mene, kajti je zle l skozi špranjo v čaNu, ko ga e paznik tam blizu svetlo pori r;d z očmi. Xe vem, če je res. t«-tla ni« je malodane prisegel, da je za nalašč počakal na ta ugodni trenutek. Namreč Za
V lov za naniA! Žane se je menda kmalu zavedel nevar-•«>*ti in se je brž stisnil v vrti vi j upajoče -e počez mimo
•	•i.-e/.nih miz.
"Trenutek počakaj samo tre •mtek!" mi je rekel in že ira ni 1 «ilo.
Najprej sem se začudi i nje-•ov,mu }»očetju. a ko sem se
•	zrl, -e mi je na mali zjasnilo Kar nie nisem pomirjal. Sto-ril sem. kako:* je storil Žane
l^tpo potuhnil in |>oča>i sto-(»K-al dalje. Prav za prav sem moral: čokat gospod se mi je maTodane vlegel na hrbet, mi|
«o mi namreč nekateri da ne vzamem nobene stvari resno — ali a ca zaman iskala. \i-Vj^T *rn nisva moirla iztakniti. i»vi inoi" veri da ne! Žane je /aretitaeil. da ne mara : •• vi-ndan zapravljati easa "ti me !<• imfeamil ^kozi najMižja \rntri v iie-itro notranjo-"t.
Naj Im> — \ lx>zj«»m imenu, -■»m vztiihnil ter se v:ge! na de»\» Zares pedantno: povprašava! »mu na de-no in "evo. zahteval ene zahteval prnspekte • na š:- liuzka/ojo in rasotol mačijo naj mi kako ta ali ona stvar deHi.:e. Xiso me srledali najprij;izn<*j*W*. zato «ein zinil 1Tv:iI;i 1< oa! ZIml^'h! Sv- pri ]xHi'oivaiii -- t«r se pomaknil za par korakov naprej.
Žan« ta sr-nr dohitel v na*Ied-njem t» iviljonu vse-a olMlane-"a z likerji bratov Trr.pistov Mismii mi je. naj pristopim t««r in«»Krško pomlaskftl z jezik |a mi ]«• ča- pa<la v možgane
tre" — za njim sem jih še jafc — in -va mu jih ponudila oiki
naenkrat.
Zarirtinel je. da bo pokiical ^ini^iik«.. čt* bova Še ilo.Vo hri-!;. nore" — Žane pa se je ko-rjijžno izpovedal.
*4 Te-i*-'imava, drugih ne! In denarja tudi ne! — Požrla sva namreč klobas* >n kh^.ase se lin žrle rl» nar!*'
Tako ve zgodilo, da svil i loži ve! a še marsikaj pre<len na iu ,-e iznustil. Ž ^ne ie doli i d v« -i ri pazil na red in sna go v zakotnefin stranišču, med-4 m ko -eni jaz znosil ve= gnoi izpod š0fora "Rejeev malih
v «	I • • ,
žival .
Oli. t: veh*sejem. pravim!
MALO POROČILA S POTA
LISTNICA UREDNIŠTVA. !
A Z. v S, Mich.: — Vašega
Cenjtni urednik: — Mislim, je bil zelo dober, da ga bolj .	... , , ...
da mi boste odmerili malo pro- šega ni mogoče najti. Ko sem ^^ r T f i	^"ije preproste vojaške navade š,
sftora v listu "Glas Xaroda-. drugi dan po ^xiingfield malo !lovff	,.>'!	P '
Ckl Vukaj se nikdo ne oglasi, pohodil, sem tudi šel do roja-	kflZe pn0belti"	[ pr^fc-, .»nika Združenih drau
aasi imamo večkrat kaj novic, kinje Bezgo\iŠek, ki nii je po-' _ _ ^ To\ ana. tukaj dobro obratuje- >tKgla kot sv. Miklavž.	John Cebasek umrl V
jo, promogorovi so pa malo od Ča.^1 in hvala nji*j. ki sta obii	Sheboyganu
deljeni, ki pa lie ob:«tujejo ta- zi-lo dobra. Od tam srtiL šeC pa l're<l nekaj dnevi je umrl ko dobi o.	»k rojaku Mlačnik, ki čita list JoJm Ce(»ašek, star (JO l«-t in
anekdota
Geneiul Grant je ohranil sv o
os te vojaške navade še
|M>tem, ko ~-o ga izvolili z;i | • j
X-. ketre jutra ga je nekdo za
21. deeeiulirra sem jo malmil že tudi dolgo vrsto le*t. Prija-'donia iz Gornjih Pernieev pri na pot v obldko in z ajdovo nio- tel j Mlačnik in njegova sopro-.'Medvodah. V Ameriki je bil ko ,ker sem bil že precej suh v ga sta Štajerca. Soproga Mr.	in v Newportu, \Va>h-
žepu. Božič se je »»lizal, pa še Mihrčnika .je rekla, da težko ea-1 iagtonu, zapušča sestro, v sta (»osebne, moj god >v. i^-fana 26 ka konec roma-na, še težžje pa	kraju \m ličer, «V še živi.
decembra. Pa da bi ne bilo čaka na list. Naročnina mis-j	_____'
ka.i denarja v hl-i, 1*1 žalost- lini. da ?\ je j»otokla. ali ona boj zavod za izposojeva-no 'bi hiio Ko seRit potoval pre-	če treba 2-krat k01 oba1	jjjj; srajc
ko OolIiiMvil'K HI- sem videl, težko čakata, da dobitaJist. |	^
da premogorovi dobro obratu- Xaj!e|iša hvala Bezgovškn jejo. tudi par tovarn, tudi m-le- m Mlačnikni. ker rojakinja M karna ima nekaj delavcev in(Mlačnik me je ztlo oMarovala »na cinkarna je zaprta, ker je za moj ginl sv. Štefana, ker
lotil. l"o >i je čistil škornje. 44 Kako* Škornje si čistit«*
gos]XKl pred^'dnik?" je vzklik nil obiskovalec v ^r<»zi.
ix»kva>*fla veliko zrinij«- farmarjem in so }o tož:li za o<l-skodnino in je morala zapreti vrata za zmiront. To je Mel-
sem komaj G ur pred polnočni-•o 1 »ri kobacal domov. Srčna hvala vsem za tako postrežb.
Mesto FiVan>"ton. v Illinois lahko fxthaha. da je »pravih* v življenje popolnoma 110-vovr>tno ustamovo, z^ivod za i/. |M»Kojevauje sra.i<"- Vsak 1110-Pki v tem zavodu za IS centov na teden privošči svežo
*'l>a, ali naj či>iim morda škornje drugih ljudi !fr j«- »ni v i nil iirant.
DELO DOBE ŠIVALKE
na im»\ in male stroje, dolga >ezija, dol n a j »l;iča. V|»ra>ajte pri:
lir.MHKKT & trKKMVK. lne. 4<> WKST :i7th STHKKT l7t.li floor) X K\V Y< »li K riTV
1—21. J4. 1»:»
. .	,	„'srai<-o 111 cena gotovo 111 pre-
Na svidenje spomladi.	K»,. * , ...	., i,
1 ..... 1	1 • -i •	>1 - i^i 1 i	• 'tirana, kajti v Z4lniz«'iiih dr-
lonova »»ogatija. ki jih je na ti- sklepi: se enkrat lepa hvala	m
soče pi; Anwrrki.	• srečno novo leto vsem čitate-
Slovcneev na Colliiisville, je ! '"in lii»ta.
zadnja odprava patra alberta de agostini
siimo par družin in par peč-larjev in več Hrvatov. Xai Maiyviile ni dela, ker je rov zgnltov je«!. .Te tam ena slo-
Steve Fahljan. Fainnont, Colo.
zahvala za dar.
Naj 11 m 1h.i tukaj dana prilika ^^ ^^ v ralnico tla se zahvalim listu 44(ilas Na
venska družina 111 par pečljar-; jev. veliko Cehov, Slovakov ; malo Poljakov, največ pa Ita-!	y:l l)ri<>I>('cno Pyo*njo»
lijanov.	j kakor tudi da se zahvalim do-
•Natlalje som peljal skoziduiova-V-em. kateri so se T.ivmg-ton. Tli. Tam sem de !""• >!»">inili v liotrebi. Predial nekdaj največ za piazen nič|r'i<",<» ,'oiak"	» Taištriliu iker je treba veliko kamen jaj kateri mi j«. j»os1al tri dolarje
zavali velja pranje -rajce po vprečiio 1."» oen.tov. Zavod raz polaga s srajcaani v vs»h 1110-gočih barvah in vzoreih, tako da lahko postreže vsakein 11 o-kusu. Kakovost tega perila ! je tolikšna, da gre lahko naj-
Ka-
kor j-, pokazala statistika. devet izmed desetih mož izpo soja najrajši 1x0^ srajee.
tMTinetavati. ali ne plačajo nič Znan raziskovalec najlxrlj Organuzr-rija ni vredna nič, kei južnega dela And, Salezijauec j° ljudje ne znajo držat: in ne
.	. .	MH j«' 'it i.l - 1
/. vročo sai>o grel pr^iKVteni lili . . ,
"Mi?eiio počalka.;. Žane! —
ze ti
44Re je že začelo — >e Jt /»uVlo! — O, du lieber — —
Potrfiel sem veli ko<lu-no. kaj su-m hotel, potem sem da am nisem vedel kdaj. zajedal pred -a1 »o blagajniško okence *'TotfgC teatra*'. P:; kot <re že hitro znaj<lem.
0011 Alberto Ago-tiui. je za-kijuoil svoje 2."»-letno delovanje v tem po<l^ »čju z m>vo o«l-liravo v neznano, gorato deželo 1*11 z vzponom na masiv San Lorenzo. .'»750 m \ i soke gore. najv.išj" v tem predelu And.
Na tej jdpravi je de Agostini znanstveno^ obdelal doslej popolnoma neraziskane dele od; južne Patagonije do Ognjene <ležele. Ozeir^'je lx>renza je skoraj pokrito z ledniki.
držijo skupaj. .Te veliko Slo-vencev ki ]»a nuli <lelajo za I »o lJ'ona j. Pr^l v» č leti so kupili delai(H konifKuniji1, ker dni gnčo 111 hotela rova odpreti. Ljmli je ogoljufala za denar ko so dobro delnice plačali, so jih pa izgubil*.
Za<tem sem	v Stanton
Tukaj so rovi l>oljš<i Jn tudi or [ganiztcija boljša. Nadalje sem -e vst:»\ il v Oih'spv. Tli., tukaj
. . je veli'Ko dobrih Slovenes in i>opoinonta	,	....
, . . ni nes.oge nned niinu Ob tej
okrog Sani
Tudi tu
1,1' I kaj rov dela vsak dan. Orga-
liki se .»<• vztrajni pater popel! • •• • i , 1 • i- , , .	/ 1 nizsioijc j<- dobra, ker ljud-
-e na nekatere druge, malo mz , , ,	1 .-	, •,
, •	-il 1 t. "«vo dobro. Nadalje sem bil v
SON ART KFiKORDI
Nove slovenske plošče!
J«rry W. Koprivi** •• n|««ow vktiUr
Wedding Polka <N> iMMn m muAlla. TI p• |**at pa fttdaria m^rrl«) Arddinc WalU Hl..von»ki Waits
Nupilck aaatr«
um—jfc«p P<41ta
(Hat* poUro pH^rJn* Marine — . polka
ITI—TurrPnka — polka X« plantn^ali—valček
Lepe Melodije
Ou«unn« University Taiaburiu OrkMltr
MS7K—Na Marijane«, polka KJ» an moje ruih* Mai-l.-ka p*«i»—polka
Jerry Koprivi« k in or ka star
Mt7fc—TVrealnka potka
Na Nuilan h—vattek
Im to«adevni cemk In can* piaM •> obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
42*1« IT.
NEW YORK
t »rem |K#prej ^e k Sla 111 ie 11 na kranjskf !"
Pospravil sem jo lejeno in mastno v miru in s tekom — j>a liajdi k velespoštovanim bratom.
Žaneta sem seveda našel, kjer »em ga pticsfcH, in m: ;e za-11 p no povedal, da si je sedaj on zaželel kranjske.. Le Fvkumdo naj pofrpim. takoj bo nazaj!
Tzpni-znil sem kozarček, dva — in jflej. budi rja. ko se je Ža ne vrnil, tihi je ta'ko nehi'sko prijetno dihalo izpod nosa, da s* nisem mogel kaj. Sline so se mi povedi le in me je kar vrglo preko pota k neizčrpnim zalo gam.
'Žanetu se ni godilo nie bo"*j-^e! i se čakala: najprej on mene, potem jaw njega, spet on iiipne in spet jaiz njega. Rep lic vem. kolikokrat s-\a izmen-;ala pr loža je — in bi jih bila najbrž nekajkrat, a so nama sredi najlepšega zastavili pot
4'.Tok! Toliko in toliko je ura — iii je poelej odprt le «se v<oseli<"iii prostor."
Seveda H\a io mahnila tja Pa recite: sva mar midva kri-a a, oe zapirajo raztavne pro-tore prezgodaj, da b: si jih člo-
je vi hove in laztiskal nekoliko doklej neznanih dolin. Ves predel, ki <ra .j«' olnlelovai v zadnjih pet iu dvajsetih letih, se razprostira preko štirih širin--kili -topinj. dolg je 4-K) km in širok ."»0 do Of) kin. Kordiljere =0 tu prekrite s širno. nej»retr-gaiu> plastjo ledu. ki se dviga od visokih planot do višine tri iisoe met.nov. Stotine lednikov tiapo1njujejo doline in se valijo na zapadli i strani v fjorde Pat a ironije, na vzhodni strani j>a prehajajo v ti ep re win jen o verigo jezer.
NOVA IZDAJA Hammondov SVETOVNI
ATLAS
V njem najdete zemljevide vflfcga sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi «0 ▼ barvah. Oena 60 centov Napočite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Storoot, Mew Točk 11. N. T.
S SESALNIKOM ZA PRAH PROTI OSAM
Ose so nevarne živali, marsikdo je to že okusil, ki se je frfpaavil nadnje in nad kakšno njihovo gnezdo nepripravljen. Toda clscrvek si zna pač pomagati. To je dokazal spet neki možak iz San fjord a na Norveškem. Mož je odkril, da so si ose v steni njegove hiše uredile prav udobno gnezdo. Taks no sosedstvo m.u ni bilo porseb-mo po volji, s-klonil je. da se ga >;znebi Malo je pomislil, kako bi .to na/pravil, potem je poflo-z.il sesalnik za prah prav previdno pred gneado. in ga je spravil v tek. med tem ko se je sam umakmil v zadosrfno daljavo. Vrli sef»a'Unik je v resnici izpraznil vse cmezdo, ne da bi se komu zgodila kakšna škoda.
NOV S0V&A2NIK PODGAN.
V neki madžarski občini je odkril rejec malih živali novega pokončevalca podgan. Tc je žival, ki je izšla iz križanja med dihurjem in bermeliaom Žival ima aelo dol^r in ozek život ter je zelo gibčna. Doslej ee je pokazalo, da je novi križanec izredno uspešen pokonče talec podgan.
Carlin.:ille, kjer sem pa našel na žiil >st vee. mojih prijateljev l»olnih. Tudi tukaj je nekaj dobrih rojulkov ali nuilo dela ker Standard Co. rov že 20 let poeiva Tz CarlinviTie sem sel na South Stand a ud do mojega titsbreira rojaka Kdikmana, ki eita lisi Glas Naroda že dolgo vrsto let. Kntkman in njegova žena sta izvrtetna in dobra in postre>Jjiva Slovenca, da pae lvolj n^. moreta bi<ti. Vsa east jima in veliko sreče v njihovem življenju. Imata tudi zelo lep dom in tudi z listom Glas Naroda «ta se pohvalila, da je dober.
Nladalje sem šel na Girard. Taan ni dellat so pa dve sloven-eike drumne zelo dobre in rade pomagajo. Dalje sem šel v Auburn, TH., kjer je precej Slo vencev, ki so zelo dobri in vljuldinl. Ostal sem pri Jobn Ogrincu. Možu sem proda? precej moke in ko sem odšel po sfvojih opravkih, mi je še voščil srečno pot. Po mojem odhodu pa je £el mož v trgovino m je moral čez železniško progo. Ker pa je bil nekoliko gluh ni slišal prihajajočega vf/aka in ko je 'bil na tiru. ara je vlak zadel in ga strawno razmesaril.
Bil sem še pni Miss Brian, ko pride nek slovenski star peč-lar okoli in pravi: "Sedaj pobirajo ostanjke pokojnega J. Ogriaica".. Vlak je še voeil eno miljo in ■se ustavil pri premo-gorovu in še nekaj ostankov odložil na stran. Premogarski boes je poBdiea^ pogrebni zavod. ki je pobiral ostanke nesrečneža. Naitancnejc. ne smem poročati, ker sem dobil cenzuro in nagobčnik od pogrebnega aavoda in od župana.
Iz Auburn sem šel na Spring field, III., ker pri rojakinji Ggrinc nisem mogel ostati. Strašno vpitje, ne samo od nje, pa'de od dragih ljudi, ker mož
Ia moje zadnje prevsnje je razvidno, da so na -"vetu s-e \ . dno »Stbri ijudj<», ki se -ik>-mnijo eloveka v nesreči in ]»o-tvebi.
Mog«H*e 1m> kateri rekel, zakaj pa ni pri nobenem dru--Ivu? Bil «ein. in plaeeval d:*n-?t veno i-ristojbino 26 let, pni--la pa j«- svetovna kriza, v ka-!<• ' s«'i 11 izarubil delo in noge
Zato enkrat najlepša hvala v«--m dobrotnikom in Iis>tu 4<Gla« Naroda" pa veliko 110-\'h narornikorv..
Frank Vilfan Home Ma e TTospital Woadi'ville. Pa-
aktovka z važnimi dokumenti
A>so^iated P res- |>oioea, da je osebni kurir angleškega kralja. Robinson, ki je odletel 7 važnimi dokumenti za britansko veleposlanico v Wash in iron, p oskrbel za izredne varnostne irkrepe. Ponoči je Ro-Mnson na teh dokumentih ta-koieko'- spal. pod<nevi je bila aktovka s temi dokumenti z vrvjo privezana k njegovi roki. Za primer, da bi letalo strmoglavilo v morje, so poskr beli, da -e bo aktovka takoj Vri zanesljivo potopila, in sicer se ,;o*obte/.ili s svinčeno utežjo.
general motors koncert
Pod pokroviteljstvom General Motors Corp. bo NBC orkester v nedeljo januarja od 5. do H. popoldne pod ka-pelnikom Leopoldom Stokow--kim y»riredil koncert, na ka-te»V'in br»<|o ]>roizvajali točke iz AVagnerjinili oper in nekaj skladb Tlindemlitha.
ki
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
dati* poljudna navodila, kalt*
ameriški državiian.
Pole« Tpraftanj. ki Jih navadno Mxlnlkl ntarijo pri lr;.itu r.* dr-larljHitKtTo. r^huj" ktiJi'ZI«-« t*' r II. ilfln n«-knj ratnlh Mnlr la (gudoTlne Ztdlnjmlb (lrj.«», » ill. dHu ikn! naalnroni Ka/.»••. f»a PriMfla* »ivili^niwllj I'Min '/.'-«11 nj»'nil> ilrtav, LiiirolimT Bi»vi>r » Q«»tt.TPlmrcu. I*r«Hl>»»«liilkl Z»«lli»V nlh ilržar In IN»Hjln»> <lrf.av».
C«>na knjltlrl >
lamo 50 centov.
In d«»M prt: Bl.OVRNlC ITBI.ISIIIM. ti« Wni lKth St.. Xrw \orfc II. N. V.
< O
\ PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DAIULO j|
\---T S
\ New Modern Encyclopedia \
i	a' \ v 4 • 1 r č r T v 1	^
'Cfj" v A N <; L K S r T N 1
22.<MK) Razlair . ,. IJ 00 Slik
p Knjig* \s**lnij«' 1176 strani in jt> okusno v platno vrzana. — Sl»oro ^ ^ neterjflno jr. da jr niogot'«* tako tuijp<»polticj>o knjigo d»liiti /a tako ^ P	zmerno nun.
S Kn jigarna Slovenic Pid)lisliinir (Company
p	2lfi Wmt I Kili Strrrl. Nrw York II. N. V.
Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
Cena sedaj $4,-
(Poštnina in zavarovalnina plafuna. t

^ TO KNJKid HI MORAL I MKT I Tl'Ol VSAK DIJAK NA KAZI1 »LA1><> jj
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Ternovc
Mplhal Ivan A litrih t
Ona M wilo*
^alndp in rnmanw
.3. izdaja — A. Aškere
Ceoa M centov
Ko smo sli v morje bridkosti
Spisal Rev. K. Za krajec
Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal ltmaidoe In sanjke In pripravljal "strup" aa Jugoslovane In njihovo državo že dp) go prej kot jo je napadeL
Knjiga je v 207 itnnl
platno vezana In -hma
Cena $2.—
Bolgarski biser
Povest —• Spisal Vrtoj Jelene 50 centov
Slutnje
Snl*al "Ivan Albrulit
Cena
Živi izviri
Spisal Ivan MatlM«
Knjiga je svojevrsten jojav ▼ alovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstlli dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem siovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani V platnu vezano
Ona $2.—
Moil državljani naj aara#J» knjižic« —
"HOW TO BfiCOM* A CITIZEN Or TBK UNITED 8TATM"
V tt-j knjigi bo vaa pojasnila In sakonl na naseljene«.
N cenUr
i Državljanski priročnik
(V Slovenščini)
Knjižica daje poxjudna navtxlila. kako postati ameriški državljan.
Ona M centov
POUČNI SPISI
Pohorske poti
Spisal Janko (»laser
Oena 60c
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Ker nI — Vezana knjiga
Ona (S-—
Knjiga o dostojnem vedenju
111 strani.	Ona 5f rento*
Mlekarstvo
8piaal Anton Pevc. H allkamL 168 strani. - Knjiga sa mlekarje In farmerje v ■plodnem
Cena M cents«
Obrtno knjigovodstvo
2K8 strani, esana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti aa stsv-bno. umetno In strojno ključav-. ničsrstvo ter želecolivarstvo.
CM ti—
Ako naročite knjigo, prilaflte k tilu U. S. oziroma Canadian Order sa omenjeno svoto. Manjše svete, lahko peAljete v C. S. znamkah »s t oziroma 3 cente.
* FRIDAY, JANUARY 21,1944 1
WfANOTUB? L Vm
P
OD SVOBODNIM SONCEM
Spkal: P.. a FINŽGAB.
-103	—
BOHAN
fltaikadna nadeva. To uviderva-mo že po tem^ da se isto listje, ki odpada od septembra do no-\emibra tudi v popolnem brezvetrja, tedne in mesece prej "Nudili pii in vendar seen bil pijam snoei! Smešno!'drži tudi v najhujšem viharju < N vekn zavre kri in iz moža se rodi zaljubljen deček! Pomni,'trdno svoje rastline in mu me-Ttodora! Tudi hlapec zahiepeni po Skledi. Ostanki so za haniena »sila vetra prej ne gre >-e. I Ireno ne dobiš' Irena bo rnjoja! Golobico si otme za do živega. Če potem <v jese-ni čerjo jastreb iz sob lisice!'*	I	Iprostovoljno" zapušča svoje
Azbad je za^refceF prste dbeh rok v raamišene neumite J?"5™' *	^ino,
fM iiuiziljene hise, zaHopU oči i« se zamislil ob mizi. Sužnja'36	*** le V ^ da se
KO ODPADE LISTJE
Jesensko odpadanje listja je venim eksperimentom, vendar po svojem »bistvu biološka, ne pa ostaja pri stvari (še vedno
kafcšna nerešena uganka. Kolikor je bilo mogoče doslej do-gnaiti, so nekatere posebno občutljive rastline, ki odgovarjajo sploh na vsako motnjo svojega življenja 8 tem, da odvr-žejo liste, in sicer tudd mlade liste. Z nosom in očmi marši kdaj komaj doznavamo sledove svcrtihiega plina in tobačna ga dima v katfosšnem prostoru, so pa Taistline, ki reagirajo na: oboje s presenetljivo naglico s tem, da lizgube svoje liste in to v vsakem poljubnem letnem easu. To nam kaže, da je odpadanje listov v je.-eiil tudi samo neki iafcaz življenjskega do gajamja, ki ga povzročajo spremenjeni življenjski pogoji, naj
te rastline že tedne prej pripravljale na ta dogodek
In res se ob začetku listnega pecflrja, kakor sieer tudi pri sad ju in cvetnih listih, stvori posebna plast tkiva, ob kateri se list loči od rastline in ki potem zapira nelizogihno rano na deblu, steblu ali veji, tafco da se . ^ak list z neke vrste smolast, P1*0**1 *iaravi no amputacijo bree bolečine in hudih posledic loči od mater-
^irv» Neki študent v Hollywood je Odpadanje hstja je nad vse dobi, najbolj	^
smotre na prilagoditev rastlin skesa sveta na spremenjene razmere v novi letni dobi. Zadnji vzrdk tej prilagoditvi je v na'sem podnefbju *v tesnem s4i-fcu pred vsem. is spremenjenim "vodnimi gospodarstvom" iii novim položajem glede prehrane z važnsmi rudninskimi snov mi. <ki jih rasitlina z vodo srka iz tal. Visoka sončnica izpuhti v enem samem vročem julijskem dnevu (kakšna 2 litra vode. breza a okroglo 200,000 listi porabi na dan približno 5 Hi vode a hdkttar stoletnega bukovega gozda v istem času kak snih 30,000 litrov. Čim bolj napreduje jei^en, tem hladnejša postajajo tla, to pa ima za posledico, da korenine čedalje bolj leno opravljajo svoje delo m prav (kmalu nastopi trenutek, ko se rastlina za svoje življenje ne more nasrkati dovolj vode, pa č^«prav so tla zamočvirjena od jesenskih nalivov. Da pa vodi vsak spremenjeni položaj v vodnem gospodarstvu ra'-tffme do odpadanja listov, ve že davno vsa'k vrtnar vsak prijatelj cvetlic, kmet ali gozdar. DoJkazov za najtesnej 8o zvezo med odpadanjem listo je
oddajanjem vode v obliki pare impmo dovolj, spomniti se moramo samo tega, kako hitro od vržejo mmoge sobne rastline svoj list, če jih nepripravljene preselimo iz vlažnega ozračja rastlinjaka v suho sobno otzrač je, dalje kako hitro odpade listje, če poškodujemo rastlini.
Au4ita je prinesla zajutrek na srebrnem ploščini: sadja, siro-masla, sla&čic in za«vieteiga vina. Soparne meglice so kipele iz pozlačene vinske čafie. Melita je stala ob Aizbadu Vnkop v večen i ea pred mali kom, katerenfet žrtvuje kadilo.. Vro • na je izpahtevala iz vina, magister equitum se ni ganil.
M«liti so se dvigale razbuijene prst, odločila je zajutrek na kamnito mizico, pristopila k Azfcadu in se dotaknila z belo 1« Irtjo njegove roke. Vzt repetal je, vzdignil glavo, se ozrl in jezno velel:
4 4 Proč! Miruj!"
Vdana sužnja, ki ga je blazno Ijmbila, je molče odšla; 1 red vrati se je tsesedla In na rdeči kamjenČek v mozaiku "vezdi so tekle njene solze.
Še dolgo se ni ganil general palatincev. Zajutrek je o-laranM nedotaknjen na mdzkd, pied vrati je zastonj pritiskala Al elita uho na zavese, kdaj se zd'rami iz težkih misli.
Nenadoma pa je pffaml Aabad od mize. Vse niti načrta fo se adrtfžile v tesen vozel, ugib je bil rešen.
"Tako se »godi! Hlapec bo obedoval, despojna bo pomešala drobtin! Torej jaz ne smem ponjo! Pojde Rueitik. Naj gre! Ja<z pa napišem Ireni T 1st dobim-tekača in ga še < lanes odpošljem. Razodenem ji načrt Teodore, prisežem svojo ljubezen, ponudim ji denarja, da ubeži preden se vrne •»trie. Dam ji naslov v Od?in do prijatelja, odpovem se vsaki /ilji, zarotim jo na sveto Trojstvo, da sem stori! to iz prave J inbezni. Irena se zboji dvora, verjela bo meni, in ko bo pri l-rijateHju, bo k»malu tudi pri meni! Teodora pa zve, da je utekla, in jaz bom imel priliko, da se ji nrašlčujem, ker mi ni '/MrpalaJff	'
Takoj je sedel in pisal list Ireni. Popoldne je že dirjal z;me«ljiv tekač s pismom in denarjem iz Bizanea po Solunski cesti v Toper.
Bustikovo poročilo o Epafroditovi smrti je vcnemtrilo ves Bizanc. Senatorji so na forih glasno govorili o strašni '■•»/Ji sodbi, ki je gotovo zalotila žalivca svetega despota in -'•irvarja naroda zoper despojno. Z najživahnejšo domišljijo -o prekali drug dragega, ko so slikali, kakek muke je pri-pravil satan na dnu pekla za tega izdajalca krščeni kov in brali'tel ja barbarov. < Kadar pa so sedeli doma za dobro zapahnjenimi vrati, so iskreno pomilovali njegovo usodo in premnogi kratko in malo verjeli niso mogli, da ibi bil šel Grk sam v s. »»rt. Zato so na trga so glasneje sirili javno mnenje o njegovi pogibeli.
Še veliko večje je lib zanimanje za bogatega Bpafro-dita po nirHi tabernah ob Zlatem iogu, kjer se je zbrala mno- tov in "transpiracijo" /ca. Tudi ta je naglas klicaja Luciferja naj zaikuri največji kotel za Grka. Ob pozni uri pa, ko so sence sumljivih dvornih ovaduhov poizginile. so te nagnili v stisnjene kroge preko iijncenih vinskih vwv in z napol pogoltnjeniimi vzkliki kleli ' pravdo ra častili Epafredita svetnika na zlatem tronu, ibliau same svete Sofije, v nebesih.
Ob takih pogovorih se je zbudilo vnovič veliko zanimanje z i Slovens Iztoka. Z živo radovednostjo so pričakovali novic ,(i severa m stavili med seJ>oj, je li Sloven utekel ali ga je do-
i'i tela konjenica preganjalcev. Pozabili fo ob tem celo na ko jo presajamo v nov lonček^ v«gek» v Italiji; ISe o gene al'h Belizarju in Mundu niso toliko]korenine in (kako se dogaja isto govorili kakor o Iztolku. Nobenega ni foiio med barbari ne če se okrog rastline na prostem med sužnji m celo pri tvojakih ni bilo -nikogar, ki bi bil pri-1 zarrtočvirijo. vjfflf Iztoku, da bi ga pritirali nazaj v Bizanc. Marsikdo! Vsaik vrtnar ve, da so še ta-. • zastav« zadnje statere za Lstoka samo iiz vroče želje, da bi ko mokra tla za rastline istega iitediel preko Donave.	.	[pomena kaJkor izsušena tla, če
N»ad tem nevarnim ognjenikom, kateremu je V srcu \rrela s<! mo,krc>ti P^d^ži hlad. Pra-' zadovoljnost hi sovnatštvc do despota, je sedel visoko v svo- J1*™0* nara^noe!t prehiteva-ji palači Upravda in pisal noč in dan prefektom v provinci je	odipadanja listja po
nove davike za vojsko in za stavbo »cerkve sv. Sofije. Cele P™*1 i^n^kih nočeh s tempe-t rtpe lačnih posestnikov, ki so pustili taemljišča, so se nateple ratliraiT^ **** jp enostav" v Bizanc, ali uročile preko mleje k t^ovražnikom cesarstva,1 no ta' fla ^ ra^lina itzsuši. k*r niso mogli zmagati davka. Vdanosti, Ijuibeeni i-n zvesto-l ^^ čedalje bolj nepniiazne Vie ni bioi nikjer. Vse se je kfSanjalo, vse Idečepteilo, srca pa svetlo/bne prilike vplivajo na so gojila same kletve in upor.
si »bo to v laboratoriju ali v
NENAVADNA STAVA
so jih mogli mnisliti človeški možgani. Ta zmaga pa zanj ni bila samo prijetna, kajti na koncu mu je prinesla teden dni zapora
Mladi mož je bil stavil, da se bo dve uri sprehajal z znano filmsko igralko Ann Sheridan ki je pa osebno popolnoma nič ni poznal. In to mu je uspelo. V smeči ob izhodu študija.
Helgoland je izpraznjen
Berlinski radio naznanja, da se je s Helgolanda izselilo vse civilnlo prebivalstvo. Helgoland je močno utrjen otok, ki leži 28 milj od nemškega obre žja in obvladuje izliva Wesere in Laibe ter istotako brani pristanišče Hamburg, Bremen in Ouxhaven ter Kielski kanal.
RAClJONULANJE ŽIVEŽA.
Predelan živež — največ zelenjava, sočivje Ln sadje, — zelene znaimlke G, H, in J so veljavne sedaj •in prepade jo 20 febru»Tja. Znamke K, L. M. postanjeo veljavne 1. februarja in pre padejo 20. marca.
Meso in maščobe — rjaive znamke R, S, T in U v knjižici 3, so veljavne sedaj. Znamka V stopi v veijjavo 23. januairja in za tem ostale znamtke zaporedoma vsaiko nedeljo.
Sladkor — znamika 30 v knji žici 4, dobra za 5 fantov, ve-Ijarvna od 18. januarja do 31. marca
Čfevlji — znamka 18 v knjižici 1 in zrakopflovna znamka 1 v knjižici 3.
ČUVAJTE OČI
Prastaro izkustvo pravi, da je najbolj zdravo gledanje v
_	______dailjavo če imaš pred očmi ze-
kjer je omenjena igralka bas lene gozdove in travnike. Tudi
"-.I1 1 J«- vjimrnj^Jltl Ij^i clllVtl UfcLS.-"-"'--	* L ill 11 aVUJIKC. 1 UU1
delnl1ay se je približal avtomo-1 gledar.je v nebo je zdravo, naj-
__-___ - _	t _ i ^' i ...i	—	_ i_ •____
biilu, v katerega je hotela bas vstopiti potegnil je hitro dvojico apon iz žepa, pritrdil eno okrog levega zapestja filmske zvezde, ki je sicer zakričala, ni pa mogla preprečiti, da bi pre-drznež ne uSkflenil z drugo spono svoje desne moke. Z isto naglico je potem vzel ključ pri-
lx)ljše pa je, če oko izmenoma nijenjava zeleno in sinjo barvo.
Očn si ne smemo nikoli izpirati s premfzrlo vodo. Tudi ne smemo nikoli motriti svetlih predmetov, (ker to vidu škoduje. Nič manj »Škodljivo ni za oči. če sitojimo v dimu in prahu- Drobne črke so očem
prafve z levo roko in ga požrl, škodljive, ker oslabijo vid. Tu Tako sta bila prikovana drug <li pletenje z drobnim sukan-k drugemu in študent je pre- cem je za oči Škodljivo, da ne strašeni zvezdi poskusil potem onteniadTio čitanja v mraku, kar
svoj napad pojasniti. Po prvem strahu ni bila baš očarana nad svoj "m položajem, vendar pa je napraViHa kolikor toliko vesel obraz in je morala potem hote nehote več nejro dve uii hoditi z m'ladian možem,, ki je biil sieer zelo ljubezni v in zabaven, naokrog, da sta nn-la kiju eavniearja, ftni ju je rešil. Mož
se razume že samo oh sebi.
4 ANEKDOTA
Avstrijci cesar Franc Jožef je nekoč prisosb\Toval otvoritvi melSč^mske šole v moravskem mestu VvSkovu. ^ola je bila mojstrovina irraditeljstva ter je bila prva te vrste v Avstri-
Ann Sheridanove pa ni napra- f,- 0esar3a Je *Prejel aavna-vil tako veselega obraza, tem-,tel? 11 ™\ier I1111 vneseno več je stekel na policijo in o-	1101X0
vadil -spremljevalca- svoje	^h^ime: "CSesarja
žene zavoljo kratenja osebne	;Tozfff ;\u/hjJe-lna de^k;1
svobode. Polocijski sodnik je	7
predrzneža nato ob>x>dil na te-	desetič zdrdral do'
den dni zapora- ^riadi mož se Mne mi1 ie cesar de^'al: je ta čas toTažil s tem, da je staVo vedarie dobil in da ima vse ljudi, ki se radi smejejo na svoji strani.
ŽIVLJENSKA PRAVILA
Kdor nima fcitih izkušenj kakor jaz, mi ne more dajati nasvetov — Sophokf.es. jP
Ne skntsaj priti vsemu do dna, prav tako pa ne bodi v vsent neveden. — Denrvokirit-
Če si moder, vzemi vsakega nekaj: Nikoli ne upaj brez dvoma in nikoli ne dvomi brez upanja. — Seneca.
■"Zelo me je veselilo, zelo le-^ po je bilo." Podal je roko rav ^ ;naiteljn in mu skrbno priporo-' <fil: "Glavna stvar pa je, da kuhate močne in dobre juhe Nobena tstvaT tako ne pomaga, kakor močne in dobre juhe"
Nato so cesar in njegovi spremljevalci odšli ter pustili ravnatelja (v globdkem nerazumevanju. Pa se ga je usmilit nekdo iiz cesarjevega spremstva ter dejal: "Nekoliko narobe je izpadlo. Cesar bi moral reči te stavlke eele v bolnici, kamor gremo sedaj. Sieer pa gre vse (kakor po maslu."
NAZNANILO in ZAHVALA
Tužuiin sr«-4'ui naznanjamo v^ m «>r.»luik..iu, erijateljem in znam-em tužuo	«la je vt>.ii„, prtiuimil naš ljubljeni w»i>n>g in
(»V —
John Kotar^st.
Vmrl j-« [mi «*v.. loti tmj:ij.^i l«.|«zui »Iik- janmirja. 1!>44. Oh *uirti j*- Nil xtnr W k-t in 11 ni»>s«-.-v. It-.jt.„ j,, ».n v i»ol.sOveui, fa-ra Sv. HHcna. i»H 1 JiiMjuiii. Slovenija. J a?« »slavij;!.	s«»
vršil T. januarju t. t. t*> kj«t«Ji-k«-m	y. u»ašo uulušui.o oh v<«-
liki M«f«-U-žl>i znan«t-v in |.rija1»-lj»-v. \a h m nj*->4ii [»risn-in, za hvalimo v«, ki si«' jra «>l.iskali v h«.Wni in n»« mrtva^k.-in »Nini.
PrisW-n« hvala »i ru.it v u Slovctiska »istuvu tu SNIM. in sh»-venskimn lh.mii za krasne vhmv, t«-r nosihtmu kr<t«-. ter vst-m ki rt^ mu darovali za uia^. kakor tudi vs. m. ki st*. si- mlrit-žili i-k
in vs« ui. ki dali avt. ui.4.il«. in v-r/.iij hn-/.i.'it«^M, r •lu in tfa ^»reiaili k mirmin i»*'iiku na mlro.lv.,r. š.- takrat l«iw hvala vsem in za v^. karkoli nam d.rf.retfa storili v tej n«;i veliki c.-sr«nn in iz^nM tjuMjen«^ca ^..pnci in .-Vta.
Pokojnika |.rii«.r«^mtno v blag si^.min.
T.'hi pa, dniiri in n«'iM«ahlj..„i s..|.r.c in .-V, želiir >, jK^vaj v rn.ru in lahka naj Ti Im. ameriška zemlja. Bil si dober so,.ro- in z«'b» T». U.tno f^>^r»"Sali.
A POLONIJA KOTA K, soproga;
JOHN. sin in MICHAKL, hrat, vsi v West new i on. Pa.
vodno gospodarstvo ras^ine in
Zato je za&umelo v skrivnem veselju, iko so se vrnHi vo- ^ m,rtlJ0-jaki, ki eo zasledovali Izteka. Vse tabeme so bile nabite na' odmetavanjem listja ima 'orih je bilo stebrovje pretesno, da bi sprejelo vse množice ^^^ razpolago preprost odliČnjakov.	j pripomoček, da si omeji živ-
^^'^.dv.galepe.Ji ter pretile severu ji je to tudd pripomoček, da sel	MX _1
^ m ^ M takor^koč iznebivseh odviinih'l It/l O 11	I W £T I
Stoikrat in Vodljivih snovi, ki so se'1 IflCtli	1
deli frSlS^iravanjem pona^l^ali o gmotah, katere so vi- ^^ ^ njej v v^et±| "	^^ O
t nLldM T^^1'	^ ^	M Primer kremeŽeve!"
^T.1	raKdl™1 trdnjave^ugna^ cele le- ferine, nepotrebnih apnenih
y^n^ ^LZ^ ^^	^oSa in pre- soli, neporabnih fosfatov in dm1
t^^TZ	^^Jr*1^.kjer ^ bil pred ^ takšnih snovi, s katerimi
kmtk*n ^rr	Hilbudijev ostm*. In «0 odvrženi listi včasih narav-Š
lV °^ato	»»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII
da	v krasni vezavi importi-
tvaj	rani iz starega kraja še
pred vojno Ko za]o,
iedai 3	g^a poide, je ne bo mo-
goče nadomestiti do konra vojne. Slovenski:
RAJSKI GLASOVI
Velikost x 4 in<V; v belem celolidu; 288 strani
C\*ua $1.2/»
KVIŠKU SRCE
(ser. 415) 2h x 3rti in^v; 224 strani Cena *1,-
Angleški: NOVA ZALOGA!
"KEY OF 11 KAVEN"
Fino vezano; prvovrstna izdelava; v finem usnju $1.50
Slovenic Publishing
Company216 w isth st- New Y°rk 11
„ »i j. ..fti^-v * t. ,	. —so ocrvrzeni iisxi vcasin namav-
m, l^lt J.^^7"-	*	TTjnraT- ^t ^po,^;. Cim starejši
r^ 7 ^ k ™ dalj« je efoKl raattfei.j porasti vojsko Antov. fci da so bezali biti m klani kakor črede *_TTm.zZ- i _ , !
tem bolj je dozorel za to, da ga ra^tEna odvrže, zato ni 'čudno,! da ima starost lista svojo vio-' go pri odpadanju, kakor epre-
pfaMi Cfrsm do w%e Ti ara n ta in preko nje do doma Varhunoiv.
"fetofc i® Slavnejši od BeHearja- M-uodn« je centurio, ne pa general v primer? s tem barbarom! Kad Bizanc pride!
pride! Prizamesel bo ljudstvu. A Teodora m Aaibad.raetijeno vodno gospodarstvo. — vajini kom bomo kupili za stater in jih dali stroja r ju zalPdntoijkanje svetfbbe, neoa-jennenef^	Idostna ptreskrba s kisikom,
Tako 80 skrivaj ugibale groče ob posan noči	ftemperatura itd.
I ivhi ti vzro&n se dado ugoto-(Madalj^ama prihodu^)	viti oib vsakem času s znanet-
imajo velik uspeh
il
Mn^jMarjuiHniiUiBn« i
Sedaj
"Ko
smo
morje bridkosti"
Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK
Tu ^p«Mlaj mi priobeena nrkatrrm mnenja naših rojakov in rojakinj, ki jib jr pisatelj knjige prejel od onih, ki m> knjigo naroeili in pretitali. To j«* tmmo en det t«*h mnenj, ker radi pomanjaknja prostora ni mo*nf« priiibeiti v m-h.
rievelaud, O. — Vašo knjlfTo "Ko urno sli r morje bri«i-k«»sti sem prejel. In če povem, «la sem Jo Se isti večer prebral do polov i. e In na^lndnji »lan pa do koiH*a. Je dovolj priznanja za nje vsel.im«
o • •
(Jreauey, .Mlnn. — Sedaj, ko »eni prebrala Va*o knjigo-"Ko smo §11 v morje brldkr»sti". Vam bočem i*»vedat4. da tako zanimive knjige nl^tn 5e hrala. Kako le^>n in Jasno ste popihali p<>r slovenskega nar«Nla v inorje brl»l-kosti. Ne vem, kako bi jo mogla dovolj prl|tornčiti v«eu« ameriškim rojakom.
• • •
Vnrora. III. — Knjiga—Ko smo q| v morje brldkootl mi tako zelo ugaja, ila tak.'J nornflm Se eno za «voJo prijateljict*.
o • •
f.os Angeles, r«l. — Sprejela sem f"»<lano knjgo *4Ko wmo Sli v morje bridkosti' in zelo se ml dopade. Tndt zemljevid Slovenije ml ngnja. Pokazala sem Jo rnjskn. ki jo tudi boče Imeti. Tn (»Miljatn naročilo.
o • •
Morgan, Pa. — VaSa knjiga za«lu<l vse priznanje In rate
pa tndl aashiXt. da pride našim ljudem v roke.
• • •
Walsenbnrg, Colo. — S knjigo "Ko smo »1 t morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. Želim, da M se Stala pa vgob naših nasellijnab. Jaz jo vsem priporofiain.
Knjigo laliko naroeite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y.