Št. 51. Frstu, v sredo 22. ra 1 naj ,,o,Ut Ca*a ltire*ch,l, S /o A I „,„„,» Iln. kakor tndi m p..slnn.ee ,() k j,, J flk , J NAZNANILO IN VABILO. .EDINOST • kakor tednik, prebila je srečno /»roleto svojega obstanka. Začetek je bil težak, a počasi se je ojarila ter je olirepela, da stoji sedaj trdno in varno. Po novem letu 1)0 izhajal ta list |»o sklepu slav. odbora našega politič. druStva r »>/»' obliki in po isti crni, kakor dozdaj. Prizadevali si bomo, (x» notranjem obsegu ga čedalje bolj spopo)nili, ter z jedrovitim in raznovrstnim blagom oskrbeti tako, da bo ustrezal kmetu, trgovcu, obrtniku in vsem drugim stanovom naSega naroda. Z mirno in dostojno besedo se bodo v njem razpravljale domače in državne zadeve, ter n&glašale narodne in državne koristi. Jadransko morje s Trstom jo Slovencem posobo, pa tudi vsemu Slovanstvu neizmerno važno; nad njim visita natega zaroda sreča in gorje. Vsi svoji domovini verni sinovi ga morajo tedaj skrbno čuvali in krepko braniti. Večja, od kdaj poprej, preti nam tukaj dandanes nevarnost. Vsako slovansko srce ob Adriji mora postati trdnjava, braneča se ptujemu uplivu, ki se šiloma zaganja na našo zemljo, ter hoče poplaviti naših očetov čestite grobe, in potopiti naše potomce. „Živenje ali smrt" to je naša osoda, — izvolje nosimo na laslnej dlani! Trst z svojo svetovno trgovino pa je tudi podoben zlatemu rudnika; dozdaj so kopali in zaklade v njem vzdigali po večjem Lahi, Nemci, Zidovi in Grki, — mi Sloxani pa smo jim bili dninarji in hlapci! — Tudi mi hočemo stopiti v vrsto med nje, in z njimi tekmovati. Po natej pridnosti, omiki, poštenosti in služnosti moramo poslali gonpodarji v domačej hiši — in na domačej zemlji! V ta dvojin namen — to ćuti in umeje vsak — nam je neobhodno po- trebno slovenskega gladila na morskih bregovih, kakor zagovornika in hrambovca naših duševnih in gmotnih interesov. Oziroma na le razmero in resnice se obračamo do Vas, rojaki ob Adriji — a tudi do Vas. bratje ob Soči, Savi in Ihavi, ter prosimo obilno podpore. Kodoljubi, priporočajte in Urite „Edinost" mej ljudstvom, s tem /lajšate tudi nam trudapolno delo, katerega smo se lotili /goli i/, ljubezni do milega našega naroda — da bi mu po časi prisijala zarija lepše prihodnosti. — Cc ludi je naše delo le kaplja, pomislimo, da već' kapelj goni mlinski kamen! Prosimo, naj se nam obilni dopmvatelji oglase. Naznanilo vsakega znamenitega prigodka, bodisi vesel ali žalosten, nam bo drago. Gospodom, ki bodo večkrat dopi- sovali, pošiljali bomo list brez plačila, ako se zanj oglase! Slavne c. k. gosposke, županstva, okrajni in krajni eolski sveli, pa tudi zasebniki naj nam blagovole pošiljali razna na- znanila za inserate. Razveseljevali nas bodo mični „podlistki* — pod učljivi in zabavni. Nekoliko časa še se bodo nadaljevale „Popotne Mire", živo slikajo živenje, kreposti in slabosti slovenskega i hrvatskega ljudstva, tudi v — novej Avstriji, v liosni! Neke pomole, ki so letos nastale v upravnittvu, poravnane so — in v pri- hodnje bo vse v redu. F^e na to opozarjamo naše č. g. naročnike, da se mora v novem letu naročnina, kakor pri vseh časnikih, vsaj Mrl leta naprej plačevati. Kdor pa ne bi imel v hipu denarja, mora se po pismu ali listnici zavezati, da časnik v teku leta plati. Iztirjavali ne bomo več naročnine. C. g. naročniki naj svoja in krajna imena razločno in natančno zapisujejo, tudi zadnjo podlo pristavljajo. „KdillOBt" sloji za 1 četrt leta t gl. 20 kr.; za polovico 2 gl. 30 kr.; in za vse leto 4 gl. 40 kr. Opomba. I »opisi uredništvi! naj se pošiljajo: „Via delle posle tO, 1. piano." Naročnina, reklamacije in inserali gredo upravnitlvu, — do novega leta tja, kamor sedaj, potem pa v >la Zoiltil "i, I. piano. Uredništvo in upravnifttvo. Trst i državni njegovi poslanci. Trst pošilja v državni zbor 4 poslance, a razen enega delajo vsi drugi Trstu le škodo ter se ne njemajo /. političnim mišljenjem večine tržaškega prebivalstva. Da tudi mnogo iz družili avstrijskih dežel v državni zbor izvoljenih poslancev ne zastopa večine ljudstva, to je res, a tu so vzroki drugi, namreč nepravilni volilni red i strahovanje vo- lilcev pri volitvah po c. kr, gosposkah; v Trstu pa temu ni tako, da lo dokažemo, treba nam nekoliko dalje seči i razmere pojasniti. V Trstu se vrše volitve v državni zbor na podlogi tistega imenika, po katerem se voli mestni zast'>p i deželni zbor. Vsi volilci v mestni zasop i deželni zbor v mestu so razdeljeni v 4 razrede, katerih vsak voli 12 poslancev, okolica pa ima (> razredov, katerih vsak voli enega poslanca, tako da ima mestni zastop 54 poslancev, ki so — čudna prikazen — tudi deželni poslanci. Prvi mestni razred voli enega državnega po- slanca. Ta skupina ima okoli 220 volilcev in uvrščeni NO vanjo taki meščani, ki plačujejo 300 gld. in več neposrednjega davka, tedaj denarna aristokracija. Kakor povsod, tako i Se bolj je tudi v Trstu denarna aristokracija konservativna in vladi privržena, ker to zahtevajo nje interesi i hrepenenje po časti in odlikovanji. V tej sku- pini je največ velikih trgovcev, katerim je naj- bolj na tem ležeče, da se ohrani vse staro, kar je trgovini koristno i da se po mirn>m potu zboljšnjejo sredstva, ki lajšajo občila iu odpirajo trgovini nova pota, ker vse to jim premoženje množi; v tej skupini tedaj ni irredentovcev in ona tudi ne more biti privržena liberalcem, uže zarad tega ne, ker obče znano slabo državno i narodno gospodarsko liberalne stranke trgovini veliko škodo delu. Iu vendar v tem razredu izvoljeni državni poslauec, g. dr. VVittman glasuje z levičarji; on tedaj ne dela v prid svojih volilcev i se tedaj ne more ujemati s političnimi načoli tistih, ki so ga poslali v državni zbor. — Drugi iu trutji mestni razred volita enega državnega poslanca. Prvo omenjeni razred ima okoli 3*10 volilcev in uvrščeni so vanj oni, ki plačujejo od 100 do 300 gld. neposred njega davka; v tretji razred pa spada blizu 2000 vo- lilcev iu vpisan: HO vanj oni, ki plačujejo 25 do 100 gld. nep »srednjega davka, potem tako ime- uovaua inteligenca: uradniki, duhovniki, profe- ! sorji itd. V teh dveh razredih, ki volita, kakor jo bilo uže zgoraj rečeno, enega državnega poslanca, razmere so uže dosti drugačne i zelo različne. Nahajamo v tej skupini 100—200 irredentovcuv, ki pri volitvah v državni zbor oddajajo bele listke, kar bi pričalo, da ne pripozuavajo avstrijske vlade v Trstu, i da bi rajši volili v Kim.— Tako imenovana inteligenca je različnega mišljenju i prepričanja; mej uradniki je bilo pri zadnjej volitvi še okoli dve tretjini liberalnej stranki udanib, a zdaj liberalci vedno bolj kopni', če tudi so jim razmere še zelo ugodne; duhov- ščina je do malega privržena federalističnim načelom in enako tudi drugi volilci. Da pri vo- litvi ui zmagal kandidat federalistične stranke, dr. Milauič, ampak s prav malo glasovi uajtrdo- vratniši centralist, dr. ltabl, t« so zakrivili z nevoljo moramo to poudariti • slovenski naši narodnjaki! Nečemo o tem dalje govoriti, ker vi'ga mesta, zelo nujna zahtevanja na vlado i državni zastop Ako bi se tedaj ustavoverskej stranki v/.vi • delo, oklenoti se osodopolnega sredstva, odreči davke in vojake (kar se ve da— ker je v manj- šini — bila novspešna demonstracija!) ali morejo iu smejo uslavoverski tržaški poslanci ž njo hoditi v trenotji, v katerem se obrača tržaška deputacija na cesarja, na vlado, ua parlament za varstvo in pomoč v pretečej pogubi ? Oe je bil kedaj svojemu prepričanju verni tržaški poslanec v osodopolneiu boju z dolžnosti, tedaj se zapleta zdaj v tak boj!4 Tako g. dr. ltabl. Ce se pa po njegovih besedah v naravnem razvijanji krize ustavovorna stranka vedno bolj oddaljuje od driavne stranke, kako je potem to, da on i njegova tovariša šo vedno r*©a.iist©3s. Narodne šege in r\avade. (Splmiju Atol. Vortovee učitelj ) (Unije.) Sol lice zahaja in žareče nebo oznanja lep dan. Tiha noč nastopi, a vendar ne miruje še vse. Fant je šel vasovat in vabit ljubico na ples. Splazi se tihoina »koz vrt k hiši. Pristavi le- stvico ob zid in izvabi deklico k okencu. Koliko- krat se uže ni močil, mraza trepetal, kolikokrat ne čez zid — stopnice z lestvicami vred pre- vrgel! In ona? — Ali ni tudi iz gorke posteljice vstajaje mraza iu drugih neprijetnosti čutila V Gotovo! A v sladkih pogovorih vsega pozabila, srečna sta. — Pozno v noč se poslovi od nje, pritrdi mu priti ter poda mu v vračilo dobi .... PuJelc ruJeć; .... Polj u bek goreč, in otide. Sredi vasi je družba pastirjev, ki uže ne- voljno Čaka polunoči, katera začenja prav za prav njih veseli čas. — Kladivo udari in uže se sliči strelaiije in vriskanje, da je kaj. Zdaj pa le se živino ua pašnike! Tu je še — le njih pravo zabavljišče. Kdui kurijo velik, kresu po- doben ogenj, drugi nabijajo možuarje, tretji jih nastavljajo, četrti prižigajo, peti zopet prepevajo, skakaje rajajo — vse je židano volje. Dva poredneža se še celo spravita na sose dovo sadje, grozdje klasje itd. 1'rineseta bogatega plena — kje? v nedriji tudi svojim sodrugom. Saj so tudi zaslužili — na straži so bili. Ko v božjem strahu polunočuico pospravijo, nadaljujejo v strelanji, petji itd. Hrenov Matiče gre iu ustreli pod oknom sosedovo sitne babure, katera ga večkrat krega, da je na ogradi otavo popasel. Ako so ženico zdramili in prav dobro vjezili, še se jej celo posmehu jejo. Prčetov Drejče, najbolj navihani, napravi iz bučo mrtvaško glavo, v katero vtakne konec voščene sveče, ki jo jo materi izmaknol in postavi tako zgotovljeno strašilo na lipo sredi vasi, Sosedov lilapec Luka, ki odhaja okolo 11. od županove dekle Marijane, zagleda strašno pošast na lipi in joj! — I.asje se mu ježijo, sapa mu zaostaja — mrtvaški pot ga obliva. Bolj mrtev nego živ pride v svojo spalnico — v seno. Lože tik svojega sodruga, potegue čez glavo odejo, da bi se tako saj nekoliko obvaroval strašne prikazni. Spati ne more - - domišljija mu je vroča — razburjen je. Ugiblje pod odejo, kedo bi mogel biti oni mrlič in česa išče ua tem rovneni svetu. Kako, da se je mogel tako prestrašiti, saj je bil vedno korajžen. A slednjič se domisli nesrečnega človeka, kateri jo tudi Marijano ljubil, pa si po nesreči nogo zlomil ter umrl. — Gotovo se hodi z onega sveta maščevat nad mano, ker sem mu ljubico prev- zel. In pri tej veri ostane naš Luka vso svoje žive dni. Večkrat pripoveduje o strašnej prikazni ter vselej pristavi: „Pa naj mi še kedo reče, da se ne vračajo mrtvi na ta svet!" Vaški paglavci fe mu pa režijo, da so ga tako v kozji rog ugnali. Na vshodu se žari — zora poka, — lep, krasen dati je. Na vse zgodaj zadoni v zvoniku veličastno tolklanjc in pokanje možnarjev ozna- nuje sv. jutro in opominja ljudstvo, naj vstane iu moli. Uže se oglašajo tudi pastirji na muogib holmcih, ki odgovarjajo tolklnnju in pokanju, da ui konca ni kraja. Ko se zdani, poiščejo Živino. Čas je domu iti. Mej potjo se pogovarjajo o srenjskem čuvaju, kako bi jih bil namreč k malti zasačil, a ven- dar so se mu smuzneli. Ugibajo in se slednjič dogovore, kaj vsega napravijo v vas prišedši. V sredo vasi postavijo svoje topove in jih spuste. Mirno iu ponosno otide vsak na svoj dom, mi- sleč, kedo smo mi! — Lepi, jasni dati je našel uže vso 1111 nogah. Dim ua ostrešji naznanja, da uže kuba našu rudečeličuo deklo zajuterk — kino. Kako ji pri- staja ognjišče! Danes dobi v>ak, še celo zadnji v družini —- pastir, tako priljubljene pijače. Gospodinja se bo danes z belim predpas- nikom okoli lonc iu kožic sukala Ona gre li prvej maši, da ima potem več časa za kuhanje. Zvon izvabi njo in staro sosediujo v božjo hiš«, kjer z veliko pobožuostjo iu gorečnostjo velik roženkranec prebira. Mej molitvijo spomni se svoje hčerke in koj zmoli par očenašev, da bi jo Bog obvaroval pred skušnjavo — plesom. Nek strah jo preleti, ko pomisli, da je zadnjo nedeljo gospod ftymoSter kot pameten, da, najpa- metniši mož v srenji, na pnžnici pridigoval, da na plesišču sam peklt-nš-ek raja in skače. Gotovo mora biti res, saj laki ljudje vse vedo, še celo točo ustavijo. (Ihitje /irili.)