■Ulili! r * „ ^ ^ . .. X J é v, A M; A ,.*,, %, A fj j n E ... * -: Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Daljnosežna akcija italijanskih kovinarjev BV stavk v mesecu dni. Zadnja med njimi je travi... ^ala od 7- d0 9- julija, “«sta W jih je zajela _ Mi. v- Tu™, Genova, Benetke, d aPelj, Palermo... število u-ezencev — nad milijon. le dosedanja bilanca po-kn,mbne akcije italijanskih riparie7 za sklenitev novih n.M'uih pogodb. Akcija je pošto,-i a ne le zaradi velikega sn(, ,a delavcev, ki so v njej ^«elevali, temveč tudi zara-oh V*rs-te Pr°blemov, ki so se ki h- Priložnosti pojavili in tivri1 P°menili, če bi bili pozida ° rešeni, korak naprej v rosov rav1ZaCiji druŽbf|ih od: fin.-v. v sedanji italijanski tenZbl- Tako je akcija, o ka-re govorimo, presegla okvi-r navadnega delovnega spo-ci n6v- del°dajavci ih delav-boj- 9°ila je širši pomen tem te Jn ■ bi zadovoljitev zahtev knv.v^očnejše kategorije — nad "i onnV’ ki jih je v Italiji boi v,1,200-0°0, potegnila za se-eih zahteve tudi dru- ravcevateg0rij italija italijanskih de- ja PoJ traja že od konca ma-Knr,f- ie PIOM predlagal °bnovfCjUStriji Pogajanja o vjnaJl kolektivne pogodbe kora], Jev- Nova pogodba bi mo-or„, P° zahtevi te sindikalne nario acjie zagotoviti kovi-tedgj,01 štirideseturni delovni raVnadvema praznikoma, u-b0 a~ nadurno delo, pogod-niziro .lovnem ritmu v meha-I deloani industriji in tarifo za ri Po učinku, povečanje tve » na Podlagi nove prouči-Cev astarele razvrstitve delavca jQ v kategorije, ki ne ustre-Proizvn!» sodobnemu načinu vibPnv°dnje, odstraniti neupra-UsinsK razHke med delavci in Pr] Denci in diskriminacijo laVcJrigrajevanju mladih de-di ,V' Kovinarji zahtevajo tu-tn'at]3, treba sindikatu pri- tovambravico do prisotnosti v nastri1’ oziroma pravico, da n,.. Pa kot predstavnik delav- cev iv. terp. u zastopnik njihovih in-deiovr.1 glede vseh vidikov s°cialn odnosov, od mezd in ‘bega zavarovanja do teh- danes bo začel v Ženevi 1- Pripomnil je, da *°čiia *ko enotnost, ki bo orno. pvolùcin® Se v celoti izpolnijo ShS™ M. ie’ s štJ,CJ.niC0 zavzema Bastili-^bavamC;VI1.ni,tii prireditvami in farad« „ Jer z veliko vojaško 1? l938 . rizu- Prvikrat po le- *'avi|a se ta dan v Franciji pro. v n. - . . FranciJ„ bila V ybJn’i.ne da ^v1i"emnembkomenliraJo teme- Mac Millano-za «ki- Prijtika i, kr'‘iki, ker njihova ritolsi* bila uspešna. Gre za ?,°sPodar«i1 *° bili odgovorni za s?,n°vankL0, za obrambo, za ?>• Ono,H°. Poiitiko in za šol-.* sprijpricija poudarja, da so Umetnosti*?* nov dokaz ne-5* 'n d» wMac Miiianove politt-lakot ?! bil° 'ogično, da via. J cazpise nove volitve. noloških sprememb v proizvodnem procesu in do posvetovanja ob sprejemanju sklepov uprave podjetja. Ne gre torej za zahteve, ki naj bi od delodajavca izsilile posamezne gospodarske koncesije ,ki ne posegajo v bistvo odnosov, temveč za take, ki bodo pripeljale do novega tipa delovnih odnosov, do znatnega izboljšanja gospodarskega položaja delavcev in do razširitve demokratičnih odnosov tudi znotraj tovarniških zidov. Zahteve italijanskih kovinarjev temeljijo na dveh osnovnih ugotovitvah: prvič, da ie v kovinsko-predelovalni industriji veliko nesorazmerje v razdelitvi dohodka med proiz-vajavci in lastnikom; in drugič, da obstaja nenehno omejevanje demokratičnih pravic delavcev na delovnih mestih. To pa na industrijskem področju, ki je v zadnjih letih doživelo najmočnejšo ekspanzijo. Samo v zadnjih dveh letih se je kovinsko-predelovalna industrija v celoti povečala za 36 odstotkov. Samo kapital največjih kovinarskih podjetij se je med leti 1959 do 1961 povečal za 57 odstotkov, kapital 24 podjetij strojne industrije pa za 36 odstotkov. Dobički prvih so v tem času zrasli za 55 odstotkov, drugih pa skoraj za 70 odstotkov. Vendar pa se mezde niso gibale v skladu s povečanjem dobička. Celo zaostajale so za povečanjem produktivnosti dela. Vtem ko se je produktivnost dela v obdobju med 1959 do 1961 povečala za 14 odstotkov, so se mezde zvišale samo za 4 odstotke, kar je krivo razmeroma nizke ravni prejemkov italijanskih kovinarjev, zlasti če jih primerjamo s prejemki kovinarjev v drugih državah Zahodne Evrope, ki so znatno višji. Se pravi, da je bila dosežena ekspanzija italijanskega gospodarstva, zlasti pa kovinskopredelovalne ihdùstrije večidel na račun delavcev, zaposlenih v tej gospodarski panogi. Ti veliki dobički so bili podlaga razviti patemalistični politiki italijanskega kapitala, ki je dosegla «najbolj popolne» oblike prav v kovinskopredelovalni industriji. Ta politika temelji po eni strani na nekaterih materialnih posebnih pravicah delavcev (ali dela delavcev), zaposlenih v teh podjetjih, ki jim po drugi strani kratijo temeljne politične pravice, izvirajoče iz delovne zakonodaje in ustave. Vse to je pripeljalo ne le do oviranja sindikalne dejavnosti v mnogih tovarnah, temveč tudi do tega, da so delavci prikrajšani za možnost, vplivati na delovne odnose v tovarni. To pa v času, ko je pripeljala mehanizacija in avtomatizacija proizvodnje, zlasti v kovinsko-predelovalni industriji do popolnoma novih proizvodnih procesov, v katerih je delavčeva osebnost čedalje bolj podrejena tehnološkim zahtevam sodobne proizvodnje. Z drugimi besedami, gre za proces razosebljenja delavcev na njihovih delovnih mestih. Zato se vpliv delavcev na njihovo prilagajanje in vključevanje v , novi sistem proizvodnje na sedanji stopnji razvoja proizvajalnih odnosov pojavlja kot družbena nujnost. To pomeni, da so zahteve, za katere se danes zavzemajo italijanski kovinarji, zelo konkreten in odločen poskus uravnati odnose med delom in kapitalom na novi podlagi in to na pedročju, ki je bilo doslej iaključno domena de-lodajavcev. Zato je tudi razumljivo, da so te zahteve naletele na močan odpor Konfin-dustrije ter gospodarske (in politične) desnice sploh. Zadovoljiti zahteve kovinarjev bi v nekem smislu pomenilo priznati delavskemu razredu pravico do sodelovanja pri u-ravnanju družbenih odnosov v okviru sedanje družbene u-reditve v Italiji. Akcija italijanskih kovinarjev opozarja tudi na nekatere spremembe v samem delavskem in sindikalnem gibanju Italije, na njegovo evolucijo zlasti glede premagovanja ideološke obremenitve, ki je v preteklosti pogosto slabila moč delavskega razreda. Res to ne pomeni, da med sindikalnimi centralami, ki so sodelovale v tej akciji (komunistično-socia-listični, demokrščanski in so-cialno-demokratski sindikati), , (Nadaljevanje na 2. strani) TRST, nedelja 15. julija 1962 Leto XVIII. - St. 157 (5241) tF^wv-ggm. Mir in razorožitev V Moskvi je te dni začel delo svetovni kongres za mir in splošno razorožitev. Navzočih je 2000 delegatov, opazovancev in gostov, ki zastopajo nad sto držav vsega sveta. Delo se sedaj nadaljuje po posameznih komisijah, ki proučujejo politične in tehnične vidike razorožitve, gospodarske posledice razorožitve, vprašanja razorožitve in narodne neodvisnosti ter pravne in kulturne vidike razorožitve. Glede zagotovitve svetovne varnosti je prišlo do izraza gledišče, da so dosedanje metode zastarele, ker so privedle do tekme v oboroževanju, in da je zato treba nujno poiskati nove metode za zagotovitev miru. Vsi govorniki so se še posebej zedinili v tem, da je treba čimprej docela ustaviti jedrske poizkuse. Dalje je bilo poudarjeno, da je odbor osemnajstih v Ženevi, v celoti vzeto,' dobro začel delo in da so k temu zlasti prispevale izvenblokovske države. Delegatom kongresa so razdelili tudi besedi, lo beograjske izjave izvenblokov-slah držav. Na kongresu je govoril tudi Hruščov, ki je izjavil, da je nevarnost nove svetovne vojne velika, ter bi bilo človeštvo lahko zapleteno vanjo, če ne bodo storjeni odločni ukrepi. Dodal je, da je borba za splošno in popolno razorožitev prva dolžnost vseh državnih in mednarodnih organizacij, Dejal je tudi, da vojna v sedanji dobi ni usodno neizogibna, vendar pa tudi mir ni zatrdno zagotovljen. Naštel je tudi nekaj podatkov o oboroževanju, ki so zelo presenetljivi. Danes je na svetu že nagrmadenih toliko eksplozivnih sredstev, da njihova moč znaša 250.000 megaton ali 20 kilogramov eksploziva na vsakega prebivaved. Letno potroši svet za oboroževanje 120 milijard dolarjev, t. j. toliko, kolikor znaša polovica vseh svetovnih kapitalnih investicij ali dve tretjini narodnega dohodka slabo razvitih dežel. 70 odstotkov vseh znanstvenikov na en ali drugi način dela za oborožitev. Na žalost pa se oboroževalna tekma nadaljuje. Prav med sedanjim zasedanjem moskovske konference so ZDA izvršile poizkus z močno jedrsko bombo v veliki višini nad Božičnimi otoki. Svetlobo, ki jo je povzročila, so opazili 12.000 kilometrov daleč. Razen tega ZDA nadaljujejo jedrske poizkuse v Nevadi. V petek pa je sovjetska vlada sporočila, da ima proste roke za obnovitev jedrskih poizkusov. Pri tem dodaja, da mora vedno zadnja izvršiti take poizkuse, ker so jih ZDA začele prve. V takem vzdušju se bo jutri nadaljevalo v Ženevi delo odbora osemnajstih za razorožitev. Zatrjuje se, da nameravajo ZDA in Velika Britanija predložiti nov načrt, ki bi se precej približal sovjetskemu načrtu, kar se tiče nad. zorstva. Zdi se, da so tudi ameriški znanstveniki prišli do spoznanja, da je moč s sedanjimi sredstvi ugotoviti tudi najšibkejše in najbolj oddaljene podzemelj, ske jedrske eksplozije. Ce bodo novi ameriški predlogi upoštevali to ugotovitev, bodo morali vsekakor opustiti svoje dosedanje zahteve glede načina nadzorstva, katerega SZ označuje za poizkus vohunstva. Upajmo, da bo tudi sedanja konferenca za mir in razorožitev v Moskvi pozitivno prispevala k delu ženevske konference. Želeti je, da bi se uresničile napovedi kanadskega delegata na ženevski konferenci generala Burnsa, ki je v petek izjavil, da se Vzhod in Zahod postopoma približujeta sporazumu o splošni in popolni razorožitvi. Na slovenskih višjih, srednjih šolah so zdaj zrelostni izpiti, ki so se začeli s pismeno nalogo iz italijanščine 2. julija, končali pa se bodo z zadnjimi ustnimi izpiti na trgovski akademiji 20. t. m. Letos opravlja veliko maturo na klasični in realni gimnaziji, učiteljišču in trgovski akademiji skupno 85 dijakov, od katerih jih je 10 iz Gorice (5 na klasični gimnaziji in 5 na učiteljišču). Vsem maturantom želimo, da hi uspešno opravili izpite, ki so važen mejnik v njihovem življenju ninnili .............nuni.......................................................... Jutri se v Ženevi začne drugi del zasedanja razorožitvene konference odbora osemnajstih Kennedyjevo pismo sovjetski vladi - Angleški kanonik Collins je izjavil da mu je Hruščov rekel, da bo do božiča sklenjen sporazum o prepovedi jedrskih poskusov in da SZ ne bo delala novih - Udeleženci moskovske-ga kongresa pozivajo velesile, naj takoj ukinejo jedrske poizkuse ŽENEVA, 14. — V ponedeljek se bo v Ženevi začel drugi del zajedanja razorožitvene konference, po enomesečni prekinitvi, o kateri so se bili sporazumeli, zato da posamezne vlade lahko proučijo dosedanje delo. V zvezi s tem je ameriški predsednik Kennedy poslal sovjetski vladi pismo, s katerim jo poziva, naj «konstruktivno» odgovori na ameriške predloge, ki so bili sproženi na konferenci. «Pri prihodnjih pogajanjih, pravi Kennedy, bodo ZDA še dalje i-skale sporazum, ki naj odpravi jedrsko nevarnost. ZDA so še vedno mnenja, da je ženevska konferenca temeljne važnosti za prihodnost človeštva.» Voditelj ameriške delegacije na ženevski konferenci Arthur Dean, ki je prišel danes v Ženevo, je izjavil, da bodo mor-da v dveh tednih imeli jasno sliko o učinkovitosti metod za ugotavljanje jedrskih eksplozij. Dodal je, da ameriški in angleški znanstveniki proučujejo v Londonu to vprašanje na podlagi podatkov, ki so jih zbrali v zvezi s 43 jedrskimi podzemeljskimi poizkusi in s poizkusi v veliki višini v ZDA. Dean je dejal, da se lahko upa v prekinitev jedrskih poizkusov. Po njegovem mnenju bi bilo bolje, če bi sistem nadzorstva določal stalne postaje na sovjetskem o-zemlju, toda če bo Sovjetska zveza to ie dalje odklanjala, bi se morda tem postajam v SZ odpovedali, medtem ko bi postavili drugih 30 ali 40 postaj na raznih delih sveta. Potrebno bi bilo seveda tesno sodelovanje v okviru mednarodne nadzorstvene komisije. Dodal je nato, da bi se moralo ohraniti načelo inšpekcij na kraju samem v primeru sumljivih eksplozij, čeprav bi zmanjšali njihovo število. Kar se tiče splošne in popolne razorožitve, je Dean izjavil, da bi morala konferenca sedaj začeti temeljito in podrobno diskusijo o konkretnih vprašanjih. Veliko zanimanje so izzvale izjave predsednika kampanje za jedrsko razorožitev v Angliji kanonika Collinsa, ki se je danes vrnil iz Moskve, kjer se je bij udeležil tamkajšnjega kongresa za mir. Collins je izjavil, da Sovjeti in Američani pripravljajo «lepo božično damilo»» za ves svet: sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov. Kanonik je tudi mnenja, da Sovjetska zveza ne bo začela no-ve vrste jedrskih poizkusov v odgovor na ameriške. Tak vtis je Collins dobil med svojim razgovorom s Hruščovom v Kremlju. Baje je Hruščov izjavil Collinsu, da leta 1963 ne bi smelo več biti jedrskih poizkusov, in da bo zadevni sporazum sklenjen še letos. Kar se tiče stališča, ki so ga Velika Britanija in ZDA zavzele do moskovskega kongresa, je Collins izjavil, da gre za «usodno napako». Kakor je znano, na Zahodu ne gledajo preveč naklonjeno na moskovski kongres. Zaradi udeležbe lorda Russella in Collinsa ter drugih dveh važnih angleških osebnosti na tej konferenci, je nastala v Angliji živahna polemika, in malo je manjkalo, da niso' bile omenjene štiri osebnosti izključene iz laburistične stranke. Pozneje p» je vodstvo stranke vendarle ugotovilo, da je bolje, da r.e sprejme nobenega ukrepa s tem v zvezi. Dalje je Collins dejal, da je Mac Millan zagrešil veliko taktično in diplomatsko napako, ko je odgovoril s kratkim listkom, ki ga je podpisal njegov tajnik, na poziv Hru-ščova voditeljem velikih držav, naj se udeležijo kongresa, da obrazložijo svoje stališče. Ameriško stališče pa je pe bolh obsojanja vredno! Kennedy 'st *ni niti potrudil, da bi odgovoril na poziv Hruščov*,1. i V ZDA pa medtem nadaljujejo jedrske poizkuse. Danes so sporočili, da so povzročili v Nevadi eksplozijo nove jedrske bombe nekaj nad zemljo. To je bila že 45. eksplozija v Nevadi. Dalje javljajo, da bodo v sredo napravili nov poizkus z vodikovo bombo v veliki višini nad otokom Johnston. Baje je v načrtu, da bi bomba eksplodirala v višini petsto milj. Kar se tiče ostalih eksplozij na Božičnih otokih, ki jih je bilo skupno 26, pa je komisija za atomsko energijo sporočila, da je ta vrsta poizkusov zaključena. MOSKVA, 14, — Kongres za mir in razorožitev v Moskvi je nocoj zaključil sveje delo. Odobrili so poziv narodom sveta z 2186 glasovi proti dvema in s šestimi vzdržanimi. Skupina, ki pripada Qrganizacijam iz nevezanih držav, je zahtevala, naj se pozivu priloži resolucija, kar je bilo tudi storjeno, toda ne da bi o resoluciji glasoval», Poziv narodom pravi med drugim, da je potrebna aktivna intervencija vseh, zato da spričo nezadostnosti rednih diplomatskih sredstev in komisij izvedencev, prizadete vlade n- sporazumejo o kompromisu. Udeleženci kongresa poudarjajo odločno nasprotovanje vsem jedrskim poizkusom in pozivajo atomske države, naj brez odla- 7., 2. in 9. t. m. je bila po vsej Italiji splošna stavka metalurgov in kovinarjev, ki zahtevajo novo kolektivno delovno pogodbo in boljše delovne pogoje. Pri tem je važno podčrtati, da so se te stavke udeležili strnjeno — prvič po desetih letih —- tudi delavci tovarne riat, ki je največja italijanska tovarna. Fiat zaposluje okrog 120.000 oseb, med delavci in uradniki. Večina teh delavce n je pod vplivom tovarniškega sindikata SIDA, vendar pa so stavkali tudi ti delavci, kljub temu, da sta sindikata SIDA in UIL sklenila na večer pred stavko sporazum z upravo tovarne. Zaradi tega je prišlo do incidentov, demonstranti pa so večkrat napadli sedež sindikalne organizacije UIL; policija je priprla številne delavce, 36 pa jih je pri javila sodišču in razprava proti njim se je začela že v četrtek. Incidenti v Turinu so imeli odmev tudi v poslanski zbornici, kjer so številni poslanci postavili vladi in notranjemu ministru razna vprašanja, češ da ni zaščitila pravice do dela in da je v bistvu kapitulirala pred levico, ker so delavci CISL in CGIL za-stražili dohode v tovarno. Minister Taviani je odgovoril na vprašanja in zavrnil obtožbe, hkrati va dejal, da je policijo izvršila do kraja svojo dolžnost. Pokazalo se je, da so pri neredih imeli prste razni desničarski izzivači, ki so hoteli diskreditirati akcijo delavcev. Poslanska zbornica je zaključila splošno razpravo o zakonskem osnutku, ki ustanavlja avtonomno deželo s posebnim statutom Furlanijo-Julijsko krajino, nato pa je prešla na razpravo o posameznih členih tega zakona. Desnica, ki je že pri splošni razpravi pokazala svoj namen (misov-ski poslanec Almirante je n. pr. govoril nepretrgano kar osem ur!), je predložila številne popravke k vsakemu členu osnutka, hkrati pa je tudi z drugimi proceduralnimi prijemi skušala zavlačevati in dejansko zavlačevala razpravo, tako da so na predlog demokristjanskih poslancev sklenili, da bodo zasedali noč in dan, dokler ne bodo odobrili zakona. To je spametovalo tudi desnico, ki je končno privolila v to, da mora biti zakon odobren najkasneje do 21. t. m. Pravice Slovencev niso v zakonu podrobneje n* enačene, 3. člen govori le o enakopravnosti med Slovenc i in Italijani, hkrati pa je rečeno, da deželni statut ščiti «etnične in kulturne značilnosti» Slovencev. O vprašanju nacionalizacije e-lektrične industrije in o politiki vlade je razpravljal najprej glavni odbor KD. nato pa še demo-kristjanski poslanci. Razprava j* bila estra in dolgotrajna: opozicija, ki se zbira okrog Scelbe, je napela vse sile, da bi omajala zaupanje v politiko levega centra, vendar ni dosegla bogve kakšnega uspeha; na večjo opozicijo je računala predvsem med poslanci KD, toda tudi tu se ie ukazalo, da je njeno število precej skromno. Računali so, da bo proti resoluciji večine glasovalo več kot sto poslancev KD (upali so celo na 120 do 130 glasov), t VI - n «« n O ptrnnl ) Prizor z alžirske ulice v dneh razglasitve neodvisnosti: Alžirski krojač šiva na alžirsko zastav« ulici PRVI KONKRETNI^ KORAK NA POTI SPLOŠNE REFORME DRŽAVNE UPR A VE Med vlado in predstavniki CGIL, CISL in UIL dosežen sporazum o javnih nameščencih 110 milijard za izboljšanje prejemkov državnih uslužbencev; posebna komisija bo uskladila plače z dejansko opravljanim delom - Nenni o polemiki desnice in KPI proti socialistični stranki RIM, 14. — Na ministrstvu za državni proračun je minister javnih nameščencev. Tajniki vseh n ILlTnlfn r.avni.l J.i. . . . _ j 1- . „ Jil 1 iU .1 - irtlVl C 1 n ^ 1 Ir O 1 n ih A r fl >1 n 1 7 Q PI ì 19V- La Malfa sprejel danes predstavnike sindikalnih organizacij javnih nameščencev CGIL, CISL in UIL, da bi razpravljali o njihovih vprašanjih. Sestanku sta prisostvovala tudi finančni minister Tremelloni in minister za reformo javne uprave Medici. Na tem sestanku so ministri sporočili sindikalnim predstavnikom javnih nameščencev dokončne predloge vlade za rešitev tega vprašanja. Za izboljšanje plač javnih nameščencev je vlada pripravljena dati na razpolago, za tekoče finančno leto 1. julij 1962 — 30. junij 1963, 110 milijard lir. I-menovali bodo posebno komisijo, ki ji bo predsedoval minister Medici, in v kateri bodo sodelovali »udi predstavniki sindikalnih organizacij javnih nameščencev; ta komisija bo predložila predloge za splošno reformo javne u. prave in za preureditev sedanjega sistema plač, začenši s 1. julijem 1963. Vse tri sindikalne organizacije javnih nameščencev so izdale sku. pen komunike o sestanku, v katerem izjavljajo, da so dale svoj načelen pristanek na predloge vlade. V prihodnjih dneh bodo s pismom sporočile svoje predloge glede dela komisije za reformo javne uprave in glede načina, kako postopno izboljšati prejemke treh sindikalnih organizacij javnih nameščencev so izrazili svoje zadovoljstvo nad doseženim sporazumom, ki ga smatrajo za pozitivnega. Tajnik sindikata javnih nameščencev CGIL Lama je dejal med drugim, da pozitivna plat tega sporazuma ni le v tem, da se je doseglo stvarno izboljšanje prejemkov javnih nameščencev, ampak predvsem v tem, da se bo postopno uvedel nov sistem plač, ki bo upošteval dejansko delo, ki ga državni uradniki opravljajo. Na podlagi tega sporazuma bodo javni nameščenci prejemali najmanj 8.000 lir na mesec več kot doslej; železničarji, poštarji, telefonisti in nameščenci v državnih monopolih bodo prejeli nagrado «una tantum», prav tako tudi upokojenci; odpravili bodo omejitev za družinske doklade, prejemke pa bodo poenotili. Poslanska zbornica je danes razpravljala o zakonskem odloku, ki vsebuje posebne ukrepe za zaščito regulacijskega načrta italijanske prestolnice. Omenjeni dekret je bil 'zdal minister za javna dela Sullo, ker je prefekt Diana, ko je bil še komisar rimske občine, odklonil podpis na regulacijski načrt, in je moral zaradi tega poseči vmes minister za javna dela, da bi preprečili špekula-cije z gradbenimi zemljišči. Desničarski poslanci so sprožili oster napad na ta odlok in zatrjevali, da je protiustaven. Komunisti so najavili, da se bodo vzdržali pri glasovanju o tem odloku. Razpravo o tem bodo nadaljevali prihodnji torek dopoldne, popoldne """U"1 """ miuwi. milili Hill «umiiiliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii PO SPREMEMBAH V ANGLEŠKI VLADI Ostra kritika angleške opozicije proti Mac Millanovi politiki Povečana dejavnost skupin, ki so naklonjene ali pa, ki nasprotujejo vstopu Anglije v skupno tržišče LONDON, 14. — Angleški tisk je označil obsežne spremembe v angleški vladi, ki so jih objavili sinoči, za «kirurško o-peracijo». Tri dejstva povzročajo še posebno zanimanje: 1. E-liminacija Selwyna Lloyda, ki je bil podvržen močni kritiki, ki pa je vendarle preživel sueško krizo in številne druge politične krize. 2. Nov položaj, ki ga v vladi zavzema Richard Butler kot ministrski .podpredsednik. 3. Hitra kariera Regi-n^cla Maudlinga. Kar se tiče eliminacije mini- stra za obrambo Watkinsona, pa menijo opazovavci, da bo morda to pomenilo «evropeizacijo» britanskega jedrskega o-rožja. Mac Miliari je hotel odstraniti nepriljubljene ministre in je hotel h' rati postaviti v ospredje nove osebe. S Selwynom Lloydom je b!!a povezana politika «zmrz-n;enja» mezd ter cela vrsta ne- pov. Zatrjuje se, da Selwyn Lloyd ni užival mnogo simpatije niti med svojimi ti varisi v stranki. Minister za gradbeništvo Charles Hill ni uspel na zaželen način rešiti vprašanja ljudskih stanovanj. Z odstranitvijo Davida Ecclesa pa bo nedvomno odpravljena šolska politika, ki so ji nasprotovali u-čitelji in univerzitetni krogi. V ospredje prihajata dve novi osebnosti: mladi sir Edward Boy. priljubljenih gospodarskih ukre- le, ki je postal prosvetni minister, in William Deedes, ki bo i-mel nalogo pripraviti propagandno kampanjo vlade ob morebitnem vstopu Velike Britanije v skupno tržišče. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Daljnosežna akcija (Endaljevanje s 1. strani) ni razločkov v posameznih vidikih, kako podati problem, ki se zavzemajo za njegovo ureditev. Pač pa je pri tem najvažnejša enotnost v temeljnih zahtevah, kar jé tudi omogočilo, c a je v stavkah, ki so bile v preteklem mesecu po vsej ž -tijl, sodelovalo ned milijon delavcev, ne glede na njihovo id tološko opredeljenost. ?o drugi strani pa so v stavkah sodelovali večidel delavci velikih paternalističnih podjetij v katerih je bila sindikalna dejavnost v zadnjih letih zeio skromna. Največ.jo pobudo akciji je dalo to, da je sodelovalo v stavki 70.000 delavcev iz Fiatovih tovarn v Turinu, v katerih že celo desetletje ni bilo niti ene tako obsežne manifestacije. Delavci tega največjega monopolističnega Irusta v Italiji, katerih položaj, opredelitev in akcije so miele zmerom poseben vpliv na gibanje in razpoloženje drugih delavcev v državi, so poistovetili svoje interese s koristmi kovinarjev po vsej Italiji. Da so sodelovali v tej zapleteni akciji tudi uslužbenci, tehniki, zlasti pa mladi delavci, ki so stopili v proizvodnjo v času gospodarske prosperate države in ki ne poznajo hudih razrednih bojev svojih starejših tovarišev iz obdobja takoj po drugi svetovni vojni, vnaša novo pobudo v boj italijanskih kovinarjev. To priča o tem, da te zahteve v zrcalijo težnje in interese sodobnega delavskega razreda, je ohranil svoje razredno r >»'pžje tudi v razmerah gospodarske prosperitele in «prilagojenega» kapitalizma. Spričo delovanja vlade levega centra in splošne usmeritve italijanskega političnega življenja v demokratizacijo in uresničevanje ustavnih načel, so možnosti za uspešni izid boja kovinarjev veliko bolj u-godne, kakor bi bile pod vlado prejšnjih režimov. To pa še ne pomeni, da mora takoj priti do pozitivne ureditve. Sedanji, zelo odločni nasprotni u-krepi posameznih monopolov, (na primer, da so delodajavci kot odgovor na stavko delavcev zaprli nekatere tovarne) in neuspelo posredovanje državne administracije v tem sporu, opozarja na to, da bo boj še dolg in težaven. Njegov razvoj pa je nemogoče preprečiti, celo ne glede na trenutni izid in rezultate sedanje akcije. Tem bolj, ker Je ta akcija sestavni del veliko širše akcije delovnih slojev Italije (stavke učiteljev, državnih u-službencev, velika gibanja po vaseh itd.) za vzpostavitev naprednejših in demokratičnej-ših odnosov v državi sploh. M. K. Reginald Maudling, ki je star 45 let, je najmlajši finančni mi-nister, kar jih je do sedaj imela Vel.ka Britanija po Gaitskellu. Najostrejši komentar k tem spremembam je podal predstavnik za zunanjo politiko v laburistični stranki Harold Wilson na tiskovni konferenci v Bristolu; «Spremembe so bile cinično de-ja.ije politične strahopetnosti. Nekateri ministri so bili povezani s politično linijo, ki jo je dejansko diktiral ministrski piedsedmk. Sedaj je ministrski predsednik napravil jz njih grešne kozle, s tem da jih je odslovil.» Značilno pa je, da Selwyn Lloyd ni sprejel plemiškega naslova in da bo .e dalje ostal poslanec v spoanji zbornici. S tem je vsekakor spravil vlado v zadrego. Vsi ostali odslovljeni mi-nistri so odlikovanje sprejeli, kar | li socialistični voditelji iz držav, pomeni, da ne bodo več poslanci. Dejstv.o, da so sprejeli plemiški naslov, dokazuje, da so pripravljeni dejansko izginiti s politične pozornice. Selwyn Lloyd pa je vsekakor nocoj izjavil, da podpira Mac Millanovo politiko. Pariški «Le Monde» pravi med drugim, da pomenijo spremembe v angleški vladi poizkus Mac Mil-lana. da rehabilitira svojo stranko pred volivci po neuspehih na delnih volitvah. List dodaja, da je sprememba v vladi predvsem posledica neuspeha politike varčevanja in dejstva, da ni mogoče vztrajati pri blokadi mezd. Nato nadaljuje: «Toda zapadlost vstopa v Evropo je prispevala k temu, za kar se je Mac Millan odločil. Očitno je Mac Millan odločen zaključiti bruseljska pogajanja.» Odstranitev ministra za obrambo Watkinsona, ki je zagovarjal «posebne vezi» z ZDA, pa tolmači list v smislu perspektiv vojaškega sodelovanja z evropsko celino. Nakazuje se možnost, da bo novi minister Thorneycroft dobil nalogo, naj začne revizijo vseh britanskih koncepcij glede obrambe, da jih prilagodi graditvi «evropskega stebra» NATO, o katerem je nedavno govoril Heath. V Bruslju pa so danes sporočili, da je bil sestanek angleških ministrov in ministrov skupnega tržišča v zvezi z vstopom Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost odložen na 20. julija. V zvezi s tem se je še bolj povečala nejavnost skupin, ki so naklonjene, ali pa ki nasprotujejo Vstopu Velike Britanije v skupno tržišče. Voditelj opozicije Gait-skell in poslanec Harold Wilson se bosta udeležila konference socialistične internacionale v Bruslju, ki bo v nedeljo in ponedeljek. Konference se bodo udeleži- Zdravetveno stanje Winstona Churchilla, ki sc je bilo poslabšalo zaradi nastalih komplikacij, se sedaj izboljšuje. Zdravniki so sporočili, da do ponedeljka ne bodo objavili nobenega biltena, če ne bo novih komplikacij. Churchill je v bolnišnici že dva tedna, in zdravniki so sedaj spel rahl-o optimistični glede njegovega ozdravljenja ki pripadajo EFTA in skupnemu tržišču. V ponedeljek pa se bo v spodnji zbornici v Londonu začela «Konferenca Velika Britanija-Commonwealth-EFTA o alternativah za vstop v skupno tržišče». Na konferenci bodo zastopane Avstralija, Kanada, Danska, Islandija, Indija, Kenija, Nova Zelandija, Norveška, Njasa, obe Rodeziji in Tanganjika. Namen konference je predvsem zbrati sile nasprotnikov vstopa Velike Britanije v skupno tržišče. Predsednik konference je izjavil, da se boji, da bo vstop Velike Britanije v skupno tržišče pomenil kapitulacijo pred de Gaullom in Adenauerjem. Spremembe zakona o javnih nameščencih v Jugoslaviji BEOGRAD, 14. — Odbor za organizacijo oblasti in uprave zvezne skupščine bo v kratkem začel razpravo o predlogu za spremembo zakona o javnih nameščencih. Spremembe se v glavnem nanašajo na določila o uradni tajnosti, o postavljanju nameščencev na razpoloženje, na honorarno de. lo in prenehanje službenega razmerja. Kot uradna tajnost bi veljali vsi osnutki, predlogi in drugi akti, ki se pripravljajo za skupščino in njihove politične organe, v kolikor Di to bilo izrecno navedeno. Honorarno delo ne bo načelno prepovedano, pač pa se bodo konkretizirali pogoji, s katerimi bi se lahko opravljalo. V zvezi z napovedano reorganizacijo v organih državne uprave bodo starešine organov pooblaščeni, da nameščence, ki se iz opraviče-nin razlogov ne morejo razporediti na druga mesta, postavijo na razpoloženje. Ce nameščenci v času šestmesečne dobe ne bi bili razporejeni na druga službena mesta, bi veljalo, da jim je služba odpovedana. Nameščenci z nad 15 let službe pa bi v tem pri. meru dobili administrativno pokojnino. (Nadaljevanje s 1. strani) vendar pa je Scelbova skupina zbrala komaj 46 glasov. V preteklem tednu je nastala kriza deželne vlade na Siciliji, v kateri so sodelovali tudi socialisti. Nekateri demokristjanski poslanci so namreč glasovali proti vladi, baje niti ne zato, ker bi bili proti politiki levega centra, ampak le zato, ker bi hoteli tudi sami priti v vlado. Na svoji petkovi seji je vlada sprejela nekatere ukrepe za decentralizacijo državne uprave. Tako je sprejela zakonski osnutek, s katerim se ustanavljajo deželna upravna sodišča, ki bodo pristojna za nadzorstvo nad poslovanjem občinskih in pokrajinskih uprav. Ta ukrep so sprejeli skladno z bližnjo reformo zakona o krajevnih upravah. Hkrati je vlada odobrila zakonski o-snutek, ki dokončno določa ustroj in pristojnosti državnega sveta, aa bi pospešili poslovanje upravnega sodstva, zlasti upravne postop. ke in postopek v primeru spornih upravnih zadev. Končno je ministrski svet odobril z zakonskim osnutkom izboljšanje prejemkov šolnikov, kakor so se bili sporazumeli med predstavniki sindikatov šolnikov in prosvetnim ministrom Po o-dobritvi zakona v parlamentu bodo šolnikom izplačevali dogovorjeno študijsko doklado za letošnje leto. Težavni dnevi alžirske neodvisnosti Francoski predsednik de Ga ulte je 3. julija slovesno potrdil konec francoske suverenosti nad Alžirijo in priznal neodvisnost te dežele. To je sledilo referendumu, na katerem se je 99.73 odstotka alžirskih volivcev izreklo za e-vianske sporazume, t. j. za neodvisno Alžirijo v sodelovanju s Francijo. Začasna alžirska vlada je prispela v Alžir in je začela prevzemati upravo v deželi. Na žalost pa so z vso silo butnila na dan nesoglasja med alžirskimi voditelji, ki so se bila nakopičila v sedmih letih vojne in med pogajanji s Francijo. Alžirska vlada je degradirala tri vrhovne poveljnike alžirske vojske. Podpredsednik Ben Bela in minister Kider sta javno obsodila ta korak vlade in nista prišla v Alžir skupno z ostalimi člani vlade. Ben Bela je obiskal najprej Libijo, zatem pa še ZAR in Maroko. Tudi alžirska vojska se je razdelila na «benhedonce« in «ben-belovce». Zdi se, da imajo pristaši Ben Bele večino vodilnih položajev v vojski. Naser je posredoval, da bi prišlo do sprave, a pri tem ni do sedaj uspel. Baje sta posredovala tudi maroški kralj Hasan in tunizijski predsednik Burgtba. Ben Bela zahteva rehabilitacijo degradiranih častnikov in sklicanje narodnega sveta alžirske revolucije, ki je zakonodajno telo alžirskega osvobodilnega gibanja. Baje je tudi v tem svetu večina na strani Ben Bele. Ben Heda in njegovi pristaši pa poudarjajo, da je sedaj edini nosilec suverenosti v Alžiriji alžirska vlada. Kar, se tiče evianskih sporazumov, je ' Ben Bela večkrat poudaril, da je tudi on za pa se bo nadaljevala razprava o posameznih členih zakona o Fur-laniji-Julijski krajini. V uvodniku, ki ga je napisal za jutrišnjo številko socialističnega glasila «Avanti!», Nenni zatrjuje, da je desnica doživela v preteklem tednu «enega svojih najhujših porazov», in to na socialnem področju in glede vprašanja javnega reda. Kar zadeva incidente na Trgu Statuta v Turinu, član-kar zatrjuje, da je parlamentarna debata postavila stvari na svoje mesto, ker je nesporno, da gre sindikalnim organizacijam za množične stavkovne akcije, ne pa za akcije po ulicah in trgih. V odgovor na nedavno resolucijo glavnega odbora KD in resolucijo skijpioe demokristjanskih poslancev, v katerih se podčrtava med drugim, da se podpora socialistov sedanji vladi izraža v «znatnih oblikah», Nenni pripominja, da se to dogaja, da bi premagali tudi pomanjkljivosti znotraj KD, vendar pa da se to vrši z «našo absolutno lojalnostjo, jasnostjo in trdnostjo pri odkritem podpiranju vlade in pri uresničenju dogovorjenega programa proti napadom desnice in proti komunističnim napadom». Voditelj PSI nato zavrača obtožbo demokristjanske desnice, ki skuša dokazovati, da bo PSI «požrl» KD; hkrati pa zanika, da bi nova usmerjenost KD bila posledica «vsiljevanja ali izsiljevanja». Potem ko je označil za absurdno polemiko desnice, Nenni nadaljuje: «Druga absurdna polemika je ona komunistov, ki si skušajo lastiti zaslugo za vsak korak naprej, hkrati pa zvračajo na nas in na naša domnevna popuščanja odgovornost za meje, v katerih se ta napredek odvija, in za ovire, ki nanje naleti.» Ko je govora o avtonomiji PSI, je sicer naloga socialistov, da zavrnejo polemiko komunistov, delavci pa naj sami presodijo dosežene rezultate; po drugi plati pa je KD dolžna voditi odkrito polemiko proti desnici, da bi se nova usmeritev ne izčrpala le v nekaterih programskih točkah, ampak da bi zajela državno oblast in javno upravo na vseh stopnjah. Potem ko je poudaril, da bo propadel tudi sedanji manever _ desnice, kakor so propadli prejšnji, Nenni zaključuje: «Ce bomo napredovali korak za korakom, se bo zgradila nova družba, kamen na kamen, s tem da bomo delali na edino mogoč način, namreč s programskim srečanjem na terenu demokracije, ki naj ne spremeni ideoloških in političnih značilnosti vsake posamezne stranke, s skupno vero v institucije in republiško ustavo ter voljo, da se razširijo temelji demokratične oblasti delavcev.» ....................................mini,MiiHiiiiiiii Tudi Ben Bela potrjuje sporazum o sestanku voditeljev vilajetov Izjavil je, da se mora spor demokratično rešiti na tem sestanku Poudaril je, da so no smo več dopustiti «sterilna igra bivših strank», ter da mora «prihodnost dežele jamčili ena sama stranka» njih vestno izvajanje, če jih bo izvajala tudi Francija. Ben Heda je v svojih izjavah omenil poizkuse za uvedbo vojaške diktature. Ben Bela je izjavil, da nasprotuje vsaki vojaški diktaturi in tudi kultu osebnosti ter da je za kolektivno vodstvo. Poudaril pa je, da edino vojska lahko zajamči demokratični razvoj v Alžiriji. Prišlo je do prvih stikov med Ben Belo in nekaterimi alžirskimi ministri v Rabatu. Zdelo se je, da je prišlo do prvega sporazuma, toda Ben Bela trdi, da ni nobenega takega sporazuma, da pa je pripravljen nadaljevati razgovore za enotnost. Ponovil pa je, da je potrebno sklicati sejo narodnega sveta alžirske revolucije. Medtem je prišel v Oran, kjer je bil deležen navdušenega sprejema. Tu so oddelki alžirske vojske, ki jim poveljujejo benbe-lovski častniki. Medtem je izvršilna oblast v Alžiru razpisala splošne volitve v Alžiriji za 12. avgusta. Ben Bela pravi, da bi bilo bolje te volitve odložiti. Glasilo FLN piše, da je spor postavil v ospredje vprašanje ostavke sedanje vlade in imenovanje nove vlade. Minister za informacije Jazid pa je izjavil, da je treba najprej utrditi alžirsko državo, zatem pa govoriti o spremembi narodnoosvobodilne fronte v stranko, kar pa postavlja vprašanje vodstva. Nastaja tudi vprašanje, kdo naj izvaja ta program. Pripomnil je, da sedanji položaj nudi vse pogoje za ohranitev narodne enotnosti. Napovedan je sestanek voditeljev posameznih vojaških področij v Alžiriji in voditeljev narodnoosvobodilne fronte, o čemer so se baje sporazumeli v Rabatu. Zdi se, da se nesoglasja tičejo tudi spremembe narodnoosvo. bodilne fronte v stranko ter v u-vedbo režima enotne stranke. Tako rešitev baje zagovarjajo Ben Bela in vojaški voditelji. Čeprav je. spor zelo oster, nihče ne verjame, da bo prišlo do hujšega, in so vsi mnenja, da bo zadeva rešena v okviru sporazumov. Na vsak način se sovražniki alžirske neodvisnosti ves čas veselijo teh razprtij in že govorijo o *konpo-lizaciji» Alžirije. Toda te želje se prav gotovo ne bodo izpolnile, za kar jamči tudi izredna zrelost. ki jo je pokazalo alžirsko ljudstvo. Konferenca v Kairu V Kairu zaseda gospodarska konferenca držav v razvoju, na kateri sodeluje 36 držav. Naloga konference je, najti način za odpravo diskriminacije v medna-roanem gospodarskem sodelovanju, ki jo izvajajo razvite dežele, združene v zaprte gospodarske bloke, proti nevezanim in raz. vijajočim se državam. Splošna razprava je nudila ve-likc število koristnih idej in predlogov. Sedaj pa je na delu poseben pododbor, ki ima nalogo pripraviti načrt izjave in je za podlago svojega dela vzel jugoslovanski načrt ter predloge številnih drugih držav. Jugoslovanski načrt izjave vsebuje v glavnem predloge, ki jih je bil roditelj jugoslovanske delegacije Vladimir Popovič sprožil v svojem govoru med splošno debato. V svojem govoru je Popovič pou- ALŽIR, 14. — V Alžiriji se na laljuje kampanja za volitve v ustavodajno skupščino, ki so p edvidene za 12. avgusta. Zlasti so važni govori Ben Hede m Ben Bele, in to tudi zaradi spora, ki je nastal med alžirskimi voditelji, ki ga bodo skušali rešiti na sestanku sveta vilajetov, ki se bo sestal v kratkem. To je potrdil tudi Ben Bela, ki je danes govoril v Tlemce- nu. Poudaril je: «Sedaj Je naloga sveta vilajetov, ki se bo sestal v kratkem, da demokratično reši naš spor s tistimi v Alžiru.» Med drugim je Ben Bela izjavil,, da se mora «manjšina ukloniti večini», dodal pa je, da se možnosti spopada lahko izognejo prav zaradi intervencije voditeljev vojaških področij. Izrekel je prepričanje, da bodo vojaški voditelji naklonjeni njegovi tezi. Govor Ben Bele pa bi lahko o-značili za programskega, ker je v njem pojasnil svoje politične poglede. Izjavil je, da je socializem pot k izgradnji dežele ter da mora «bodočnost te dežele italijanske delegacije pa je vele- | jamčiti ena stranka ne pa več poslanik v zunanjem ministrstvu strank». Izjavil je tudi, da se «ne Eugenio Catto. 1 bo več dopuščala vrnitev k ste- Pogajanja o ribolovu med FLRJ in Italijo BEOGRAD, 14. — Y državnem tajništvu za zunanje zadeve Jugoslavije so se danes začela pogajanja med delegacijama Italije in Jugoslavije o ureditvi ribolova italijanskih ribičev v jugoslovanskih vodah na Jadranu. Jugoslovansko delegacijo vodi svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve Mihailo Stevovič, vodja _____ italijanske delegacije pa je vele-1 jamčiti ena stranka ne pa več , _ . «... jzjavil je ‘ ' dopuščala rilni igri bivših strank». Pouda-ril je, da je za enotnost države, «toda ne za vsako ceno». «Mi smo za tako enotnost, je dodal Ben Bela, ki bo omogočila, da se v celoti izpolnijo revolucionarni cilji.» V svojem današnjem govoru v Tlemcenu pa je ostro napadel «ravnanje nekaterih voditeljev federacije FLN v Franciji in sistematično kampanjo, ki so jo začeli proti njegovi osebi». Dejal je, da gre za «razkrojevalno delo». O omenjeni federaciji je dejal, da gre za «policijski aparat, ki preprečuje članom FLN, da bi govorili in se vrnili v domovino». Pripomnil je, da se namerava boriti za vsako ceno proti temu aparatu, «ki se uporablja v namene, ki so nasprotni alžirski revoluciji». Danes je imel Ben Bela številne razgovore z raznimi odposlanci. Davi je sprejel predstavnike federacije FLN iz Francije, ki so mu obrazložili svoje stališče. Uvodnik v včerajšnjem glasilu FLN «El Budžahid» trdi, da govor Ren Bele v Oranu ne pomeni, da je s tem mislil na določene politične ali celo ideološke razlike v FLN. List poudarja: «Konflikt, ki sedaj razdvaja začasno alžirsko vlado, v bistvu ne temelji na ideoloških in političnih razlikah, ki bi bile popolnoma definirane. Vzroki tega konflikta so prav v tem, ker ideološka ijf Program nove španske vlade MADRID, 14. — Nova španska vlada je danes objavila svoj program; gre za prvi primer, da Francova vlada obvešča javnost o svojih namenih za prihodnost. Nova vlada namerava; 1. uresničiti načrt o gospodarskem razvoju dežele; 2. držala se bo smernic socialnega nauka Cerkve, kot je izražen v encikliki «Mater et magistra«; 3. dajala bo «zgled strogosti in socialnega čuta»; 4. pospešila bo tempo reform v kmetijstvu; 5. zagotovila bo «moralno in intelektualno oblikovanje vseh Spancev»; 6. modernizirala bo oborožene sile; 7. skrbela bo, da bodo Španci «sodelovali pri javnih nalogah; nenehno bo izpopolnjevala «strukture sindikalne organizacije», «orodja političnega sodelovanja vsega španskega aktivnega prebivavstva ; B «izpopolnila» bo organizacijo sodstva; 9. poslušala bo javno mnenje; 10. v zunanji politiki ne bo štedila z napori za ohranitev miru, «bistvena smotra vsake krščanske politike». Pripravljena je sodelovati vedno bolj aktivno v «procesu sodelovanja in političnega združevanja, ki je sedaj v teku v Evropi». organizacijska načela FLN niso popolnoma definirana.» V zvezi s tem, kar je napisal londonski «Daily Herald», češ da je Ben Bela izjavil, da med njim in Ben Hedo ni nobenega sporazuma. je alžirski minister za informacije Jazid izjavil, da so se v Rabatu sporazumeli o proceduri, in sicer v prvi vrsti o tem, da se skliče nov sestanek predstavnikov vilajetov in avtonomnih področij. Jazid je dodal, da se je treba predvsem držati tega, kar je bilo rečeno uradno, to je tistega, kar je Ben Bela javno govoril v Tlemcenu in Oranu. Ben Belov politični svetovavec Bumendžel je dopisniku agencije MEN izjavil, da «če bo alžirska vlada vztrajala pri odklanjanju sklepov narodnega sveta alžirske revolucije, bo svet vilajetov, ki se bo v kratkem sestal, zahteval od narodnega sveta, naj sestavi novo vlado, ki bo zvesto izvajala voljo alžirskega ljudstva, ki ga predstavlja narodni svet alžirske revolucije». V zvezi s stiki, ki jih je Ben Bela imel v Rabatu s predstavniki alžirske vlade, je Bumendžel izjavil, da je Jazid zahteval povratek Ben Bele in Kiderja v Alžir, da pa je Ben Bela odgo- voril: *2al mi je, toda preden se vrnemo v Alžir, hočemo točno vedeti za stališče alžirske vlade glede zadnjega zasedanja narodnega sveta alžirske revolucije v Tripolisu, in vztrajam, da mora začasna vlada odobriti sklepe narodnega sveta.» Bumendžel je dejal, da se glavni sklep sveta v Tripolisu nanaša na ustanovitev političnega urada, sestavljenega iz sedmih članov, ki so: Ben Be- la, Mohamed Kider, Ait Ahmed, Rabah Bitat, El Hadž Nahla, Mohamed Said in Mohamed Budiaf. Toda_ ministri alžirske vlade so «zbežali» iz libijske prestolnice, še preden je prišlo do glasovanja, da preprečijo ustanovitev tega političnega urada. Voditelji alžirske vojske, ki »o v maroškem mestu Užda blizu alžirske meje, so objavili danes sporočilo, v katerem čbtožujejo alžirsko vlado, da je povzročila sedanjo politično krizo. Sporočilo pravi, da težave, ki vladajo da- nes v Alžiriji «kot posledica dr žavnega udara, ki ga je izvršila frakcija alžirske vlade», izhajajo iz vrste potez, ki so se začele le ta 1957, med katerimi so: razpu-stitev prvega narodnega sveta alžirske revolucije: ustanovitev stal. nega odbora revolucije, sestavljenega iz treh članov: razpustitev tega organa junija 1959, kar ie bilo sporočeno šele po sestanku narodnega sveta alžirske revolucije v Tripolisu leta 1960. «Med vsemi temi spletkami, nadaljuje sporočilo, so vedno isti ljudje sestavljali in razpuščali v lade in skupščine » Rapacki obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 14. — Na podlagi sporazuma med dvema vladama bo prišlo do izmenjave obiskov zunanjih ministrov Poljske in Jugoslavije. V skladu s tem sporazumom bo letos na vabilo jugoslovanske vlade obiskal Jugoslavijo poljski zunanji minister A-dam Rapacki. daril, da je treba trajen izhod 1 današnjega položaja iskati v M1' dustrializaciji nerazvitih držav 1 pomočjo večjega mednarodntfft financiranja ter vsestranske 0°J spodarske in tehnične pomoči, f " tem je omenil, da bi bilo 1®'J", najti sredstva v ta namen, o ' daje razviti del sveta za ob®roj žiteu najmanj sto dolarjev le‘'^ na vsakega prebivavca, držav: razvoju pa dobioajo f inančno v' moč le v vrednosti kakih dveh tjje larjev na prebivavca. Zato bt lo dobro, če bi že sedaj usintri vsaj skromen del stroškov za a roževan je v gospodarski razno J Navedel je zatem vrsto f'e logov. Predlagal je, da bi osnovah stanovo, ti kateri bi bili 90Sf, dorski in drugačni strokovnja > ki bi se sistematično ukvarjali problemi ekonomskega sodelo nja med državami v razvoja■ , stanova bi proučevala možna za napredek raznih oblik 0OT. darskega, tehničnega, trgovini ga in finančnega sodelovanja, pevič je poudaril, da bi t°':* sodelovanje moralo biti• nsmcri no k temu, da bi tem državam # gotovilo enakopravno mest# svetovnem gospodarstvu. težnja k izolaciji bi bila škod j va in tuja, ker je v interesu ** držav v razvoju doseči “nI1’ žalno in enakopravno meditai no sodelovanje. .. „tj ind«- Popovič je nato predlagal kairska konferenca pozove nunoivu ivo n; o i v nun ^ ~ 7 JJ* strijske države naj ublažijo m kinejo protekcionistične Da bi bil ta apel uspešen, bi 0 ( potrebna skupna akcija drzav razvoju in vsklajanje njihovih * . lišč. Popovič je predlagal, da . kairska konferenca proučila, ne bi kazalo ustanoviti reden v svetovalni odbor, ki bi skrbel > izmenjavo informacij in mnenj ? zvezi z gospodarskimi odnosi'• industrijskimi državami in ‘f ^ n j avo mnenj o stališčih, ki btJ imele države v razvoju pred ’• n imi mednarodnimi organizsa l mi. Popovič je tudi predlaga 1. je treba stalno zahtevati, naj poveča vloga OZN v gospo« ■ skih in socialnih vprašanjih in mednarodne, gospodarske or0° zacije ponovno proučijo svojo javnost in se prilagodijo P°! ( barn držav v razvoju. Predlagal di, naj kairska konferenca za. -t va, da bi prišli njeni predlogi . stališča kot posebna točka dnevni red prihodnjega zasedanj generalne skupščine OZN. Pro ,t. mi, s katerimi se ukvarjajo dr-ve v razvoju, bi morali biti met posebne gospodarske k , L renče, ki jo bo OZN sklicala i. 1963. Konferenca OZN bi mota proučiti ukrepe proti diskrim ciji, ki povzroča razkol v sVtK(j nem gospodarstvu, ter še p osa proučiti konkretne ukrepe za s bilizacijo surovinskih trgov druge ukrepe za povečanje ]z „ za iz držav v razvoju. Popovič J poudaril, da bi morala konfet • ca OZN pazljivo proučiti tudi P manjkljivosti v sedaniem .rne nizmu mednarodnega finansiran l V Ženevi se je te dni z*b#j, zasedanje gospodarskega in soc’ ( nega sveta OZN, ki razpravlja programu »Desetletje raz,S OZN». Osnovni namen te akti je v razdobju desetih let z udi mi napori tako nerazvitih kak. razvitih držav dvigniti povpt' no letno stopnjo povečanja slc ... nega narodnega dohodku v dr rab, ki se šele razvijajo, od \ danjih 3.5 na 5 odstotkov, v .j prizadevanjih prihaja še PoS jjj. do izraza skupna dejavnost -, rib držav udeleženk kairske ^ ference, in sicer Jugoslavija, dijt, Brazilije in Etiopije. iiiiiiiiiiiniiiiii:!!!!:!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit",HlM Ženevska konferenca tNadaljevanje s 1. straiijls šanja sklenejo sporazum, ki ” ustavi jedrske poizkuse. Za* bi se morale vse prizadete v ^ de sporazumeti o splošni ib ” polni razorožitvi na podlagi P ^ stopka, ki naj omogoči P>'°.u f0 vanje vseh treh načrtov, ki sedaj predloženi v 2enevi- ^ Poziv ugotavlja na koncu, se je pri pogajanjih za raZ0(|, žitev nekoliko napredovalo^ ,( pa je potrebno delo vseh. ^ lahko pride do podpisa P°^° Resolucija, ki je prilog' pozivu, zahteva takojšnjo Pre y, nitev vseh jedrskih poizkuSl,(). Dalje pravi, da je treba *7 manjkanje sporazuma prip's zaostritvi ameriškega in s°vK, skega stališča, ter poziva ob* esi)e' da.se pogajanja premakne)0 mrtve točke. Pri tem delu P^, pričevanja, tako pri Amer' nih in Sovjetih, je rečeno v ^ soluciji, more in mora imeti ^ ločilno vlogo delo nevezsPf bodisi kot posameznikov ka* tudi kot držav. iiiiiiiiinii, mn, min, im, mi, n, n, u,mnMilin,mi,, i,iiiiiH,„iii„i„tl, mutili m i„iliii,,i,„i„i,tilii|n'11 PRVI DAN ATLETSKEGA TROBOJA V LAUSANNU Italija v vodstvu pred Švico in Jugoslavijo Atleti Jugoslavije za štiri točke pred švicarskim' LAUSANNE, 14. — Danes je bil prvi dan atletskega trob°'j med Svico, Italijo in Jugoslavijo. Po prvem dnevu Italija v°_ nad Svico 61:32, nad Jugoslavijo pa 53,5:38,5, medtem ho je slavija v vodstvu nad Svico v razmerju 48:44. Tehnični rezul'* so sledeči: 1500 m: 1. RIZZO (I) 3’50’T 2 Schalle (S) 3’50”6, 3 Kovač (J) 3'52"2, 4. Sommaggio (I) 3’52”2, 5. Aeam (J) 3’52"4, 6. Gilg (S) 4,01”2. * Kladino: 1. JOŠT (S) 60,47 m, 2. Bezjak (J) 60,10, 3. Boschini (1) 59,26, 4. Račič (J) 58,20, 5. Cristin (I) 56,84, 6. Steiner (S) 48,81. Skok v «išino: 1 KAVČIČ (JI 1,99, 2. Brandoli (I) 1,96, 3. Martini (I) in Andjelkovič (J) 1,96, it (S) 1,85 ! Disk: 1. GROSSI (I)_ 54,W(J! 1is?™u?AslVdi!0m V===rr»> « t»»1' 21"4, 4. Bruder (S) 21 "7, 5 Sta-noje (J) 22’T, 6. Danilovič (J) 22”3. Štafeta 4x100 m: 1, ITALIJA (Sardi, Ottolina, Berruti, Colani) 40”2, 2. Švica 41"5, 3. Jugoslavija 41 8» RaJoševič (J) 51,99, 3. Rak»* U> 50,09, 4 Mehr (S) 48,77, 5. Pria (I) 48,75, 6. Bernhard 43,69 10.000 m: 1. AMBU (I) 2 Ivanovič (J) 30T5”4, 3. S’* (I) 30'47”6, 4. Friedli (S) 3°V 5 Mihalič (J) 30’53"6, 6. tet (S) 31'24”4, „ (I' 400 m ovire: 1. MORAL» «p 51”5, 2. Galliker (S) 52”2, 3. Ji tič (J) 54”3, 4. Frinolli (D .V 5. Bickel (S) 55"9, diskvallflri, Hotič (J). . .«/ Troskok: 1. CAVALLI (I),1 1! 2. Stanišič (J) 15,30, 3 Joči«,? 15.22, 4. Gatti (I) 15,18, 5. teli (S) 14,57, 6. Stitrli (8) 1 lons hupatrick V $CJta£ ^CetUuck^d Olint Hawkins ni rad streljal Ba mladeniča. Imel je svetle, še livahne oči in plave brčice in ®eveku se ,ie zdelo, da se raje jroeje, kot meri s samokresom. t'1 je močan in lepo raščen in (rebivavci hribovitih predelov Kentuckyja so bili z njim očit-|° v dobrih odnosih. Toda mia-fi Randy Wilkerson se ni hotel Predati in tako je tvegal nevar-9°st, da ga zadene Clintova *roSla. Le hladnemu novembrskemu viharju in ranjenemu šerifovemu konju se je imel zabeliti, da mu šerif ni nadel psic m ga odpeljal s seboj. • «Streljal sem naravnost v no-*e>» je zamrmral in skočil s ko-®le. «Toda v hladnem dežju bi se hko zmotil pa zadel drugam. idei sem, kako omahovaje leze I stene... Naprej, Jerny! Poglej-va kopito!» : Tako zaradi tega koščka ostre-®a apnenca je konj začel še-Pati in moral je prijeti puško pa •ireljati na Randyja, ki je — fkrit za pečino — sprožil nanj s šamokresom. Serif Hawkins je Pogledal ranjeno nogo, Kamen se je Sadri globoko v meso in rana je segala prav do kosti. Vzel je pbec, ga namočil v mlaki, opral lano in jo trdno obvezal z ruto, fi jo je snel z vratu. Potem ni bč zajahal. ; «Edina hiša daleč naokrog je •tara lesena Pollardova koliba. Tja pojdeva, Jerny,» je rekel in f°dil na uzdi šepajočega konja. fRandy ne bo daleč. Poiskal ga T°m> ko najdem kotiček zate» i Ničesar se mu ni bilo treba bali: Randy ne bo streljal z ukradenim samokresom. Očitno razmišlja le o tem, kako bi pa begnil. *»o se je šerif prikazal pri njenih vratih, se je prikupna, že malce osivela Liza Wilkerson orldko razjokala: •Clint, po izginitvi očeta sem hotela kar najboljše vzgojiti sina. T°da osamljena ženska ni družba odraslega mladeniča, polnega moči. Randy je nekaj časa hodil v šolo, potem pa je začel počepati neumnosti in so ga izključi. Tako se je vrnil domov. Do-i>ro se je vedel in dosti delal na tarmi, toda pritegovale so ga Pustolovščine. Brž ko je zvedel, Zaradi pogostih stavk grafičnih delavcev v zadnjem času, ki so ponovno prizade tudi nedeljsko številko našega lista, nekateri članki niso mogli biti objavljeni ob času, za katerega so jih določili avtorji in uredništvo. da prihajaš, je odšel z doma. Ba j‘m se, da je podedoval nekaj astnosti Trumba Wilkersona.» f-lint jo je poskušal potešiti: *Ne razburjaj se, Liza. Potrudi' se bom, da bi ne bil surov ? njim. Vendar ga moram najti n Pripeljati v zapor.» Pred davnimi leti je dvoril lepi 'zi. Takrat se je pisala Liza °llard. Vendar se je odločila za ahavega Trumba Wilkersona. rUmb se je zanimal bolj za kra-1° goved kot za poljedelstvo in Pega dne ga je obiskala zvezna fmiicija. Clint je bil takrat šeri-°v Pomočnik in skupaj s poli-'lsti sta odšla po Trumba. Trum-.tVe sokrivce so zaprli, toda sarn e izginil v temi v smeri Pollur-°Ve kolibe. Policisti so streljali 2il njim, vendar se kasneje niso fmsebno trudili, da bi ga našli, dfloj ga ni nihče več videl. Clint je vodil konja po blatni !*ezi in se spominjal prihoda po-'«istov. Nikoli ni obžaloval, ker Ih ■ U J« poročil z Betty, vendar pa . Pzi srcu vselej varoval nežne 's*i na Lizo. Zaradi tega je do-1 kot šerif večkrat zatisnil oko J**i številnimi mladeničevimi alopridnostmi. ^ezniišljal je, dež mu je cur-a Po klobuku in ogrinjalu: ^’Nandyja bi moral trdo zgrabiti lakrat, ko je mačkam zavezoval , J Krpe na rep in jih spuščal v rkev med mašo. Morda bi ga P°r za vselej iztreznil, če bi ga prek noči minulo jesen, ko je prvič napil. Prepričan sem ^ l°da tega ne more nihče io-zati — da je prav on zatlačil s*te dimnike z vlažnim listjem. *l Prostpri so bili zakajeni in ®nci so morali iz poslopja, u °da včeraj, ko se je stepel s Verjem Caydittom zaradi Net-^hitove, mu je vzel samokres trikrat sprožil. To je presepio ,'aro. Tudi tega je kriv, da konj ’ePa...» se je večkrat zaustavil. . se Jerny odpočil in doseg°l j?®* trave zraven steze. Zapu-J *”a Pollardova koliba v kateri fc - vajsetimi leti, ko je imel ^ajset let, dvoril Lizi, je stala jj koncu doline. Najbližje nase-j0* bil« oddaljeno dvajset ki-^tietrov. Clint je vendarle upal, bi.š °° mralta prišel do kakšne I. e’ če bo Jernyja pustil v koli-fzposojlil si bo dobrega konja, se vrnil k sodniku in pripravil nov načrt, kako naj ujame Ran- dy.ia. Ce želi uresničiti načrt, mora poklicati policijo in preiskati vso okolico, kajti Randy se ne bo upal vrniti domov, četudi je ranjen. «Ve, da bi ga najprej iskali doma,» je pomislil Clint. «Lep fant je, visok, pravilnih potez, pa pameten. V šoli je lahko prekosil vse, če je le hotel. Vendar pa (Clint je razmišljal ko da se opravičuje) moram preprečiti, da ne bo počenjal neumnosti, sicer utegne končati na električnem stolu. Uboga Liza! Kar hudo mi je, če pomislim, da je njen sin morda ranjen sredi tega viharja. Toda Trumb...» Dvorišče ob Pollardovi kolibi je bilo ograjeno z na pol strohnelo ogrado preraščeno s plevelom. Preddverje je bilo skoraj popolnoma podrto. Clint je popeljal konja k vhodnim vratom, ki so bila odprta. Stekla na oknih so bila razbita in na strehi ni (Nadaljevanje na 5. strani) Ob petdesetletnici smrti velikega Gorjanca DR. KAREL ŠTREKELJ bar, Vodnik, Metelko, Prešeren, Dne 7. julija 1912 je umrl naš kraški rojak dr. Karel ki je bil na univerzi škem Gradcu profesor za slo- j tenkim ušesom in globokim ču-vansko filologijo «s posebnim j tom poslušali zvok in ritem na-ozirom na slovenski jezik in šega jezika... Zajemali so iz Strekelj, j Stritar, Strekelj, statina Skra-v Nem- j bec — to 30 možje, ki so s Stane Starešinič je kot Hamlet dosegel velik uspeh na gostovanju Slovenskega gledališča iz Trsta književnost». Dosti prezgodaj — v 53. letu starosti — Se je končala življenjska pot moža, njegovo delo pa še zmeraj živi in bo živelo; žlahtni kovini čas ne more vzeti veljave. Štrekljevi etimološki pretresi slovenskega besednega zaklada so še danes zgled vsem, ki se spoprijemljejo s takimi vprašanji. Nihče ni še prekosil njegovih preiskav, kaj so iz slovenščine prevzeli naši furlanski in italijanski sosedje, kaj koroški in štajerski Nemci, in prav tako tudi narobe, kaj imamo mi iz sosednih jezikov. In mogočni Štrekljevi zbirki «Slovenskih narodnih pesmi» tudi ne moremo dati ob stran česa enakovrednega. Ce je o štreklju nekdo dejal, da je bil «samotar v življenju in znanosti», to kajpada ne pomeni, da bi bil v znanstvenem delu čist teoretik, odmaknjen od vsakodnevnih skrbi in bojev. Strekelj je še kako znal o pravem času poseči na primer v jezikovne boje, da bi pomagal znanstvenim resnicam v življenje. Njegov sodobnik je napisal: «Bohorič, Tru- bujne struje žive narodne govorice, preden so nam podali rezultat v znanstvenih sistemih in učenih razpravah». To priznanje iz ust umetnika besede, Otona 2upančiča, ni prišlo tjavdan. Oba zadnja omenjena — Strekelj in Skrabec — sta se v pravopisnih in pravorečnih vprašanjih opirala na domače izročilo in se n. pr. glede el-kanja znašla na isti fronti s slovensko moderno. Celo glede oblike, ki takrat ni zmagala (bravec-bralec), sta bila dosledno proti izumetničenemu in za ljudsko; zato je pač Strekelj Škrabcu pisal kot «vaš iskreni spoštovavec», Skrabec Štreklju pa «vaš stari častivec». Svojim primorskim krajem in ljudem je Strekelj ostal ves čas zvest tudi v tujini. Rad se je vračal ne samo domov v Gorjansko, ampak je prihajal od časa do časa tudi z družino letovat na Tolminsko (šentviška planota) ali k morju (Grljan). In v zapuščini med korespondenco, ki jo hrani Državni arhiv v Mariboru, je dolga vrsta dopisnikov s Primorskega: Ber-buč, Janko Bratina, Jož. Fabijan, M. Fabijan, Ljudevit Furlani, Karlo Glaser, Simon Gregorčič ml., Anton Klodič, Ivan Koštial, Amon Mahnič, Ivan Murovec, Karel Ozvald, Josip Pagliaružzi-Krilan, Tone Primožič, Anton Rudež, Simon Rutar, Fran Sedej, Matija Sila, p. Stanislav Skrabec, Matej Trnovec, Henrik Tuma in Miha Za-vadlal. Ta spisek imen je tu /.ato, da bi Se kdo, ki je s kom izmed naštetih morda v sorodu ali v kakšni drugačni zvezi, pozanimal, če ni mogoče ohranjeno kako izvirno Štrekljevo pismo navedenim. Ce bi se ko- Ena od najbolj živih in pestrih podob v slovenski kulturni zgodovini Ivan Cargo je dobil spomenik v Kanalu Retrospektivna razstava slikarjevih del Otvoritev retrospektivne razstave in odkritje spomenika I-vanu Čargu, slikarju in kipar-iu, umetniškemu avantgardistu in idejnemu revolucionarju, nepoboljšljivemu boemu, internirancu in deportirancu, partizanu v Prekomorski brigadi, humoristu in nesrečnežu, ki mu «vedno sreča laže», je bila pomembno kulturno dejanje in daje čast vsem, ki so se za ostva-ritev te lepe pietetne zamisli zavzeli in zamisel tudi uresničili. Za uresničenje te zamisli se je zavzela cela vrsta mladin in organizacijsko sposobnih ljudi. Treba je bilo zbrati slike in risbe, krede, pastele in ilustracije od vseh vetrov in jih prepeljati v Novo Gorico. Eksponatov se je nabralo okrog devetdeset, a niso bili vsi razstavljeni. Podpisani poznam celo vrsto del, velikih platen, akvarelov in risb, ki niso mogla biti v tako kratkem času zbrana, zlasti ne tista, ki so daleč tam v Beogradu in še niže na jugu, pa tudi izven domovine. Izbor iz celotnega opusa čaka vsekakor Moderno galerijo v Ljubljani, a priznati moramo, da kaže že to, kar so zbrali podjetni mladi možje iz Gorice, ostro začrtan umetnikov profil. Pokrovitelj obeh prireditev je bil predsednik OO SZDL Gorica Slavko Jež. Predsednik pripravljalnega odbora je bil režiser in igralec gledališča v Gorici, dinamični Andrej Jelačin, ki je imel tudi lep otvoritveni nagovor. Razstavo je organiziral Emil Smole’, vodja knjižnice v Novi Gorici, ki je z veliko potrpežljivostjo zbiral Cargova dela po Sloveniji. Pomagali so odborniki slikar Komel in direktor muzeja Ljubomir Dašič ter drugi. Zlepa nisem videl tolikšnega obiska pri otvoritvi kake umetniške razstave, kot je bil v soboto, 16. junija, zvečer ob 20. uri v avli OLO Gorica Po otvoritvenem nagovoru Andreja Jelačina in referatu podpisanega so si obiskovalci ogledali pisani svet ustvarjalnosti Ivana Čarga, svet, ki je tako svojevrsten in edinstven bodisi po svoji vsebini kot po svoji obliki. Jaz bi dal temu opusu na- Skupen naslov umetnikovega opusa bi lahko bil: tipologija dobe med obema vojnama, izražena po nenavadno dinamični, idejno in oblikovno napredni osebnosti ziv; tipologija dobe med obema vojnama, izražena po nenavadno dinamični, idejno in o-blikovno napredni osebnosti Zelo bi želel, da bi Primorski dnevnik poslal svojega umetnostnega recenzenta, da bi o razstavi nadrobneje poročal. Odkritje ekspresivne Cargove biste v Kanalu, ki jo je psihološko tenkočutno ostvaril kipar Stojan Batič in ji je podstavek omislil slikar Zoran Di- dek, jej bilo pretresljivo doživetje. Uv6d v slovesnost je into-nirajla domača godba,: zapeli so šolafci« otroci, nagovor je imel tajnik Društva slovenskih likovnih umetnikov Viktot Snoj, za njim je nastopila vrsta recitatorjev iz Gorice in Kanala, spet petje šolarjev in godba in končno se je zahvalil za razstavo in odkritje spomenika brat pokojnega Ivana Čarga, ki živi v Kanalu. Pozabljen intervju z Ivanom Čargom iz leta 1933 Bojim se, da je edini celotni izvod Slovenskega beograjskega tednika tisti, ki sem ga pred leti podaril Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Kot njegov urednik sem imel leta 1933 z Ivanom Čargom intervju, ki utegne biti morda celo edini v teku njegovega razgibanega življenja. Ker sodim, da je v njem ohranjen košček Cargove žive govorice, ga tu ponovno priobčujem: «Ko sem prišel pred dobrima dvema mesecema v Beograd, me je pričakovalo nekaj prijateljev na kolodvoru. Povedali so mi, da bi bil moral priti tudi Cargo, pa smo ga zaman iskali. Prihodnji dan se je zelo začudil, ko me je videl. — Oštro! Kaj ste prišli? Včeraj sem vas čakal na kolodvoru, pa nisem nikogar videl. Zdi se, kakor da vodi vse njegovo življenje neka usoda, ki mu trdovratno nasprotuje in proti kateri se mora neprestano boriti. Kakor da se je ves svet zaklel zoper njega. Rojen upornik je. Droben, suh in nemiren, z izklesanim obrazom strarorim-skega vojščaka in z očmi,, ki imajo nekaj otroškega v sebi. — Kaj vas je privedlo v Beo- graf, g. Cargo? — O ben, V Ljubljanijje zame življenje premrtvo. Dinamika, oštro, dinamika, «samo to je izraz našega časa. Zrakoplovi, avtomobili, tehnika, premogov-niki, milijonšlce' mase brezposelnih, velekapital, umiranje od gladu, kako bi vse to zajel v sliko, dal t mu izraza, to je hotenje piojega slikarstva. Kdor je videl, kakor jaz, kot zelen poba vse vojne strahote, raztrgana trupla, crkavanje tovarišev, slišal rjovenje ranjencev, ta je od vsega tega tako impregniran, da ne more pozabiti. A, da. Kako sem prišel v Beograd? O priliki razstave slikarjev iz Julijske krajine. Zmanjkalo mi je denarja, da bi se peljal nazaj v Ljubljano, ambient mi je ugajal, balkanizem, živahnost, dinamika, vse to me je napotilo, da sem ostal. Cargo neprestano gestikulira in ves čas je kakor elektrizi-ran. Asociacije njegovih misli so skokovite, težko jim slediš in če nočeš zapasti v njegovo raztrganost, moraš neprestano držati nit pogovora v rokah. Zaradi tega me večkrat nahruli s filistrom in pedantom. Potrebuje veliko razmaha, nepresta- njegovem očetu v brivnici in šamponiral in bril ardite, s katerimi je stal na soški fronti s puško proti puški. Nekaj časa je živel v Florenci, družil se je s futuristi, dadaisti in konstrukti-visti, razstavljal v Ljubljani, na Dunaju, v Gorici, Rimu, Berlinu, Beogradu, Zagrebu in celo v Clevelandu, sodeloval pri revijah Energie Futuriste v Mi- VLADIMIR BARTOL mu posrečilo najti in rešiti po-gube eno samo pismo našega u-čenega rojaka, bi bilo to že nekaj več, kot da smo samo njegovi priložnostni častivci ob sicer pomembni obletnici. Studijska knjižnica v Trstu, Kopru ali v Gorici, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državni arhiv v Mariboru, vsaka druga javna knjižnica bo hvaležno sprejela v varstvo tak dokument. Nekaj odlomkov iz Štrekljeve korespondence izide prihodnjo jesen v XV. letniku strokovnega glasila «Slovenski etnograf». Upam, da ne do odveč, če iz te objave že zdaj tu navedem — posebno mladim bravcem v premislek — mikaven drobec iz Štrekljevega pisma tomajskemu dekanu Matiji Sili. Dne 12. decembra 1906 je naš Gorjanec pisal iz Gradca v Tomaj ljubitelju starin in avtorju skromnih, a z veliko ljubeznijo sestavljenih zgodovinsko-etnograf-skih črtic o Trstu in o Krasu med drugim te besede, ki so se zmerom žive: «Koliko je še pri nas neobdelanega polja v etnografskem o-ziru ! Mi ne poznamo niti svojih hiš: ginejo nam stara ognjišča; stare mize, stare škrinje razjedajo črvi in neumna mladina jih meče na ogenj. Ginejo nam pravljice, gine narodni jezik, katerega izpodriva moderna učiteljska slovenščina. Ginejo nam narodne pripovedke, ker umirajo starci, mladina pa se nič ne briga za staro „ro-mantiko”. Kvečjemu kak rimski kamen ostane, ker je prevelik in pretežak, da bi ga današnji ..nadljudje” spravili m uničili.» MILKO MATTČ ETO V (Nadaljevanje na 8. strani) fiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiinuiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiM'Uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimii! Popotni dnevnik z gostovanja Slovenskega gledališča no je v gibanju, leta z enega konca v drugega, kakor da mu je sam vrag za petami. Za seboj ima pestro življenje. Rojen je bil v Tolminu, študiral gimnazijo v Gorici in Novem mestu, bil v svetovni vojni na fronti (mati mu je umrla v begunstvu) in videl vse strahote nečloveškega klanja, kar je zapustilo v njegovem značaju, njegovem snovanju in delu neizbrisne sledove. Je upornik proti krivicam, ki se gode zatiranim in izkoriščanim, njegovo srce pripada delavcem in proletariatu, Veliko motivov za svoja dela je vzel iz njihovega življenja. Obrazi njegovih rudarjev in delavcev so izklesani in mrki, njihove roke so pri de- lu, ali njihove migli so pri že- ni in otrocih, o katerih ne vedo, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan... Je eden iz trojice najbolj originalnih in markantnih primorskih slikarjev; Spazzapan, Veno Pilon, Cargo. '-T Novem mestu sta slikala z Jakcem pokrajine, domotožje po Soči ga je kmalu 'zopet pregnalo v Gorico. Sel je-študirat v Rim r.a Scuola di belje arti, bil 'pri'rpoj-stru VagnettijU, nakladal pesek ob Tibeiri «jn delal - v fabriki, ! pleskal kuhihje in sobe. S kiparjem Ziko LOkičapi je vaga-bundiral po j’užpi Italiji, se, prepeljal na otok Sardinijorip prišel ceto do španske obalt V Ca-1 gliari je pomagal s Svojim kole« gom, slikarjevi Contiifijem, 'fari 3. julij 1962 — ura je 7.15 — linijski autobus Trst — Ljubljana redno odpelje z avtobusnega kolodvora — med potniki sede člani SG iz Trsta, ki potujejo na krožno gostovanje po Sloveniji. 29. junija — konec sezone Umetniško vodstvo našega gledališča je bilo po sili razmer prisiljeno skrajšati letoš-\ijo delovanje na Tržaškem. V načrtu je bilo nekaj predstav ha prostem od katerih so se nekatere deloma obnesle, deloma pa so bile zaradi neugodnega vremena odpovedane. Istočasno srno iskali možnosti; kje in s čim bi lahko Slovensko gledališče gostovalo v Sloveniji. Po posvetovanjih, pismenih in usirt*h dogovorih je našjpia članoma Stanetu 'Starešiniču in Danilu Turku uspelo sestavili neprekinjeno verigo nastopov. Odločitev, kateri komad bo najlepše predstavljal našo umet- iiiiiiiiitiiiiiniimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiitiiifiimiimmMmmuiimmim»imimiiiiiiitimiiiiiii„iMiiniiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiimiimimiiii,iiiiiMiii,i ■■ii!iiHiiii,iiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHi?miiiiiiitiitiiiiiff«iiiiiitiiii.. brez voditeljev. Ilirizem je osveži- narodna zavest. Prešeren je v pesmih izpovedal misij na revolucijo kot pot\v svobodo in združitev «slovenšne cele». Cu- f PETA KNJIGA Izšla je peta knjiga Zgodovine slovenskega naroda, ki je začela izhajati 1954 leta in obsega do sedaj že 900 strani. Knjiga spada med redka dela, ki s.< jih napisali naši zgodovinarji za širši krog bravcev. Obžalovati moramo, da je knjiga izšla v tako ljudski, malo reprezentativni izdaji, medtem ko so prevodi tujih zgodovinarjev deležni večje skrbi. Pri nas se čuti notreba za izdajanjem del domačih zgodovinarjev, ki so že pred vojno napisali marsikatero dobro zgodovinsko delo. Spomnimo se na primer Kosove zgodovine Slovencev do reformacije in Kranjčeve «Med Napoleonom in Leninom». Hvaležni smo lahko Glavni zadružni zvezi, da je izdala v zbirki Kmečke knjige ob koncu 1961 leta novo knjigo, nadaljevanje zgodovine slovenskega naroda, ki jo neutrudno piše prof. dr. Bogo Untenauer. V tej knjigi je zajet J narodov razvoj od srede XVIII, stoletja do srede XIX. . stoletja. Mogoče bi bilo bolj primerno spregovoriti ojdelu ob izidu zaključne zadnje knjige, vendar predstavlja prvih pet knjig celoto, ki vsebuje prvi celotni Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda prikaz razvoja materialne in duhovne kulture, socialnih, političnih in gospodarskih razmer na Slovenskem v dobi fevdalizma. Take zgodovine, napisane iz sodobnega vidika zgodovinopisja Slovenci še nismo imeli. Tako razsežno gradivo temelji na vrsti preddel, vendar nakazuje potrebo po še nadaljnjem poglabljanju snovi. To se posebno pozna pri področjih, ki ne spadajo v čisto zgodovino. V knjigi so zajeti prvi prikazi zgodo^ vine znanosti, filozofije, umetnosti, gospodarstva in družbe pri nas. Knjiga je bogato ilustrirana. Glavne črte, povzete iz vsebine pete knjige so sledeče; S težavo porojena pot dviga slovenske narodne zavesti je sad kolektivnih prizadevanj ljudstva. Državni absolutizem kroti av- ? stnjske fevdalce, uvaja uradni- -ško upravo, tako da se razvoj gospodarstva in obdavčevanje izmika kontroli ustanov Uvaja se naborni sistem v zvezi s popisom prebivavstva. Terezijanske ref irme so deloma pritisnile fevdalce. Nov način obdelavte zemlje je zahteval več dela ih manj časa je ostalo za tlako. Fiziokratske reforme so prinesle kolobarjenje, in nove kulture krompir, deteljo, murvo. Hiše se zidajo. Snujejo se kmečke družbe in tiskajo kmečke knjige v slovenščini. Za vzdrževanje vojaščine in urad-ništva se je moralo razviti gospodarstvo. Razvijajo se delav-nice-manufakture, uvajajo se zaščitne carine in krepijo luke. Kmetu se dovoljuje trgovanje. Razvijajo se rudniki živega srebra. Premqtó sa premalo upo-•rghlja. . FuzWtvo je v krizi ker m)na v«: privilegijev. V tekstilni obrti velja še trgovi-na-založništvo. Jožefinsj|t^ reforme so krepkejše, , stipile so stanove, proglaša se jerska strpnost in u-vtde krateter. Janzenizem je pudpirfl^Hnešavanje države v cerkvene zlhdeve. 2?upnije so se lejormirsie' po vzoru uradništva. Sij-ijo se prosvčtljenkke misli v dphu Kanta, Kjer je bog višja sila, ne pa oseba 'SoJstvo se po-državlja in loči od cerkvene o-blasti, namesto jezuitskih kolegi iev se osnujejo gimnazije. Namesto latinščine se propagira nemščina. Kullurno živlienje je živahno, delujejo gledališča in akademije, t) cvetu je barpk. Znan_stve_ni’ij^ so Karpe (kanto- vec), Hacquet, Vega, Gruber in Soopoli. Deluje Pohlinov in Coj-zov krog, Linhart izda napredno slovensko zgodovino v duhu i-dej francoske revolucije. Po smrti Jožefa II. se krepijo stanovi. Prostozidarji se navdušujejo za francosko revolucijo, : posebno Linhart, Kuralt in nekateri manufakturisti. Francozi so prešli naše kraje 1797, tedaj so Avstriji priključeni istrski m beneški Slovenci, ki so izgubili avtonomijo in pa 1805. ko so istrski in beneški Slovenci spet ločeni od ostalih. Tretja osvoji-i tev slovenskih dežel 1809 je prinesla ilirske province, uradniško upravo, Napoleonov zakonik, e-nakost ljudi in posesti, dednost, Ctrkev ločeno od države in civilno poroko. Sedež uprave je Ljubljana. Dajatve fevdalcu se zmanjšajo in kmet plača davek neposredno državni upravi. Odpravljeni so cehi, velja deljivost posestva in gospodarska svoboda. Razširila se je kontinentalna blokada in trgovina s Turčijo. Denarna reforma Marmonta je rešila stabilnost valute. Vodnik vpelje slovenščino v šole. V Ljubljani je centralna šola — akademija. Porodila se je ideja političnega ilirizma, prva moderna nacionalna ideja pri nas. 1813 je konec Ilirije, in se povrne stari red. Dunajski kongres prinese Avstriji diktaturo. Uveden je nemški davčni sistem, kmetje so morali plačati vse zamujene dajatve, sled; čistka frankofilov in ureditev poli- , cijske države. Stanovi ‘se niso opomogli. . -,- ;« Industrializacij*! se nadaljuje, uvaja se parni stroj v Industrijo, nastane cUkrarna v Ljubljani -ajvijsf «e ‘tekstilna industrija in postavljajo se večji plaifži Razvijajo se Ravne in Prevale, papirnica v Vevčah in glažut«. Do leta 1850 je Trst mesto z 117,000 jjJiehivavcev» V lefch 181 &-18|f jd lakota, rodil je le krom-pirlii% davke izterjpje vojska. Delavci delajo. 14-16 ur dnevno,: ravno tako žene in Jotroci. Obogateli šo meščani Kozler. Ulepič, m drugi. Osnuje sé . muzejsko, zgodovinsko, filharmonično in kmeUjsko društvo. Kot , nasprotje jeranovštvu ultvamnntancev se krfepi libčralfii katolicizem Andreja Einspielerja; V umetna sti prevladuje l^asičizem. Izhaja Čebelica in Kmetišk« in rokodelske novice; list konzervativne vsebine, ki budi slovensko narodno zavest in razvija slovenski jezik Slovensko meščanstvo je izolirano, podložništvo je ti še vpliv poljskih revolucionarjev. Slovenci pred 1848 so brez političnega programa, ki bi u-pošteval kmeta. Iz slovenskega kmečkega življa se poraja sla vensko meščanstvo, ki spodriva tuje fevdalne in birokratske e-jlemente. Slovenski’ knjižni jezik dqsega v Prešernu evropski format. Medtem ko smo imeli občutek pri prvih knjigah, da je snov obdelana obširno, z vsako knjigo postaja -nož bolj zgoščena, dogodki so pestrejši in ker jih je več, se omenjajo samo glavni. Prva celotna zgodovina našega naroda od začetkov do tvorbe slovenske meščanske družbe predstavlja osnovo za spoznavanje naše preteklosti, kulture in zavesti. Obenem je obravnavan tudi splošni razvoj srednje Evrope. posebno gospodarski in pa Hitičm. S to knjigo bo zavzelo : naše zgodovinopisje svoje pravo mesto, na katerem ga je doslej nadomeščala slovstvena zgodovina. Po izidu celotne zgodovine i slovenskega naroda lahko upamo, da bo prišla na vrsto tudi izdaja svetovne zgodovine izpod peresa naših zgodovinarjev. M. OREL niško dejavnost, je bila enoglasna: «Shakespeare: Hamlet». 3. julij, Črnomelj Na bloku pri Fernetičih je člane SG čakal najeti avtobus, ki jih bo od tega trenutka vodil iz kraja v kraj. 8.15 odhod! Vreme nekoliko kislo — duševno stanje potnikov dobro (razen častnih izjem) — že po prvih kilometrih zadonijo narodne popevke in kak sramežljiv dovtip. Smer: Kozina — Reka Su- šak — Gorski Kotor — Vinica — Črnomelj. Potovanje ugodno. Ob 14. un smo pripotovali « Črnomelj. Kosilo v hotelu Lahinja in določitev prenočišč: doloma v dijaškem domu deloma ostali ti hotelu. Ob 16. uri kratka orientacijska vaja, nato priprave za predstavo. Nebo se oblači! Ob 19.30 so igravci in tehnika na svojih mestih — občinstvo se prične zbirati. Od minute do minute se polni razseini parterni prostor. Ura je 2030, čez nekaj minut začetek predstave — v parterju sedi ali stoji okrog 2.000 gledavcev. Po prvem delu odmor. Prve grozeče kaplje dežja — pohitimo! Vreme se nas usmili — ob navdušenem ploskanju ob nagovorih, ki veljajo še v posebni meri belokranjskemu rojaku Stanetu Starešiniču m ob zahvali se zaključi prvi dan našega gostovanja. Lahko bi vam še pisal o banketu, o jagnjetini na ražnju, o napitnicah s cvičkom... 4. julij — odpovedana predstava na Otočcu Ponoči med 3. in 4. julijem se vuje dež kot iz skala. Dežuje, dežuje! Tehnika ne m o-e niti demontirati srene — tprnv-ci odpotujemo ločno oh napovedani uri proti Otočcu Malokdo verjame, do bo zvečer predstava Na Otočcu m položaj nič boljši Prostor, kjer naj bi postavili stolice, je dobesedno pod vodo Skoda — predstava, za katero so nam napa vedali lob priliki piknika ameriških Slovencev) obisk do 3.WH) ljudi, je padla tokrat resnično v vodo. ^ 5. julij — Novo mesto (Grad Grm) Vreme deževno! Vsi zvedavo gledamo v nebo. Bo predstava7 V popoldanskih uiah se vreme nekoliko ustali Tehnika postav- ADRIJAN RUSTIA (Nadaljevanje na 8. strani) PflSfànTcrffivmk 15. julija 1962 — $ — PREHITEVANJE JE NEVARNA ZADEVA Avto ceste nam nudijo priložnost da spoznamo, koliko zmore naie vozilo, vendar če se že stroj potrudi in da vse iz sebe, potrudimo se tudi mi, da vozimo čimbolj varno posebno zaradi tega, ker pri velikih hitrostih je vsak pogrešek in vsaka nemarnost lahko usodna. ce, ker bi nas to oviralo v primeru potrebe. Stalno moramo paziti na cesto in čim manj uporabljati zavore. Prenaglo in premočno zaviranje nam lahko blokira kolo in je v takem primeru vsako krmarjenje zaman. Bolj varno bo, če bomo uporabljali zaviralno moč motorja. Plašč se bj manj segrel in zrak ne bo ukajal. Zrak lahko uhaja iz zračnice polagoma ali hipoma. Nevarnost je v prvem primeru majhna, čeprav vozimo z precejšnjo hitrostjo, ker imamo dovolj časa za počasno zaviranje. Paziti moramo predvsem, da smo pripravljeni na še tako nenadne ukrepe. Roke na volanu moramo držati v diametralni ali skoro diametralni poziciji, ne da bi komolcev opirali na oken- Poleti nam preti še navarnost, da narastek notranjega pritiska raznese zračnice. Nevarnosti se izognemo s povišanjem običajnega pritiska približno za 5 oz. 10 odst. Ce pa guma poči se vozilo nagne in mora voznik pokazati vso svojo spretnost, ako se hoče rešiti živ in zdrav iz nevarnosti. Najbolj nevarno je če poči prednja guma. r ZANIMANJE ELEKTRIČNIH DRUŽB ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO Italija je pred podržavlje-njem električnih virov. Ogromni kapitali, vloženi v električne obrate, bodo zdaj v razmeroma kratkem obdobju spet «svobodni» v rokah magnatov, ki jih bodo kam drugam vložili. Vendar kam? Mogočne družbe, ki že dolgo pripravljajo svoje načrte, kam bi vložile svoje kapitale, so že osnovale celo vrsto industrij, v katerih naj bi se denar dalje in po možnosti še hitreje obrestoval. Je pa že «javna tajnost», da najmočnejši «električarji» vodijo pogovore s celo vrsto avtomobilskih podjetij, v katere naj bi vložili svoj denar. Tržna raziskovanja in predvidevanja nadaljnjega ekonomskega razvoja Zahodne Evrope pričajo o gotovem povečanju motorizacije. Ce pomislimo, da i-mamo v Združenih državah po en avtomobil na vsaka dva človeka in da to število naraste v Zahodni Evropi na 23 ljudi, če k temu dodamo ugotovitve resnega statističnega urada, po katerih bomo imeli leta 1970 na Švedskem po eno vozilo na vsa- kih 4,8 ljudi in v Italiji eno na vsakih 13, takoj zaslutimo o-gromne perspektive avtomobilske industrije v bodočih letih. Med vsemi zahodnoevropskimi državami ima Italija najmanjšo avtomobilsko gostoto in zato šo življenjski pogoji za tovrstno industrijo še bolj ugodni nego drugje. Za one, ki lahko razpolagajo z ogromnimi vsotami, so tla ugodna in ti ljudje ne bodo zamudili priložnosti. Prve sadove novega zanimanja za avtomobilsko industrijo je že opaziti. Trenutno sta že znani dve pogodbi italijanskih električnih družb s tujimi avtomobilskimi obrati. Prvo pogodbo sta sklenili skupina «Sade» in še neznana angleška tovarna, drugo pa Edison in nemška Volkswagen. Vendar nista edini; tudi ostale električne skupine že uresničujejo svoje načrte, kar je prisililo Fiat, da je pospešila svoj prodor in je pred tedni podpisala pogodbo s Finančno družbo sicilijanske dežele za gradnjo moderne avtomobilske industrije na Siciliji. Brž ko poči guma, vozilo za-okrene na stran počene pnevmatike, tedaj moramo zapustiti pedal vplinjača in polagoma, z veliko previdnostjo, zavirati. Rok ne smemo sneti z volana in tudi ne smemo prestavljati brzi-ne. Popravljati moramo smer vozila, dokler se le-to ne vrne v začetni položaj ali se medtem ustavi. Ce na avto cesti razpolagamo s «počasnim vozilom» moramo voziti čimbolj na desni strani ceste in prepustiti hitrejšim vozilom prosto pot za prehitevanje. Ce hočemo sami prehitevati moramo skrbno preračunati, koliko poti nam je treba. Ko smo se odločili, moramo preiti na drugo progo in prehiteti v najmanjšem času. Seveda vse to lahko storimo šele potem ko smo se prepričali, da ni za nami drugih vozil, ki že prehitevajo. Svetovno znani dirkač Stirling Moss si Je po hudi nesreči že opomogel in je zapustil kliniko, kjer se je zdravil. Najprej je šel pogledat avto «Lotus*, s katerim bi moral tekmovati v Reimsu. Strašna nesreča, pr; kateri bi kmalu zgubil življenje, ga ni prestrašila. Čeprav ne more še hoditi, že mts li na prihodnje avtomobilske dir ke > Ce se hočemo izogniti nepričakovanim okvaram, moramo vedno vskladiti hitrost s karakteristikami vozila; hitrost naj bo vedno vsaj za 20 odst. pod maksimalno. Prehitevanje je nevaren posel tudi na avto cestah; da bo to čimlažje, objavljamo tabelo, katere podalki dovolj zgovorno povedo, koliko časa, oz. poti, potrebujemo za prehitevanje pri različnih hitrostih; Ko vozimo s hitrostjo a & km/h 70 80 90 100 110 120 130 50 250 m. 13 sek. 180 m. 8 sek. 150 m. 6 sek. 140 m. 5 sek. 120 m. 4 sek. 115 m. 3,5 sek. 110 m. 3 sek. 60 485 m. 25 sek. 290 m. 13 sek. 200 m. 8 sek. 165 m. 6 sek. 150 m. 5 sek. 135 m. 4 sek. 125 m. 3,5 sek. 70 560 m. 25 sek. 325 ouo delavcev. Za včeraj je bi-f,,unalavljena stavka uslužbenki .raznlh gostinskih obratov, * Pa je bila nato preklicana ... Posredovanje deželnega tiri,?® za delo. V okviru vse-rzavnega gibanja so v torek dn»V ,sredo stavkali tiskarji listov (zaradi česar ni tudi naš dnevnik). Na t.Mi lnem področju so bile 01 volitve notranjih komisij šlr. atih CRDA in v Trža-n,:”1 arzenalu pri katerih je i..1"'0 razmerje sil med De-elalK° zbornico in FIOM v knnPem nespremenjeno. In ncn° naj še 0menirn0) da se kl«BmV na začetku tedna za-oP'sk sindikalne deleči ye iz Slovenije pri CGIL, tu,Je tako vrnila obisk trža-sindikalistov v Sloveniji. vT^ki občinski svet je imel nriw.k sejo s katero se je Ptavn no zaključilo tudi u-0v«, o delovanje sedanjega Da* Skega sveta, kateremu zali® rok v oktobru, ko bodo Sei ® volitve. Na svoji zadnji J® je občinski svet sprejel So J sklepov, med katerimi vrsto ’ ^ najvažnejši trije : sprejem DrL? ,v- za gradnjo podjetja za skl® avo smeti v gnojila, PitvF ° modernizaciji in okre-q .? tramvajske proge Trst-ta r ter odobritev koncesije križ no avtobusno progo Trst- "ftei je bila tudi seja re-ta CaPorskega občinskega sve- ;1eS*0Venskim maturantom pa j,. , teh dneh dvakrat vroče : dn, ■ - zaradi vročine nasploh, jjlJ*81® pa zaradi zrelostnih iz-nin?V’ ki so v teku na vseh Venskih višjih srednjih šo-v Trstu in v Gorici. Po ^ avljenih pismenih nalogah m ,e s tem tednom začeli ustju «Piti, ki se bodo zaključili • t. m. kra)evne razmere na Go-^'»Kem je ne(ivomno najvaž- Peit" neavomno najvaz- dogodek zadnjega tedna, tri n*10 imeli v tednu dni kar U0 delegacije predstavnikov iz ke f Dorice, ki so imele sti- llasti razgovore s predstavni- na goriški strani. tyua delegacija, v kateri sta (v. Poleg drugih predsednik .jz Nove Gorice tov. Mi-Tin« \tžintin in sekretar ZK cl «emškar, je bila v Gori-V «V.K ekl° soboto in nedeljo, j» °0oto je imela ta delegaci-pr./azg°vore s pokrajinskim ip^~**dnikom dr. Pintarolijem terzinriškim županom dr. Potili. Razgovori o krajev-ob» Pr°blemih, ki zanimajo jat«uS, ani> so potekali v pri-'Oskem vzdušju. Ph f~tekli torek je bil zopet kot f0riskem županu na več sedniu Urnem razgovoru pred-tov ,„ OLO iz Nove Gorice «ni llan Vižintin. Med dru-sta obravnavala tudi ""'MII, vpra- šanja zemljiške posesti dvolastnikov in odkupa zemlje. Sporazumela sta se, da bodo o tem vprašanju podrobneje razpravljali na drugem sestanku, ki ga bodo sklicali v Gorici in se ga bodo udeležili poleg go-riškega župana in predsednika OLO iz Nove Gorice tudi zastopniki direktnih obdelovav-cev iz Gorice ter kmetijski izvedenci z obeh strani. Do tega tretjega sestanka je prišlo v petek zvečer na gori-škem županstvu in medtem ko pišemo, njegovi rezultati še niso znani. Vsekakor je upati, da si bodo taki direktni sestanki in razgovori v bližnji bodočnosti še sledili, saj je to najboljši način za odstranjevanje morebitnih nesporazumov in drugih podobnih težkoč. Na pobudo pokrajinske u-prave so imeli predstavniki sindikatov, delodajavci in zastopniki raznih ustanov, ki i-majo zvezo z zaposlitvijo delavcev v Gorici, sestanek, na katerem So razpravljali o pripravi kvalificirane in specializirane delovne sile s posebnim ozirom na mladino. Ugotovili so, da je strokovno šolstvo še vedno pomanjkljivo, ker mu manjka praktičen pouk. Ugotovili so nadalje, da smo imeli ob koncu preteklega januarja na Goriškem še 3889 brezposelnih, od tega največ na industrijskem področju. Po daljši debati so se sporazumeli, da bodo še organizirali podobna posvetovanja. - OD 50 DO 60 MILIJONOV LIR ŠKODE ZARADI TOČE KONEC JUNIJA Vinogradnikom z okleščenimi vinogradi naj se dodeli tudi potrebna denarna podpora Ravnatelj sa kmetijstvo in gozdarstvo prof. Zatta meni, da bodo prizadeti kmetovavci po vsej verjetnosti deležni pomoči Ravnatelj za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem gepe-ralnem komisariatu prof. Zatta je pred dnevi poslal pismo Kmečki zvezi in Zvezi malih posestnikov, v katerem se zahvaljuje za poslano obvestilo o škodi, ki jo je povzročila toča številnim kmetovavcem našega področja konec preteklega meseca. Ravnatelj pravi, da se bliža koncu ocenitev nastale škode in zagotavlja, da bo njegov urad storil vse za dodelitev morebitne pomoči prizadetim kmetovavcem. Pismo ravnatelja za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu lahko kmetovavce navdaja z upravičenim upanjem, da bodo dobili kakšno pomoč, čeprav j? skoraj izključiti možnost, da bi bila ta pomoč tudi v obliki denarne podpore. Znano je, da je toča, ki je zajela razmeroma ozek pas našega področja, povzročila od 50 do 60 milijonov lir škode, kar je ogromno, če pomislimo, da so bile prizadete le vasi in kraji, _ ki se razprostirajo na področju od Rojana in Barko vel j do Opčin in Padrič. Toda kljub temu se je čeni, dodelili poleg pomoči v I In vendar večkrat tudi malenkosti v uradih Kmečke zveze in Zve ze malih posestnikov zglasilo doslej že skoraj sto kmetovav-cev in vinogradnikov, ki so prijavili nastalo škodo in nedvomno se bo jutri med dnevom še kdo prijavil. Nekaterim kmetovavcem je toča popolnoma oklestila trte, tako da letos ne bo niti kilograma pridelka, a še za drugo leto je vprašanje, če bo trta obrodila. Kljub temu, da ni pričakovati denarne pomoči, pa bi vseeno predlagali, da bi kmetovavcem in vinogradnikom, ki so bili zaradi toče popolnoma uni- Nov urnik Kmečke zveze Od ponedeljka 16. t. m. dalje bodo uradi Kmečke zveze v Ul. Geppa 9 poslovali po poletnem urniku, tako da bodo odprti vsak delavnik od 8. do 14. ure. Izjemo tvori le četrtek, ko bodo uradi odprti od 8. do 13. ure in od 15. do 19. ure. .. n, ninni, m Z» POTHEBE SLOVENSKIH IN ITflUlflNSKIH ŠOLARJEV Na Proseku bodo zgradili novo šolsko poslopje Poslopje bo stalo predvidoma 190 milijonov lir in bo najmodemeje opremljeno naša cesta še pod občinsko upravo, je bil na njej stalen cestar, ki je opravil takoj vsaj najnujnejša popravila. Odkar pa je občinska uprava dala ta dela v zakup nekemu podjetju iz Zagraja, je v tem -loziru mnògo slabše. «U. Maketa šolske zgradbe, ki jo bo občina zgradila na Proseku za slovensko nižjo trgovsko strokovno šolo in za italijansko nižjo industrijsko strokovno šolo Tržaška občina bo zgradila Proseku novo sodobno šolsko poslopje, v katerem bosta nižja trgovska strokovna šola za slovenske in nižja industrijska strokovna šola za italijanske učence. Občinski svet je že odobril zadevni sklep, ki predvideva, da bo nova šola stala 190 milijonov lir. Od teh bo občina dobila 100 milijonov na osnovi zakona za gradnjo novih šol, ostalih 90 milijonov pa bo vložila sama, če ji bo vladni komisariat odklonil prispevek, ki ga je občinska u-prav že zaprosila. Po gradnji naselja za istrske begunce na Kontovelu kjer jim ""'■■lllllllll,,,,,,,, .n.... KDAJ .10 BODO ASFALTIRALI? na I sedaj gradijo še nova stanovanja ;ko I in po vselitvi družin omenjenih beguncev v taborišče na Božjem polju med Prosekom in Križem, se je takoj postavilo vprašanje povečanja števila šolskih prostorov na Proseku. Sedanja zgradba je postala pretesna in v njej doslej niso mogli urediti zlasti u-streznih prostorov za slovensko nižjo trgovsko strokovno šolo kot tudi za italijansko nižjo strokovno šolo. Zaradi tega je občinska uprava že svoj čas začela misliti na gradnjo novih in sodobnih prostorov, da bi sedanja zgradba ostala na razpolago samo za slovensko in italijansko osnovno šolo. Sedaj je občina že izdelala vse načrte in zaprosila za prispevek v okviru zakona za gradnjo novih šol, ki ji je bil že odobren. Nova šola bo zgrajena po naj-sobnejših načelih šolske gradnje. V glavnem bo poslopje enonadstropno, samo osrednji del bo dvonadstropen. Zemljišče, na katerem bo zgrajena šola, bo obsegalo 7.500 kv. metrov. Čeprav bo poslopje enojno in povezano med seboj, se bo šola delila na dva popolnoma ločena dela. V enem delu b0 nameščena slovenska nižja trgovska strokovna šola, ki bo imela tri splošne učilnice, dve posebni učilnici, sobo za tajništvo, sobo za ravnateljstvo, dvorano za učno osebje, slačilnice in prostore za razne služnosti. Italijanska nižja industrijska strokovna šola pa bo imela šest splošnih učilnic, dve učilnici za gospodinstvO, sobo za risanje, sobo za fiziko z ustreznim laboratorijem, veliko mehanično in mizarsko delavnico s popravljalnico in ostale prostore za učno osebje in učence Tako slovenska kot italijanska šola bosta imeli ločene vhode, ločena igrišča in ločeno ravnateljstvo. Skupno pa se bosta posluževali telovadnice in šolske menze, kamor bodo učenci zahajali ločeno. ST. MAVER Oot, k| vodi iz Gropade v Padriče. Čeprav je minilo že toliko ne spomni, da bi Jo asfaltirali in so bile vse prošnje ter intervencije doslej zaman Po vsakem večjem dežju postane zopet pereče vprašanje ceste, ki pelje iz Pevme v St. Maver Res so jo v zadnjih mesecih ponekod popravili ter uredili tudi nekatere ovinke. Po vsakem nalivu pa voda odnese tisto nekaj gramoza, 'ni ga od časa do časa natrosijo, da z njim zamašijo naj-večje luknje. Tako razdiralno delo vode lahko opazimo zlasti pri Stantovih, pa tudi pri Kacafuro-vih. Zato bi bilo po vsakem dežju potrebno takojšnje popravilo ceste. Dejansko pa po več mesecev m na njej videti delavca. Ko je bila ŠTEVERJAN Uradne statistike o brezposelnosti na Goriškem vedo povedati, da imamo najmanj brezposelnih v števerjanski občini, in sicer en odstotek prebivavstva. Po teh podatkih bi morali imeti pri nas največ 9 do 10 brezposelnih. Dejansko pa je njihovo število mnogo večje, le da niso mnogi vpisani v sezname brezposelnih na pristojnem uradu. Poleg tega moramo upoštevati tudi sezonske delavce in delno zaposlene. S takimi podatki bi se število brezposelnih precej dvignilo. Sicer pa se nadaljuje tudi pri nas beg z zemlje, ker se zlasti mladina seli v industrijske kraje ter išče lažji zaslužek. raznih škropivih in gnojilih tudi denarno podporo, saj je vprašanje, kako se bodo ti ljudje prebili skozi prihodnjo zimo in še naprej, če bodo njih vinogradi tudi k letu slabo obrodili. SKRŽEK - kraški godec rodijo občutja in spomine, ki nas krepkeje povežejo z rodno grudo. J. PRAPROT Res ni za nas Kraševce nič pomembnega in posebnega slišati v tem letnem času svojevrstno melodijo sezonskega muzikanta škržka (skržaka, škržata ali tudi skržada), a zanimivo pa je le. Saj si brez njega ne moremo pri nas predstavljati pravega poletja. Kosci in žanjice, ki so nekoč potili po kraških senožetih krvavi pot, so tarnali o dolgočasju, če je v tem času po kakšnem dežju za nekaj časa prenehala godba te plašne in prikupne žuželke, ki ni nikomur v nadlego. Ko v juniju utihne slavček, se oglasi škržek, za njim — seveda kasneje — pa muren (ščurek, grilček); le njegova godba bi se dala primerjati s škržkovo. Nista pa si sorodna po razpoloženju za veseljačenje: dočim ljubi muren primeren večer in noč, se škržek vname ob žgočem soncu, ko zleze na to ali ono deblo po naših ogradah. Le vroči sončni žarki izvabijo njegovo pesem — takrat ko zemlja reži in celo kipi. Julij in avgust sta njegova meseca. Čimbolj sonce žge, tembolj neumorno in nekam kljubovalno drsa peroti ob nazobčani stegni zadnjega para nog, zdaj močno, nato pojemajoče. Njegovi oddihi •so bolj redki. Pesem je sicer monotona, a prikupna in oživljajoča. Vsaj tako smo mogli ugotoviti, ko so nam ti pevci drugo vali na paši. Ko je živina bežala pred brenclji med grmovje, kjer se jih je skušala otresti, ali pa razjarjena dvignila rep in nekam zbezlja-la, st) pastirji zalezovali škrike, radovedni, kako . izvajajo svojo čudno muziko in Ugibali, zakaj jé drget škržatice (samice) bolj nežen od drgeta škržka. Zdi se nam, da je tudi ta malenkostna reč zanimiv naravni pojav, vreden da bi kakšen prirodo-pisec povedal o njem nekaj več. Sicer pa so še drugi, in to pomembni naravni pojavi, ki jih ne znamo razlagati. To štejemo k pomanjkljivostim, ki se odražajo v materialnem in moralnem pogledu. Takšna je bila moja misel, ko sem te dni trčil na par nemških turistov, ki se je čudil škržkovi godbi, ne da bi bil mogel dognati, odkod to prihaja. Ujel sem njegovo zanimanje za «skrivnostnega» pevca in všeč mi je bilo :jegovo ugibanje in občudovanje za nas skoraj smešne malenkosti. LOUIS KILLPATRICK 'V 'dCentucky id Naš rojak Angel Zidarič se j« kot upokojen železničar^troje-vodja naselil z družino v Ales-sandrii (Piemont). Večkrat je obiskal svojo rojstno vas, sorodnike in znance, na katere je bil močno navezan. Ostal je v svojem bistvu naš vaščan — Kraševec, čeprav je bil nad polovico svoje življenjske dobe daleč od svojega rodnega kraja. Tu pa tam je beseda izdala željo, da bi se, če bi le bilo mogoče, rad naselil v te kraje. Nedavno pa je prišla vest, da je ta zdravi in krepki mož, vedno poln družabnosti in dobre volje, pri svojih 66 letih nenadno preminil. To je vaščane in druge, ki so ga poznali, zelo potrlo. Naj mu bo lahka gomila izven njegovega ljubljenega kraja. Svojcem naše globoko sožalje. (Nadaljevanje s 3. strani) bilo več dosti skodel. Jerny ni hotel skozi vrata, toda Clint ga je odvlekel skoznje, Mimogrede se je ozrl na lestev, ki je iz glavnega prostora vodila na podstrešje. Za trenutek se je prepustil spominom, ki jih je priklicalo prazno kamnito ognjišče; ob njem sta z Liz0 sedela v zimskih mesecih in se držala za roke. Puško je naslonil k Zidu in razsedlal Jernyja. Potem ga je s suho odejo odrgnil od glave do kopit. Stemnilo se je, prenehalo ie deževati, toda močan veter je še vedno pihal skozi okna in stresal ostanke strehe. «Nekaj časa boš moral ostat: sam,» je rekel Clint jn gladil «o-nja po hrbtu. «Vendar bom...» Nenadoma je začutil nekaj t’>-plie kapljic, * ki so mu padle na roko, Kaj je to? Ni šlo za deževne kaplje, ki padajo s strehe. Takoj je spoznal razliko. Spet je iztegnil roko in jo povohal. Vonj je bil znan. S koncem jezika je pokusil rdeče madeže. Bili so slani! Naglo je stopil k steni, kjer je prislonil puško. Prijel jo je in del prst na petelina. «Randy- Randy Wilkerson ! Ne IZ DEVINSKO - NABREŽ1NSKE OBČINE Po L vinski razstavi BARKOVLJE Sedaj ko širijo prvi del Fur-1 Zato ni še rečeno, da so računi lanske ceste, so usmerili ves avtomobilski promet, razen avtobusov, ki prihajajo s Proseka v mesto, po Ulici Perarolo in dalje po Miramarskem drevoredu. Zato je občina tudi poskrbela, da je Ulica Perarolo postala enosmerna in je zato dovoljena vožnja samo v smeri od svetilnika do Ulice Ce-retto. Čeprav le Ulica Perarolo zelo ozka in viiugasta, se vendar najdejo pr*vec pogostoma šoferji, ki kljub vsej prepovedi vozijo po Ulici Perarolo navzgor proti svetilniku, s čimer povzročajo veliko nevarnost za avtomobile, ki prihajajo v dovoljeni smeri. Hkrati pa imajo avtomobilisti, ko se hočejo vključiti v promet v Miramarskem drevoredu pri barkov-ljanskem pokopališču velike težave. Kot je znano, je Miramar-ski drevored glavna in največja vstopna in izstopna cesta našega mesta. Zato se v nekaterih dnevnih urah in zlasti ob praznikih dogaja, da se je na orne nem mestu skoraj nemogoče vključiti v promet Miramarske-ga drevoreda, in sicer zaradi nepretrgane vrste avtomobilov, ki prihajajo v mesto ali pa odhajajo iz njega. Zaradi tega bi bilo primerno, da bi občina postavila vsaj ob u-rah, ko je največ prometa in ob praznikih, svojega redarja, ki bi na tej za sedaj precej nevarni točki urejeval promet. SESLJAN Dobra tretjina kopalne sezone jo že za nami kot mrtva sezona; junij je razočaral račune turističnega Sesljana, začetek julija tudi ni preveč obetal. Nekaj mladine iz Nemčije in Avstrije gospodarsko skoro ne pride v poštev. Sele pretekli teden, ko se je vreme izboljšalo, je prišlo nekaj tujce/, predvsem Avstrijcev in Nemcev. padli v vodo, če se bo vreme dobro držalo. Sicer smo mnenja, na nam manjka še marsikaj, kar bi turistom prijalo. Predvsem ni preveč vabljiva pretesna in neurejena obala, katere levi del kvari kamnolom. Ce bi bil ta del primerno turistično urejen, bi lahko postal eden najlepših kopališč. Poleg tega bi si gosti želeli vsaj nekaj zabavnega programa, kot se to uvaja drugod. Naša občina je od 29. 6. do 1. t. m. priredila pri nas prvo razstavo vin s svojega področja. To zamisel so pozdravili vsi Občinarji, zlasti kmetje. VIZOVLJE Naša vasica je stalno štela nekaj starih grč in še jih ima. K tem se je prišteval tudi Pepi Kosmina, 74 letnik ,katerega zem-ske ostanke smo te dni izročili domači zemlji. Bil je v vsakem pogledu veren zastopnik stare generacije. Toda mladost ga je vzgojila v malo zahtevnega in skromnega moža. Dočim je bil v svojih zrelih letih izredno žilav in krepak, mu je kasneje oslabel vid. Preminil je na posledicah gripe. Lahka mu domača gomila, svojcem pa naše sožalje! m** Naša «rampa» nam dela vedno večje težave, ker vedno močneje ovira prehod čez železnico. Svo-ječasno je bila ta zadeva mnogo laža, ker ni bilo toliko vlakov in tako živahnega cestnega prometa; skoro bi rekli, da je bila «rampa» skoro pretežno za nas. Danes pa bi bilo potrebno, da bi bila rampa stalno odprta, kar je se-veda nemogoče. Vprašanje nemotenega prehoda (nad ali podvoza) ni enostavna zadeva. A če ni mogoče te zadeve rešiti za vozila, bi se jo moglo rešiti za pešce, in to tako, da bi se nasproti postaje zgradilo stopnišče do podvoza. (Dopis iz Nabrežine) Je nepobitno, da je vinski pri-elek z našega ozemlja odlične akovosti. Njegov sloves ni iz «modernega okusa», ampak sega v dobo nad 2.000 let nazaj, ko so vina ocenjevali zahtevni in razvajeni rimljanski aristokrati lft je po tem vinu povpraševal cesarski dvor. še ima trta v našem gospodarstvu svoj pomen. Lahko pa rečemo, da bi ne bilo prav nič napak, če bi jo še bolj cenili^- Kot znano, dajejo z vinogradi ptravil-no izkoriščana tla, seveda le vinorodna, največji gospodarski u-činek, ki je v kmetijstvu sploh mogoč. En hektar sortnega m dobro rodečega vinograda more preživljati štiričlansko družino in je enakovreden 10 ha travnikov, 30 ha pašnikov ali pa 1 do 2 ha vrtov. Žal ni pri nas sortnih vinogradov, ampak gojimo mešane sorte trt, bele in črne. Zato imamo na splošno le mešana vina. To pa ne pomeni, da naša vina niso dobra, saj je bila in je našemu vinogradniku prva skrb dobra sorta. Danes pa je že tako, da se je treba odločiti za primerno in dotičnim krajevnim razmeram ustrezno sorto. Čeprav so podnebne razmere pri nas skoraj povsod enake, ne moremo trditi, da so tudi vina enaka. Na njih kakovost vpliva več činiteljev, kot n. pr. tla, legi, vreme, vzgoja, nega vinograda itd. Eno je naš obalni pas (na-brežinsko-kriški bregi, okolica Trsta, dolinska in miljska občina), drugo kraška planota, oziroma njeni vinorodni kraji. A tudi vina s te planote so kakovostno meplsebojno različna. To razliko je moč najlaže dognati na vinskih razstavah, kjer vinogradniki dotičnega okoliša razstavijo vzorce svojega pridelka. Takšne razstave so že prešle v navado v miljski in dolinski občini. Javnost je to pozdravila in čakala, da jima bodo sledile tudi ostale kraške občne, kjer je prav tako razvito vinogradništvo. Končno se je devinsko-n»-brežinska občina odločila, da razstavi vina vinogradnikov s svojega področja. Za razstavni kraj je pravilno izbrala Sesljan, ki je na prometni točki in nekako na sredini. Zbrala je 20 vzorcev (16 vinogradnikov). Čeprav je raz- stava malo zapoznela in so mnogi kmetje svoj pridelek že raz-pečali, vendar lahko rečemo, da je razstava uspela, saj je nudila priložnost seznaniti javnost s kakovostjo tukajšnjih vin. Splošna ocena je bila zelo povoljna. Prvenstvo so odnesla bela vina, kar je glede na naše pridelke tudi razumljivo. Naša občina ima sicer kakovostna črna vina, a ne moremo govoriti o kakšni kraški črnini (teranu), za katero na splošno ..niso dani pogoji kot je to na področjih med Trnovico in Re-pentabrom. Led je torej prebit. Nedvomno je občina s to razstavo nabrala nekaj izkušenj, ki jih bo v bodoče lahko (udi izkoristila. Mislimo, da bi bila v bodoče umestna razstava v širšem merilu, se pravi, da bi bila za vse tri občine spodnjega tržaškega Krasa, vštevši vinogradnike s Proseka, Kontovela in iz Križa. Tako bi mogli najbolje primerjati kakovost naših vin, seznaniti se s prednostmi naprednega vino' gradništva in kletarstva in zbuditi zanimanje za umno in bolj donosno gojenje trte. DOBERDOB Delegacija Zveze komupistov iz Nove Gorice je bila v nedeljo 8. julija na obisku pri komunistični sekciji v Doberdobu. Poteg tujih gostov je prisostvoval snidenju tudi pokrajinski sekretar KPI tov, Marini-Banfi. Delegacijo iz Nove Oorice je sprejel Karel Lavrenčič, ,ki je predstavil Do-berdobce m tudi najstarejše partijce kot Franca Gergolčta, Emila Jarca in Alojza Jarcai. Predstavil je gostom tudi župana Andreja-Jarca in tov Jožefa Pahorja, podžupana ii Jamelj. Sekretar partije lz Nove Gorice tov. Remškar se je zahvalil v imenu vseh gostov za topel sprejem in je predstavil ostale člane delegacije. V kratkem nagovoru je poudaril važnost cibigka, ki ima smoter zbližati politične osebno-sti iz dveh bližnjih obmejnih področij Po zakiiski, ki je bila pripravljena za goste, so se le ti poslovili in nadaljevali pot do Jamelj Ic poskušaj streljati skozi deske. Odvrzi samokres zraven lestve in zlezi dol!» Jerny je vznemirjeno zahrzal. Veter je piskal skozi razmajane deske in bobnel v praznem ka* minu. «Randy, vem, da si zgoraj! Ne moreš pobegniti, Sicer boš sam kriv svoje smrti,» je dejal mirneje. «Stopi dol brez orožja in poskrbel bom, da te bodo pozdravili. Popeljal te bom do najbližje hiše in dalje k dr. Hardynu. Randy, moj fant...» Konj je znova zahrzal in se umaknil. Najbrž mu je kri kapljala na vrat. Clint je pogledal lestvo. Klini so bili blatni. Večkrat se je vzpenjal po njih m spal v neudobni postelji. Nekoč ju je s Trumbom presenetil vihar in prespala sta v kašči. Toda zdaj ni mogel po lestvi. Utegnilo bi se zgoditi, da bi mu krogla preluknjala klobuk, brž bi se prikazal skozi odprtino. Slutil je, kako Randy v temi preži kakor mlada zver, poblaznela od strahu in bolečine, pripravljena na vse, celo na umor. Uboga Liza! Clint, naslonjen na steno, ;e znova poskušal spametovati fanta; «Randy, nič hudega nisi storil. Trikrat si sprožil v Homerja, vendar ga nisi zadel. Sodnik Comb ne bo prestrog, saj prej nisi storil kaj takega. Morda sploh ne pojdeš v zapor. Dejal bom sodniku, naj te izroči meni. Delal brš v moji pisarni in tako prestajal kazen. Jaz...» Med zavijanjem vetra je zaslišal stok. Clint je stopil k lestvi pa postal. Dobro je poznal ken-tuckyjske gorjance. Dobrodušnost ga ni smela prevariti. Spomnil se je stare jablane onstran kolibe. Veje so segale prav rad streho. Splazil se je ven, stopil okrog hiše in obstal pod drevesom. Na strehi je bila luknia, tik pod debelo vejo. Slekel je dežni plašč in ga del skupaj s puško k vznožju drevesa. Počasi je plezal. Veter je preglasil vsakršen šum. Prilezel je do strešnega roba in se splazil k odprtini. Prisluhnil je; iz kašče ni bilo slišati glasu. Randy je bil očitno prepričan da je še vedno spodaj. S samokresom v desnici se ie spustil navzdol med dvema tramovoma. V temni kašči se ni nič zganilo, vendar je takoj opazil dve senci, ležeči na deskah. Nepremično sta ležali, z nogami, obrnjenimi proti Clintu. «Randy!» Nameril je samokres. Senci se nista zganili, le tista na levi strani je zahlipala. Clint je zgrabil za noga človeka, ki je ležal na desni. V rokah mu je ostal kos blaga, začutil je prhlo-bo. Pomislil je, da mu bo srce zastalo. Spreleteli so ga mravljinci. Samokres je dal v torbico, vzel šibice in prižgal. Zagledal je mladega Randyja Wilkresona, Na hlačah, blizu kolka, je imel temen madež. Mladenič je dihal počasi, vendar enakomerno. In njegov sosed? Clint je prižgal drugo šibico in se sklonil nadenj. Nikogar ni bilo več. Le sprhnela obleka je zakrivala okostje. Clint se je spomnil postave in obleke: zadnjikrat ju je videl med obiskom zvezne policije. Randy se je spominjal otroštva in brez dvoma tudi sam prepoznat človeka... Fante ni bil prvi Wilkerson, ki je našel pribežališče v kašči Pol-lardove hiše. Vinogradniki miljske občine, U «o prejeli nagrade aa letošnji razstavi domačih vdi * Miljah 11 iiiior^Ki uihhhìk 15. julija 1962 ■*■ Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.7, najnižja 19.1, ob 19. uri 23.8: zračni tlak 1008.8 pada, vlage 74 odst., veter 2 km zatvqdnik, nebo » 8 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 22 stopinj. T ? » V Tržaški dnevnik Julija ob Danes, NEDELJA, 15. Justa «mmk Sonce vzide ob 4.29 in zatone 19.52. Dolžina dneva 15.23. Luna, vzide ob 17.59 in zatone ob 2 Jutri, PONEDELJEK, 16. julij Karmela UHd i Premestitev odhodne postaje tramvajske proge Trst-Opčine Nova odhodna postaja naj bi bila ob predoru v Ul. F. Severo Stroški za modernizacijo bodo znašali okrog 350 milijonov lir Sklep, sprejel načrtu ki ga je na petkovi seji tržaški občinski svet, o za modernizacijo in okrepitev tramvajske proge Trst-Opči-»e, predvideva premestitev odhodne postaje s Trga Oberdan v Ul. Fabio Severo ob vhodu v predor, ki so ga zgradili za časa vojne kot protiletalsko zaklonišče. Odbornik prof. Babille je povedal, da bodo od tega predora do Trga Škorklja zvrtali nov predor dolg 150 m, tako da se bo novi del tramvajske proge v predoru direktno povezal s staro grogo od Trga Škorklja naprej. Ja Opčinah pa bodo zadnjo postajo premestili v Villa tarsia, do koder bodo podaljšali tramvajsko progo, tako da bo lahko služila prebivavstvu, ki živi tudi na tem področju. Načrt predvideva poleg tega tudi gradnjo razglednega prostora na vrhu Škork-ije, kjer je postavljena kabina vlačilnega kabla, tako da se bodo lahko turisti ustavili tudi na tej vmesni postaji in si z lepega razglednega mesta ogledali Trst in zaliv. Stroški za modernizacijo naj bi znašali 352 milijonov lir. Ker občina nima na razpolago lastnih denarnih sredstev, je odbornik poudaril, da bo zaprosila za državno pomoč na osnovi obstoječih zakonov, ki določijo pomoč države za gradnjo ali modernizacijo podobnih objektov v višini polovice stroškov. Odbornik je o-menil, da bo občina dobila od države baje okrog 152 milijonov lir, računajoč, da državni organi vedno nekaj odbijejo pri ocenjevanju dejanskih izdatkov za napovedana dela. Za ostalih 200 milijonov lir pa bo občina najela posojilo, ki ga bo lahko vračala s prihrankom na osebju, ker Dodo ukinili sedanjo avtobusno zvezo Trst-Villa Carsia. Z ukinitvijo te zveze bodo prihranili 14.600.000 lir letno. Načrt, ki ga je odobril občinski svet, je zelo zanimiv, saj bo odpravil tramvajske tračnice o-penskega tramvaja od Trga Oberdan do Trga Škorklja. Med diskusijo pa je svetovavec Tolloy predlagal, da bi bilo bolje, če bi enostavno zgradili odhodno postajo kar na Trgu Škorklja, s čimer bi prihranili precej denarja za gradnjo predora. Po njegovem mnenju bi odhodna postaja ravno tako ostala v neposredni bližini središča mesta in bi bila oddaljena od nove postaje v Ul. Fabio Severo samo kakih 150 m. Odbornik je po diskusiji izjavil, da bodo vse predloge, ki so jih dali svetovavci in še druge, ki jih bo občina dobila, predložili v proučitev Inšpektoratu za motorizacijo, ki je pristojen, da te načrte odobri. Na vprašanje komunističnega svetovavca Gombača, ali bodo sedanjo udobno postajo na Opčinah ukinili, je odbornik zagotovil, da bo ta postaja ostaia in služila prebivavstvu iz naselja Ver drugim potnikom, kot doslej. SINOČI SE JE ZAČEL Drugi kongres tržaške federacije komunistične mladine Sinoči se je pričel ob prisotnosti številnih delegatov drugi kongres tržaške federacije komunistične mladine, katerega je otvo-ril član vodstva Susa. Na kon- gresu so kot gostje prisotni predstavniki okrajnega komiteja Ljudske mladine Slovenije, Mladinske iniciative in tržaške federacije socialistične mladine, ki so kongres tudi pozdravili. Obširno poročilo je prečital tajnik federacije Sergio Perini, ki se je dotaknil vrste perečih gospodarskih in socialnih vprašanj, ki še zlasti zanimajo mlade ljudi. Pri proučitvi lokalnih vprašanj je tudi govoril o nujnosti borbe mladih komunistov za zaščito slovenskih narodnostnih pravic. Kongres se danes nadaljuje in se bo zaključil zvečer. KOMISARJEVO NAKAZILO 100 milijonov lir za dela v bolnišnici * Vladni generalni komisar dr. Mazza je nakazal 100 milijonov iir za najbolj nujna dela v združenih bolnišnicah. * Občinski plavalni bazen je danes odprt za občinstvo od 13. do 19. ure, ker so v dopoldanskih urah tekmovanja v skokih v vodo. V ponedeljek 16. jul. pa bo bazen ves dan zaprt zaradi nujnih popravil. S SINOČNJE SEJE REPENTABORSKEGA OBČINSKEGA SVETA Nakazanih 3 milijone lir za novo športno igrišče V kratkem začetek gradnje kabine, v kateri bo Teive namestila telefonsko centralo Sinoči je biia na repentabor-skem županstvu redna seja občinskega sveta, na kateri so svetovavci razpravljali predvsem o vprašanjih upravnega značaja, kot na primer o povišanju prejemkov občinskemu osebju in podobnem. V začetku seje je pristojni odbornik sporočil, da je bila re-pentaborska občina vključena v seznam gorskih krajev, pri čemer so svetovavci izrazili upanje, da bodo deležni večjih ugodnosti kot doslej, kar naj bi veljalo predvsem za kmetovavce. Občinski svet je tudi odobril nekaj sklepov upravnega odbora, potem pa so svetovavci proučili prošnjo Marije Škabar por. Guštin in njene sestre Albine, ki sta predlagali zamenjavo občinskega im um t m iiiimi iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiitiiiiiiii m iiiiiiii 11111111111111111111 im n n n n hi ih n m im iiiiiiimiti tu ih iiitiiiiimmiimim n inumi m n m mmim n iiiinimmi* IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Kad 3 leta zapora avtomobilistu hi je z ukradenim avtom ubil pešca Gre za 17-letnega Gioghi ja, ki je v Ul. Costalunga do smrti povozil kmeta Sodomaca in nato pobegnil - Obsojenih še 7 drugih obtožencev Kazensko sodišče je včeraj sodilo devetim mladeničem, med katerimi je bil glavni obtoženec 17-letni Sergio Gioghi, ki je obdolžen nenamernega umora, petih kršitev cestnega zakonika in med njimi, da ponesrečencu ni nudil pomoči. Ostali obtoženci so: 19-letm Claudio Lena, 18-letni A-lessandro Gaggia, 16-letni Silvano Zarli, 20-letni Sergio Svetina, 19-letni Franco Bestiacco, 17-letni Drago Afernik, 18-letni Ratko Cerquenich in 19-letni Gilberto Reggente. Javni toživec je v celdti za vse obtožence zahteval zaporne kazni v višini 21 let, medtem ko je soifjšče dodelilo kazni v skopni višini 13 let in poleg tega še za 648 tisoč lir glob. Posamezni obtoženci so bili obsojeni: Gioghi na dve leti in 10 mesecev zapora in 3 mesece in 10 dni pripora, na plačilo 105 tisoč lir globe in 45 tisoč lir denarne kazni, Lena na dve leti in 10 mesecev zapora ter 3 mesece pripora, 130 tisoč lir globe ter 35 tisoč lir denarne kazni, Gaggia na dve leti in dva meseca zapora in dva meseca pripora, na 120 tisoč lir globe in 10 tisoč lir denarne kazni, Zarli na eno leto in šest mesecev zapora in mesec in 20 dni pripora, 80 tisoč lir globe in 8.000 lir denarne kazni, Svetina na_ eno leto, štiri mesece in ..............mn,«lin,„l,„„Mniiiimitn,,l,,n,,imf„i,„„iHKiiiuiiii„i„Hti,m,,,„ ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI VODSTVA Uslužbenci Javnih skladišč so že dvakrat stavkali Od torka tudi ne opravljajo nobenega izrednega dela Uslužbenci Javnih skladišč so že več dni v stavkovnem gibanju. Stavka je zelo važna, saj gre za okrog 1.100 delavcev in uradniT kov. Njihove plače so urejene na podlagi pogodbe, ki velja za kovinarje, vendar so njihovi celotni prejemki nižji, ker ne dobivajo akordnih dodatkov kot kovinarji. Uslužbenci Javnih skladišč v Trstu so tudi na slabšem v primerjavi z njihovimi tovariši v drugih pristaniških mestih. Zato so zahtevali izboljšanja, ki pa jim jih je upravni svet Javnih skladišč odklonil. Uslužbenci zahtevajo proizvodne nagrade, to je tako imenovano nagrado «tonaže», boljšo kvalifikacijo, ustrezno delu, ki ga opravljajo itd. Stavkovno gibanje traja že od torka. Predvsem so uslužbenci popolnoma prenehali z nadurnim delom, razen tega pa so tudi že dvakrat stavkali. Najprej so stavkali 24 ur od srede ob osmih do četrtka ob osmih; zatem pa so zopet stavkali od petka opoldne do včeraj ob 8. uri. ,-Pbeh stavk se je udeležilo kar 94 odstotkov vseh delavcev in uradnikov. Zaradi te stavke seveda trpi delo v pristanišču. Zato bi moral V NOVEM CENTRU IFAP y oktobru začetek pouka za strokovno usposabljanje V centru bodo lahko sprejeli 450 mladih tečajnikov in 200 starejših delavcev V prihodnjem oktobru bo začel delovati center inštituta za strokovni pouk in usposabljanje (IF AP), ki ima svoj sedež pri Sv. Soboti na ‘zemljišču, kjer so bile nekoč ladijske delavnice CRDA. Dela so se pričela že proti koncu leta 1960 s podiranjem starih zgradb, nova poslopja pa so za-.čeli zidati prvega junija lani. V ta namen je določil IRI poldrugo milijardo lir. V centru bosta dva oddelka: v enem bodo preusposabljali delavce, ki že imajo kak poklic, v drugem pa bodo vzgajali mlade delavce. Doslej so že dogradili poslopja, ki so namenjena preuspo-sabljanju delavcev, in so jih začeli opremljati. V njih so učilnice, delavnice, uradi, skladišča, kuhinja, slačilnice s higienskimi ge pritikline. Tudj dela za gradnjo poslopij, ki bodo namenjena za mlade učence, hitro napredujejo. V oktobru se bo začel prvi tečaj za mlade učence, in sicer začasno v prostorih za preusposab-ljanje delavcev. Ravnatelja' vršene nižje strokovne ali nižje srednje šole. Za varivce pa bo zadostovala osnovnošolska izobrazba. Tečaji bodo trajali tri leta, za varivce pa dve. Prošnje za prvi tečaj je treba vložiti do 21. t. m. Ko bo center popolnoma zgrajen, bo lahko sprejel 450 mladih tečajnikov, ki bodo razdeljeni na tri tečaje po 150. Poleg tega bosta še dva tečaja za skupno 200 odraslih; v njih se bodo delavci preusposabljali za nove poklice. Vse to je povedal včeraj zjutraj na tiskovni konferenci ravnatelj centra inž. Majorana. Vespist podrl žensko V Ul, Farneto je včeraj popol- i" sàtef E.rai jr-ss? SdE%3S2g V#o3i upravni svet Javnih skladišč čim-prej ugoditi uslužbencem. Tržaško pristanišče je utrpelo že dovoli šjcflde zaradi nepopustljivosti njegovih koristnikov, ki so pred meseci prisilili pristaniške delavce, da- so dolgo stavkal, preden so jim ugodili. Prispevek obrtnim pletilnim podjetjem Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je ministrstvo za industrijo in trgovino odobrilo določeno vsoto kot prispevek za na-brvo novih strojev obrtniških pletilnih podjetij. Prispevek bo izplačevala zbornica v višini 25 odst. cene nabavljenih strojev do največ 300.00Q lir. Prošnje je treba poslati do 31. oktobra na zbornico, kjer prejmejo interesenti tudi vsa pojasnila. Smrt avtomobilista pri trčenju v steno V noči med petkom in soboto se je na cesti blizu Stivana smrtno ponesrečil 29-letni Giorgio Bertoni iz Tržiča — Ul. Aquileia 83 Bertotti je med 2. in 3. uro odšel iz Tržiča z malim tovornikom v Trst, da bi na zelenjadnem trgu nakupil sadje in zelenjavo in ga pripeljal v Tržič. To pot je že večkrat prevozil, toda pred-sinočnjim ga je čakala smrt pri Stivanu. Nu ovinku blizu pokopališča je verjetno zaradi utrujenosti ali zaspanosti zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je treščilo v steno ob cesti in tam obtičalo. Revež je bil na mestu mrtev, ker si je zlomil tilnik, ko ga je zaradi močnega sunka vrglo iz kabine in je padel v obcestni jarek. Truplo nesrečnega Bertottija so po običajni formalnosti odpeljali mrtvašnico na pokopališču pri štivanu, kamor so včeraj dopoldne prišli pokojnikovi svojci, da so uredili vse potrebno za pogreo. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) 271 235 129 118 pomaranče .........188 limone ............ 47 z vespo 48-letno Floro Duse por. Dogani e 1, ki je tam se je po-zaradi če-I. kirurški la zdravi- 118 83 94 59 18 59 40 20 centra je že razpisalo natečaj sprejem 125 mladeničev za povezi z gradnjo bo dograjen ves center, bodo premestili- tečaj v dokončne prostore. Tečajev za lahko udeležili klice, ki so v zve strojev in ladij. Ko mladino se fantje med 15. in 18. letom starosti, ki bodo imeli spričevalo do- Spoštotano tržaško javnost VABIMO DANES ob 1 tra 94 165 118 80 60 90 59 106 marelice - . češnje ..... jabolka 1. ... jabolka II. . . breskve . . . hruške .... pesa ......... domača pesa • kumarice ............. 47 čebula ............... 24 Stročji 'fižol ....... 83 stročje .........., . 94 melancane ............ 30 solate ...............129 153 krompir .............. 47 paprika ..............118 grah ...............,.188 200 radižnik .......... 59 lem radič I. zeleni radič 11 bučke .................24 Večina blaga se prevlad, ceni .............. 330 153 118 83 176 153 71 59 94 70 40 50 45 94 165 118 80 50 141 66 53 165 129 188 83 140 200 400 300 40 150 100 60 29 prodaja po (3. stolpec) 15 dni zapora in 65 tisoč lir globe, Bestiacco in Reggente na po 9 mesecev zapora in 25 tisoč lir globe. Proti Aferniku in Cerque-nichu so ustavili postopek zaradi pomilostitve. Po razpravi so izpustili Zarlija, ki je bil do procesa v zaporu skupno z Gioghi-jem, Leno in Gaggio. Razpravi je prisostvovalo številno občinstvo in so na njej podrobno analizirali zločinski dogodek, ki je fante tudi pripeljal na zatožno klop. 9. maja dopoldne je Gioghi vozil po Ul, Costalunga avtomobil «600», ki ga je ukradel prejšnji večer v Ul. Man-tega Mariu Croiju. Med vožnjo je podri 63-letnega kmeta Pietra Sodomaca. Brezvestni fant je ranjenca pustil na cesti. Ranjencu so pomagali mimoidoči, ki so poskrbeli za prevoz v splošno bolnišnico. Vendar je bilo vse zaman, ker je ranjenec zaradi hudih poškodb ob 9.50 izdihnil. Gioghi pa se ni niti razburil, temveč je lepo mirno odšel na sodišče, kjer je bil zaslišan kot priča na procesu v zvezi s svojimi starši. Leteči in prometni oddelek policije sta takoj pričela z obsežno preiskavo, med katero so zaslišali okoli 300 oseb, ki prebivajo na področju, ali ki so poznane, da se vrte v krógih mladeničev, ki kradejo avtomobile. 10. maja so končno odkrili krivca, ki je na zaslišanju vse povedal. Istočasno pa so prišli na dan tudi drugi zločini in policija je ugotovila, da so obtoženci ukradli kar 20 avtomobilov. Ukradene avtomobile so odpeljali v okolico in jih demontirali ter uporabili sestavne dele za popravilo avtomobilov. Med razpravo so bili obtoženci povsem mirni in ravnodušni, kot bi se jih vse skupaj ne tikalo in kot da jih njih usoda ne briga. Potrdili so vse, kar so že povedali na policiji. Nezgoda med igro Ko se je včeraj dopoldne 7-let-ni Marino Parladori iz Ul, Madonna del Mare 6 igral v parku na Trgu Hortis, je padel in se pobil ter ranil po levi roki, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II kirurški oddelek. Dečko se bo moral zdraviti tri tedne. zemljišča oziroma kosa občinske poti za drugo zemljišče, ker si nameravata razširiti stanovanjsko hišo. Ugotovljeno je bilo, da so tri prizadete družine podpisale svoj pristanek in da je dal tehnični urad povoljno mnenje, zaradi česar so svetovavci prošnjo odobrili. Daljša razprava je bila okoli vprašanja gradnje športnega igrišča, ki ga gradijo pri Velikem Repnu in za katero je bilo sedaj nakazanih 3 milijone lir. Sedaj gre predvsem za odkup nad 3.000 kv.m zemljišča, last Jožefa Škabarja, ki je potrebno, da se športno igrišče vskladi z zahtevanimi površinami. Občinski odbor, ki je vodil pogajanja s prizadetim lastnikom, je ponudil v zamenjavo drug kos zemljišča in nekaj gotovine, kar pa lastnik zemljišča ni sprejel in je zahteval izplačilo zemljišča v gotovini. Pristojni urad je zemljišče ocenil na 10Q do 150 lir za kv.m, kar pomeni, da bi celotni znesek — kakih 415.000 lir — morali vključiti v občinski proračun za leto 1963. To bi bila najboljša rešitev, kajti v nasprotnem primeru bi morali odkupiti druga zemljišča večjega števila lastnikov, poleg tega pa bi morali še izravnati zemljišče, ki je na nekaterih mestih celo 15 metrov visoko. Na županstvu smo tudi zvedeli. da je bil odposlan načrt za zgraditev nove telefonske centrale na Colu, kar pomeni, da bodo lahko z deli pričeli v najkrajšem času. Ko bo telefonska kabina postavljena, bo ustanova jTelve takoj začela postavljati a-parate, ki bodo omogočili priključek na mestno telefonsko omrežje. Odposlani so bili tudi načrti za okrepitev javne razsvetljave, in sicer tako, da bodo nekaj navadnih žarnic zamenjali s fluorescenčnimi, poleg tega pa bodo postavili še nekaj novih, predvsem pri Fernetičih in v Velikem Repnu. WALTER CHIARI in umetni ognji Glavni poudarek včerajšnje prireditve na Sv. Justu je bil na Walter ju Chiariju, čeprav je samo enkrat nastopil v drugem delu programa. Dejansko je bil njegov nastop res višek prireditve. Chiari je vedno dovolj humorist, dovolj duhovit. Ne vemo, ali mu je kdo naročil ali pa je samemu prišla misel, da je podrezal, naj si Trst zgradi tudi gledališče, ki bo primerno za podobne nastope. Poleg Chiarija so uganili nekaj smešnih tudi Garinei, Spositi in Ucci, posebno prijetno pa je presenetil Fasqualucci, ki izvablja vsakovrstno glasbo celo s takimi inštrumenti, kot je n. pr. navaden balonček, kakršne dajejo za reklamo. Kot godbenik solist je nastopil trobentač Terry Barendse z Danskega, ki je znal tudi perfektno oponašati Luisa Armstronga. Dvoje pesmi pa je zapela Anna Poli. Glavno težo sporeda pa je nosil balet, ki ga je sestavljalo precejšnje število lepih plesavk ter plesavec John Simmons. Medtem ko se je prireditev na gradu pričela ob 21,30 (po napovedi, v resnici pa šele skoraj ob 22), so se ob 21. uri začele dvigati z valoloma pred starim pristaniščem rakete vseh barv, ki so med glasnim pokanjem razsvetljevale noč. Povod za umetne ognje včeraj zvečer ni bilo ni kako praznovanje, pač pa gre za finalno tekmovanje med p roizvajavci u-metnih ognjev. Včeraj se je kot prvo izkazalo podjetje Ponzerà. Nekatere rakete so bile zares nadvse lepe in marsikaj je bilo tudi novega. Te vrste prireditve se bodo ponavljale sedaj nekaj sobot, trije najboljši pa bodo pokazali še enkrat svoje sposobnosti 25. avgusta. Poletni urnik Slov. gospodarskega združenja Tajništvo SGZ sporoča, da bodo uradi združenja, od ponedelj- ka 16. julija, odprti vsak dan od 8. do 14. ure, ob petkih pa od 8. do 12.30 in od 15.30 do 18.30. [iiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiilliiiiiiilliiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiitiiiiiu PO ODLOČNI BORBI DELAVCEV Sklenitev sporazuma za kamnarsko stroko Med drugim bodo izboljšali kamnarjem osnovne mezde za 14 odst. V Rimu je bil dosežen načelni sporazum o sklenitvi nove delovne pogodbe za kamnarje. Sporazum morajo še določiti v podrobnostih. Ta sporazum je sad odločne borbe kamnarjev, ki so dvakrat stavkali po vsej državi. Med drugim bodo na podlagi tega sporazuma zvišali delavcem osnovne plače za 14 odstotkov. Delavcem, ki delajo vsaj štiri leta pri istem podjetju, bodo zvišali mezdo za nadaljnjega 1,5 odstotka in še za 1,5 odstotka tistim, ki so zaposleni pri istem podjetju vsaj 8 let. Nadalje bodo izločili razliko v plači delavcem med 18. in 20. letom starosti, tako da bodo dobivali enako plačo kot delavci nad 20. letom starosti. Delavcem, ki so že 10 let na delu, bodo izplačali starostno nagrado v višini 100 ur plače. Qd prvega julija dalje se zniža tedenski delovni čas na 46 ur, od 1. julija 1963 pa na 45 ur. V podjetjih, kjer ni akordnih dodatkov ali nagrad, bodo izplačali delavcem posebno doklado v višini 6 odstotkov na osnovni mezdi in draginjski dokladi. Delavcem, ki lomijo kamen v kamnolomih, bodo priznali še 3 odstotke dodatka. Izboljšajo se tudi dopusti, ki bodo znašali za prvi dve leti dela 12 dni, od 3. do 1Q. leta dela 14 dni, od 11 do 15 let 16 dni, od 16 do 20 let 18 dni in za več kot dvajset let zaposlitve 20 dni. Delavci so dosegli tudi še razna druga normativna izboljšanja, ki se tičejo odpravnin, kvalifikacij, ureditve položaja vajencev itd. Bivši deportiranci v nacističnih taboriščih Nadaljuje se vpisovanje v Zvezo bivših deportirancev v nacističnih taboriščih, in sicer na začasnih sedežih federacije v Ul. Madonnina 19 (pri tajniku Po-stogni) ali pa v Ul. Montecchi 6 (pri podpredsedniku Rauberju). V Ulici Madonnina se vpisuje dopoldne vsak dan od 10. do 12 ure ter popoldne v torek, sredo in petek od 17. do 19. ure; v Ulici Montecchi pa vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 13. in od 16. do 18. ure. Deportiranci lahko dobe tudi formular za prošnjo za pokojnino v primeru bolezni, ki so si jo naknoali v taborišču. Prireditve in objave ZAVOD PRIMORSKIH PRIREDITEV — KOPER priredi v soboto, 4. avgusta ob 20.30 uri v KOPRU zaključno revijo III. jugoslovanskega folklornega festivala «Jugoslavija pleše in poje» Sodelujejo najboljši jugoslo. vanski folklorni ansambli KOLO — Beograd LADO — Zagreb TANAC — Skopje Rezervacije vstopnic in ostale informacije dobite pri Slovenski prosvetni zvezi, v Trstu, Ul. Geppa 9/II (tel. 31-119) od četrtka dalje od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure. Šolske vesti Ravnateljstvo Državne srednje šole sporoča, da je rok VPISOVANJA V I. RAZRED srednje šole do 25. t. m. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Tečaj za popravne izpite Opozarjamo starše malih maturantov, da zanje, kar je povsem umevno, ni potekel rok za prijavo v tečaj. Prosimo Pa vse prizadete ,da se prijavijo v tečaj takoj, ko bodo znani izidi malih matur. Vse informacije o tečaju daje uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu. Ul. Ginnastica 72. tel. štev. 93.167. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo zaprta od 16. julija do 17. avgusta. * * * Mladince, ki bodo odpotovali 25. t.m. na delovno akcijo v Jugoslavijo, bo danes ob 16. uri v Dijaškem domu pregledal zdravnik. Pregled Je za vse obvezen Istočasno se zaključi tudi vpisovanje. Tajništvo Mladinske iniciative Izlet v Celje In Velenje. Pevsko društvo «A. Tanče» iz Nabrežine priredi 28. in 29. julija izlet v Celje in Velenje. Prijave se sprejemajo v trgovini Terčon v Nabrežini do 10. t.m. *** Prosvetno društvo v Skednju pri. redi enodnevni izlet v Vintgar in Bohinj dne .12. avgusta 1962. Vpisovanje in informacije na sedežu društva, Ul. di Servola 124-1., vsak večer od 20.30 do 21.30, razen sobote in nedelje. # #* Prosvetno, društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 5. avgusta enodnevni izlet v Ravascletio. Vpisova. nje vsak večer od 21. do 22.30 na sedežu prosvetnega društva Prosek. * ## Prosvetno društvo «Lonjer-Katina- ra» priredi izlet 5. avgusta v Brda k spomeniku padlim na Gonjaču, v klet vinske zadruge in nato na Most na Soči. Vpisovanje na sedežu do 25. t.m Odbor * V petek je bila zadnja predstava v kino dvorani «Odeon» v Ul. Carducci, ki jo bodo zdaj preuredili verjetno za trgovino. Kino dvorana «Odeon», ki se je prej imenovala «Edison», je bila ena izmed prvih kinematografov v našem mestu in je bila otvorjena leta 1912. I......Ili Ml III II IM IIMIII...... Hill I II I Ulil l| MII M ■■lun mn Ul II lllll 111IIIMIMII IIIIIIII..... 111 ■ 11 II 11111P..Illllllll.....I ■ I ■ 111 ■ 11111111111111 II 1111M ■ 1111| 111.1111111111111111111111111111111111 ■ ..............I ■ Il ■ Il 111 ■ I ■ 1,111111 II, 1,111 ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. julija 1962 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 77-letni Tomaso Vaù tovani, ll mesecev stara Anna Maria Ledovini, 64-letna Antonia Fortuna Por. Grizomc. 61-letni Giovanni Braini, 84-letna Maddalena Rizzo vd. Gandusio, 63-letni Pietro Pascot-tini, 68-letni Giuseppe Canavese. OKLICI: šofer Augusto Secoli in gospodinja Guglielma Zobec, kovač Silvano Luin in delavka Paimira Mahnič, dninar Mario Putigna in gospodinja Rosa Climi, karabinjer Carlo Mazza in gospodinja Carmela Spi-taleri, mehanik Marino Stradi in delavka Aristea Antonello, agent CP Angelo Pochini in gospodinja Secondina Leonardi, dr kemije Gianluigi Meotti in študentka Silva Tamaro, finančnik Antonio Piras In gospodinja Anna Maria Cutrona, študent Antonio Zorzetto in uradnica Giovanna Guglielmi, mehanik Sergio Alessio in gospodinja Silvia Fonda, železničar Claudio Tonon in gospodinja Loredana Bizzotto, delavec Francesco Lupo in šivilja Silvana lanatti, dninar Romano Gerbac in delavka Anna Matcovlch, natakar Alessandro Betti in gospodinja Rosa Micheiuzzi, dninar Rigoberto Zuzioh in gospodinja Alieta Degrassi, agent PC Vasco Massai in prodajavka Grazia Maria Borselli, uradnik Enzo Mele in gospodinja Laura Detoni, natakar Luciano Monaro in gospodinja Anna Crainz, inženir Umberto Gerin in u-čiteljica Franca Schilardi, uradnik Giovanni Sferzi in gospodinja Laura Cadenaro, železničar Giuseppe Dapi. sin m prodajavka Lorenza Farinola, uradnik Renato Filippi in uradnica Annamaria Maddalena, mehanik Stefano Zaramella in učiteljica Grazia Dussatl, elektromehanik Argeo Rutar m frizerka Graziella Fisintin, mehanik Bruno Corsi in delavka Silva Chicco, dr. fizike Fabio Fabiani in učiteljica Silvia Gasperutti, uradnik Giorgio Massopust in telefonistka Anna Maria Scopelliti, šofer Mario Minca in delavka Laura Massai- Vòeraj-danes ni, agent CP Massimo Catone ln šivilja Livia Barnaba, trgovec Enrico Corsini in gospodinja Luigia Agnelli, tiskar Vittorio Trovi in sanitetna pomočnica Nelda Stocchi, urad-Elda Giuliani, pek Giovanni Legoi n:k Claudio Rosaroni j,n uradnica in prodajavka Alda Kočevar, dninar Mario Stocca in delavka Anita Petronio, pomorščak Angelo Paliaga in gosp, dinja Santina Franca, delavec Carlo Uva m gospodinja Valeria De-preto, inštalater Antonio Galiano in tkavka Dolores Sors, prodajavec vstopnic Pierpaolo Maglizza in šivilja Loredana Depase, uradnik Mel-hior Palombo in uradnica Elda Gre-gori, kurjač Giovanni Ambrosi in u-radnica Eleonora Maratto, cevar Dario Miniutti in šivilja Nevia Batich, kmetovavec Michele Costagliela di Mignovìllo in gospodinja Ines Po-tocco, zidar Salvatore Salaris in šivilja Alda Staffetta, poštni uradnik Giorgio Mattini in gospodinja Eleonora Ziani, električar Augusto Zap-paoor in prodajavka Edes Reppa, prodajavec Giorgio Sossini in prodajavka Adriana Zorn, brivec Paolo Torricella in frizerka Rosanna Rau-mer, uradnik Adriano Pavone in u-radmea Giuliana Nardoni, uradnik Bruno Toso in šivilja Rosalba Bu-dica, delavec Orlando Corrò in gospodinja Franca Papadopoli, računovodja Roberto Nicolini in uradnica Maria Amedea Canton, učitelj Pierino Maspero in učiteljica Elena Maria Boccassin, barist Augusto Catta-ruzza in gospodinja Emilia Bislacchi, mizar Claudio Molendi in prodajavka Gianna Sussa, čevljar Bruno Cazzador in frizerka Irene Cortese, prodajavec Fabio Ragagnìn in gospodinja Laura Seguito, pomorščak Oliviero Vidulich in gospodinja Vittoria Millo, mehanik Francesco A-lessio in delavka Anna Ladic, trg. predstavnik Claudio Friganovich in uradnica Elda Prelec, uradnik Romano Palomba in šivilja Olga Scaramella, računovodja Salvatore Cannone in uradnica Maria Marsich, pravnik dr. Aldo Outri in uradnica Liliana Neumann, kapetan Bruno Bo-nivento in učiteljica Maria Grazia Trevisini, mehanik Alberto Albertini in gospodinja Fernanda Gregori, zdravnik dr. Livio Russi in gospodinja Lidia Cremomni, prodajavec Mario Primieri in gospodinja Maria Parovel, uslužbenec Fabio Fontanot in delavka Giorgia Zacciugna, delavec Bartolo Beilacera in prodajavka Nella Godnič, šofer Mario Bruk in gospodinja Luciana Nacson, računovodja Fausto Mondato! m sanitetna pomočnica Maria Elia Magni, mizar Benito Vatta im delavka Maria Fel-luga, prodajavec Antonio Vardabas-so ,n gospodinja Fiorella Giugovaz, pomorščak Sergio Mondo in delavka Mirella Steffe, dninar Ignazio Stornello in gospodinja Renata Petrinel-li, dninar Pietro Napolitano in gospodinja Anna Luisi, uradnik Giorgio Braulin in prodajavka Marisa Dobrilla, mirodilničar Claudio Recti in .uradnica Margherita Barinl, mehanik Sergio Guzzi in Giovanna Pontini, mehanik Arnaldo Azzano in šivilja Luciana Ritossa, slikar Lucia- no Pieri in šivilja Jolanda Sturman, zidar Sptridione Tul in učiteljica Natala Sirk, tehnik Brun0 Sabadin m gospodinja Maria Pollini. uradnik Nicolò de Volpi in gospodinja Ma-riagr2zia Drudi, karabinjer Giuseppe Portelli in gospodinja Armida Fonda, elektromehanik Giovanni Tiepolo ta uradnica Mariagrazia Febbraio, trgovec Mario Mioni in štu- dentka Vanita Gerolimicih, inženir Giuseppe Bruno de Curtis in študentka Maria Grazia Versa, ameri- ški oficir Robert Jones in šivilja Ni-vea Taucer, mehanik Lorenzo De-battisti in uradnica Liliana Alberti, inženir Giorgio Lanieri in gospodinja Annamaria Cecconi, uradnik Alfredo Scaramella in tkavka Clementina Mutinati, mizar Piergiorgio Ramarli in prodajavka Daria Marks, varivec Carlo Michelazzi in tiskar-ka Bruna Perentin, karabinjer Francesco Manfre in gospodinja Silvana Možina, finančnik Cesare de Luca ta gospodinja Anita Farenzan, inženir Sergio Brischl in učiteljica Marialuisa Bolaffio, nogometaš Cesare Maldini in gospodinja Marialuisa Mazzucchelli, uradnik Albino Visco. vich in sanitetna pomočnica Valnea Cherbassi, uradnik Giuseppe Livio Vuxan in uradnica Anna Maria Bom-bara, trg. predstavnik Filippo Bruno in prodajavka Michela Di Francesco, uradnik Ernesto Hrovatin in gospodinja Amelia Giostra, uradnik dr, Luciano Giorgtol in uradnica Ur-sula Hohmann. LEKARNE ODPRTE DANES Biasoletto, Ul. Roma 10; Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina Enea, Ul Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Millo. Ul. Buonarotti il; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN od jutri 16. t.m. dalje All’Alabarda, Ul, dellTstria 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Ai Due Mori, Trg Unita 4; Prendili!, Ul. Tiziano Vecellio 24. BARI CAGLIARI FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 5 19 13 84 15 60 74 82 2 44 51 4 11 11 26 77 5 71 63 73 89 44 10 45 22 «it 72 57 85 85 13 82 2.4 41 50 83 63 49 78 67 73 48 5 32 40 69 27 68 73 111 211 X 2 2 12 X Dvanajstice dobijo po 5.843.000 lir; enajstice 120.000 lir; desetice pa 10.000 lir. (H Nazionale 15.00 «Igra resnice» giuoco della verità). Prepovedat0 mladini, Fenice 15.00 «Dolar časti» (Un dol**' ro d’onore). Technicolor - I00!1 Wayne, Dean Martin, Ricky Nr son. Excelsior 15.00 «Casablanca». 'Hd®' phrev Bogart, Ingrid Bergman. Grattacielo 15.30 «Lepa America® ka» (La bella americana). Jata0® Charrier. Arcobaleno 14.30 «Strelci iz Bengala» (I fucilieri del Bengala). TecM1’ rolor. Rock Hudson. Supercinema 14.30 «Na sejmu Za ®' ža» (Alla fiera per un marito)- "* Barve de Luxe. Pat Boone. . Alabarda 15.00 «FBI proti 8oktofr> Mabusu» (FBI contro il dottor M buse). Lex Barker. , Aurora 15.00 «Kriminalke EdgaW Wallacea št. 2» (I gialli di ^ gard Wallace n 2). ... Cristallo 14.30 — 20.30 «Deset DOW* zapovedi» (I dieci comandamenti ■ Technicolor. . Garibaldi 15.00 «Postelja pripoved0] je» (Il letto racconta), Tech®'0®' lor. Rock Hudson, Doris Day. Capito) 15.00 «Totò Diabolici«». 1 tò, Raimondo Vianello. . Impero 15.00 «Blue Hawaii». Tecn color. . -, Massimo 14.30 «Znamenje maščev ^ ca» di segno del vendicatore)-Technicolor. Robert Hunder. Moderno 14.30 «Macist na dvoru likega Kana» (Maciste alla del Gran Khan). Technicolor. don Scott. Astoria 15.00 «Gusarji obale» <* A rati della costa). Technicolor. ** Barker. ,ji Astra 15.00 «Hrabrost In izziv» coraggio e la sfida). Technicd‘“ ’ Vittorio Veneto 15.00 «Paris BUk3 Paul Newmann. Ideale 14.30 «Drzni jezdec» (H ca liere audace). Marconi 14.30 «Marines v (Marines all’assalto). John Way"'’ Abbazia 14.30 «Konstantin Velik'» (Costantino il Grande). Terital Cornei Wilde, Belinda^Lee Skedenj 18.00 (Amanti imperiali Technicolor. Maye rlingl KINO ŠKEDENJ predvaja danes 15. t. m- 0 18. ter ob 20.30 uri na P*"l stem s ponovitvijo prvei' dejanja barvni film: CESARSKI LJUBIMCI (Mayerling) (Amanti imperiali) fgrajo: * ™cACgOERBlG|9* Velika ljubezen na carske® avstrijskem dvoru Mali oglasi Kolesa BIANCHI — originalna kolesa MELILLO Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel. Motorna kolesa MELtLLO Trst — Ulica A. Caccia 3-10. GUME za sa in kolesa vseh vrst. Trst — Ulica A. Caccia 3-10. k®® avtomobile, motorna "/g lesa vseh vrst. MEDU« NADOMESTNI DELI za vsa «alU ska in tuja motorna kolesa. NADOMESTNI DELI za Vespe. riila. Lambrette. N.S.U., Itom F. rini dobite pri MELILLO ALFn” Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel. 91 e> M® «PLASTIKA» . Trst. Ul D’Atto® št 4 (blizu Trga Garibaldi) nudi: torb ce raznovrstne ter ® |y( ne. namizne prte tcerade). ced*10 za posodo, brizine, žimnice za |(j m jr.|e, vreče za perilo in obleke - ....- i- i,- — zrnci? vse iz plastike tn gume Do cenah. Obiščite nas! (» MOTOCIKLISTI: nadomestne del*d(i, vsa motorna vozila vseh zna®11 m bite pri CREMASCOLI Agencija toguzzi. Trst. Ulica Fabio Sever® 55« PLASTIKA za pokrivanje tal P® p lir kv. m. preproge vseh vrst ^ sob* m hodnike pode Iz gutoe' |d rio.eja cevi iz elastike za vrtO°“ u za risno .uporabo. torbice, zavese vs^ ostale predmete iz gume to 'fSt stike clc ute pri ITALPLAST, 1 Trg Ospedale št. 6. PRI M AGL.1ABELLA se Z nadaljuje prodaja; majic, rila, kopalnih kostumov znamk /a moške, ženske jx> nepobitnih cenah. Eap MAGLIABELLA Trst. KO baldi št. 11 neka] korakov tobusne postaje. In bh HIŠNO POMOČNICO od 8. ure išče slovenska družina. 33-776. Ml MEHANIKA oo| delavca, resne delavnega išče mehanična del» v U.ici Ciglio Padovan 6 PRODA SE v Sempoiaju eno vanjska hiša z vrtom. Povpra Sempoiaju št. 1. TRŽAŠKA KNJIGA EEETrst • Ul. Sv. Frančiška jjj? ■=lel. 61.792= N O V O : Louis Adamič: Vrnitev v rodni kraj L Maupassant: Močna kakor smrt »J* 1600 abalni ln vozni turnir» v LIPIČ O Sodelujejo konjeniški klubi iz Beograda, Novega Sada, Sarajeva, Zagreba, Ljubljane, Maribora, Celja in Lipice Velika zabaval Javni plen na prostem I Priporočamo moderno preurejeno restavracijo v Lipici PRIREDITELJI Kirn nu linču Wk barvnfJfiim-Res 15' *' Z začetkom ob 16- in ob 20.30 tiri TISTO ČUDOVITO POLETJE (Quell’estate meravigliosa) Ml Igrajo: KENNETH MORE, DANIELLE DARRIEUX v Ponedeljek 16. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: «TISTO ČUDOVITO POLETJE» KINO «IRIS» PROSEK Predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni drastični avanturistični film: JEZDEC SAMOTNE DOLINE (Il cavaliere della Valle solitaria) ALAN LADD, VAN HEFLIN, JEAN ARTHUR, J. PALANCE ^rpden greste rta dopust se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK j, vam g a v kuterik oli kraj, tudi v inozemstvo. / ’ 15-dnevna naročnina L 400 j ^klonirajte na št. 37-338 klč/O PROSEK-KONTOVEL Pednja dane 15. t. m. z začetkom ob 16. ur Warner Bros °«-rvni film* TOLPA ANGELOV . (La banda degli angeli) /?rajo: CLARK GABLE in YVON DE CARLO MADALOSSO V Trstu, Ul. Torrebianca 26. vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne gomma plastica *J|'ta dell lstria 8, tel. 50-034 (pri Sv. Jakobu) Ustnica A. BIRSA De nuat vse hišne potrebščl-,s '0rOe. igrače, lutke, plastiko Dede - imitacija parketov. Se Po konkurenčnih cenah! AVTOPREVOZ Rihard Cunja Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379 Tovorni prevozi za tu In ino. zemstvo — Konkurenčne cene ,*.30: Radio Trst A '!-do Pos'ušali boste.... Od nede-Krt|et(. nedelje na našem valu; 9.00: liti).*1 oddaja; 9.30: Slovenski motivi; 11.30: Oddaja za kaj; .^s®i 12.30: Za vsakogar ne-h: p *■ 15.40: Portret v miniatu- ri,, evropske pesmi v Saint dih.. u; 15.20: Tamburaški an- S*': is. dj«5k!teLins - • Jaini(j. Koncert; 17.00: Plesna ča-ur “e France; 13 30: nl Program- 14.00: Simfo- 6.00: S sprejemnikom na dopust; 6.30: Napotki za turiste; 8.00: Mladinska radijska Igra; 8.35: «Jutro» in druge klavirske skladbe za mlade poslušalce; 8.50: Zabavna medigra; 9.05: Z zabavno glasbo v novi teden- 9.46: Mladostne skladbe; 10.00: Se pomnite tovariši; 10.30; Promenadni koncert simfoničnega orke- ! HITRA POPRAVILA | TV APARATOV Kad» TREVISAN Trgovina: Tr»t, Ul. S. Ni. = colò 2> — Tel. 24.018 — = Delavnica: Ul. detle Mi- = lizle 3 — Tel. 76-726 = SPOROČILO GORIŠKEGA ŽUPANSTVA Koristen sestanek obmejnih zastopnikov Jugoslovanski strokovnjaki so prikazali področje, kjer bodo na podlagi zakona zasegli zemljišča goriških kmetov pod že znanimi, povsem sprejemljivimi pogoji V zvezi s petkovim sestankom zastopnikov oblasti iz Gorice in Nove Gorice, o katerem smo poročali v naši včerajšnji številki, je občinski odbor v Gorici izdal tiskovno obvestilo, v katerem je rečeno, da so se po pripravljalnih razgovorih goriškega župana sestali na sedežu občine v Gorici člani jugoslovanske in italijanske delegacije, V jugoslovanski delegaciji so bili predsednik okrajnega ljudskega odbora Milan Vižintin, predsednik trgovinske zbornice dr. Rutar in izvrševavec kmetijskih načrtov v okraju dr, Cotič. V italijanski delegaciji so bili poleg goriškega župana dr. Poterzia še direktor neposrednih obdelovavcev zemlje goriške pokrajine Ballaben ter skupina kme. tovavcev, lastnikov zemlje onkraj meje. Sestanek je predstavljal prvo nadvse koristno priliko za neposredno obravnavo vprašanja. Jugoslovanski zastopniki so predvsem pojasnili, da sta v veljavi dva zakona, ki urejata razlaščanje zemljišč: eden se tiče urbanističnega razvoja na podlagi že pripravljenega načrta v Novi Gorici, drugi pa se nanaša na izvedbo kmetijskega načrta na podlagi tehničnih kriterijev. Kar se tiče goriških kmetovavcev pride v poštev predvsem drugi zakon, zato so temu posvetili vso pozornost. Jugoslovanski tehniki so na zemljevidih jasno prikazali zemljišča, ki pridejo v poštev za razlastitev, in nove kulture, ki jih nameravajo gojiti. Ugotovilo se je, da ne bodo razlaščena vsa zemljišča, ampak samo tista, ki so predvidena v načrtu. Razprava se je nato prenesla na znane predloge o izplačilu za nakup zemlje, o oddaji v zakup ali pa o zamenjavi. O vseh treh možnostih, predvsem pa o prenosu denarja v Italijo, če so lastniki zemljo prodali, so udeleženci sestanka razpravljali zelo temeljito. Jugoslovanski tehniki so obljubili, da bodo zemljišča zamenjana v objektivnih in realnih pogojih z zemljišči, ki so že bila dana na razpolago. Ce ta zemlji- V trgovini VELIAK - ŠPORT v Ul. dellTstria 13 . Tel. 44 237 dobite vso poletno športno opremo: za v hribe, morje in za jezera kopalne obleke — kvalitetno blago. Resna trgovina, ki ima zelo nizke cene. OBIŠČITE NAS ! KUPUJTE V TRGOVINAH KI OGLAŠAJO V NAŠEM LISTU! >37 g 5555545* ^ 5595555! Arwsssss. Vi Nedelja, IS. julija 1962 nična glasba; 14.30: Glasba n» prostem; 16.30: Opera «Aida»; 19.15: Športni rezultati; 20.20: Tour de France; 20.35: Počitnice v dveh; 2,1.35: Kabaret; 22.15: Schubertov koncert. stra «iPihllharmonia»; 11.50: Stevan Mokranjac: Kozar m IX. rukotev (zbor RTVB); 13.15: Obvestila In zabavna glasba; 14.00: Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja; 15.30; Mozart in Balakirev; 16.00: Humoreska tega tedna; 16.20: Glasba za nedeljsko popoldne; 17.05; Radijska igra; 18.00: Športno popoldne; 19.05: Glasbene razglednice; 19.30; Radijski dnevnik; 20.00: Vaša pesem — vaša melodija; 20.50: Športna poročila; 21.00: Zbor v operi; 22.15: Posnetki koncertov IH. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu; 23.05: Zaplešimo v novi teden: 24.00: Zadnja poročila in zaključek oddaje. Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddaja; 15.30: Športno popoldne; 18.30; «Primer Maurizlus», televizijska igra; 20.20: Športna poročila; 20.30: Dnevnik; 21.05: Televizijska enodejanka Gil-berta Govija; 21.50: Deseti pevski festival, dnevnik, DRUGI KANAL 21.10: Gene Kelly predstavlja; 22.00: Dnevnik; 22.25: «Kriv sem» policijska zgodba. Ponedeljek, 16. julija 1962. 18.30: Program za najmlajše; 20.05: Sport; 20.30; Dnevnik; 22.05: Film «Bagdadski tat»; 22.30: Jazzovska glasba; 23.05: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Televizijska igra; 21.30: TV dnevnik. Jug. televizija -jubljana 11.00: Evropski mla- dinski namiznoteniški kriterij — prenos z Bleda (konec ob 13.00) Beograd 17.00: Konjske dirke. Ljubljana 18,00: AkciJa — slovenski celovečerni igrani film Beograd 20.00: Sedem dni. Ljubljana 20.45: Plesni turnir — prenos z Bleda, Italija 22 00; Finale festivala napolitanski)) pesmi. Ponedeljek, 16. julija 1962. JTV 20.00: TV dnevnik. Beo- grad 20.20: Tedenski športni pre gled Ljubljana 20.35: Vladimu Lu-ndgren: «Kako bi skril truplo» — TV drama. šča ne bodo imela enake vrednosti ali enakih karakteristik, bodo razsežnejša, kar bo nadoknadilo kvalitetno izgubo. Nadalje so zagotovili, da bodo goriški kme-tovavci na novih površinah lahko gojili kulture z dolgim proizvodnim ciklusom. Nadalje sporočilo ugotavlja, da je bil sestanek koristen in stvaren, in sicer tudi zaradi tega, ker je to prvi iz serije sestankov, ki bodo sledili v Gorici in Novi Gorici, kjer nameravajo strokovnjaki pokazati goriškim kmetom zemljo, ki pride v poštev za zamenjavo. Sestavili bodo tudi sezname kmetov, ki bodo razlaščeni, in pa pripravljene kmetijske načrte, Kmetje jih bodo proučili, kar bo omogočilo, da se bo spor rešil na nadaljnjih skupnih sestankih. Predavanja o fašizmu bodo tudi v Gorici Tiskovni urad goriške socialistične sekcije sporoča: Goriški župan dr. Poterzio je pred dnevi odgovoril na pismo socialističnih svetovavcev Zuliani-ja, Vižintina in Sancina, ki so predlagali, naj bi občinska uprava organizirala vrsto predavanj z naslovom «30 let italijanske zgodovine» v katerih nai bi obravnavali zgodovino fašizma. V svojem odgovoru pravi župan, da se občinski odbor strinja s predlogom ter da je že vprašal v Trst informacije, kako so podobna predavanja organizirali v tem mestu. Zato bodo proučili organizacijo takih predavanj tel poiskali primerne predavatelje, da bi omogočili meščanom, predvsem pa mladini, dobro spoznavanje tega važnega obdobja italijanske zgodovine. Obenem predlaga župan, naj bi bila taka predavanja čez nekaj mesecev, kei poletni čas zanje ni primeren. Socialistični občinski svetovav-ci sprejemajo z zadovoljstvom na znanje to odločitev občinskega odbora in pričakujejo, da se bodo taka predavanja začela v jesenskih mesecih. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V STEVERJANU Kdaj bodo uredili pokopališče v Jazbinah Vprašanje poviškov občinskim uslužbencem Prejšnjo soboto se je občinski svet v Števerjanu sestal na redni seji, da bi se svetovavci pogovorili o problemih občinske u-prave, ki so se nabrali po zadnji seji. Na dnevnem redu sta bili v glavnem dve točki. Pri prvi, v kateri je bilo govora o odobritvi poviškov občinskim uslužbencem, so svetovavci sprejeli sklep, da bodo o tej zadevi obravnavali prihodnjič, ker bodo medtem dobili še nekatera pojasnila. V drugi točki pa je bilo govora o pokopališču v Jazbinah. Na seji so proučili načrt za to pokopališče in predlagali k njemu nekatere spremembe. Pogovorili so se tudi o nekaterih drugih manj važnih zadevah, ki se tičejo občinske uprave. Omenimo naj še, da v Jazbinah nestrpno pričakujejo, kdaj bodo izvedena dela pri novem pokopališču in da se to ne bi preveč zavleklo. Z njegovo ureditvijo bo dokončno urejena tudi okolica nove cerkve, ki stoji že ne- kaj let na gričku nad vasjo. lllllllIllllIHlIllllmllllnilimllllllllllliHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiililliillilllilitiiiiMllKiillKillllllllilIlIlilimililiiniiiiliiiiillillillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii ORINOSI KI PKtSCGA VSt MCJC Roparski napad mladeničev na lastnico kavarne Bratuš V petek ob 22.30 sta se splazila v njeno spalnico in jo hotela z udarci onesvestiti - Policija je uvedla preiskavo V petejc zvečer, ko so obisko-vavci Bratuševe kavarne prisostvovali zadnjemu dejanju televizijske komedije M. Prage «Kriza». sta dva mlada vlomivca napadla g. Marijo, soprogo goriškega kavarnarja Bratuša, ki je ravnokar zaspala v svoji sobi. Ko sta ji položila roke na vrat, se je prebudila in pričela kričati. Vlomivca sta medtem zbežala skozi okno in izginila. Kriminalni oddelek goriške kvesture, ki je takoj uvedel strogo preiskavo, jima doslej še ni prišel na sled. Včeraj dopoldne so našli na dvorišču Korenovega steklarskega obrata dva tolkača (z gumo prevlečeno palico) in krinko z dvema luknjama za oči, ki sta ju napadavca odvrgla na begu. Načrt za izvedbo svojega naklepa sta roparja proučila do potankosti. Skozi vežo hiše štev. 8 v Ul. Mameli sta prišla na dvorišče, kjer so nizke zgradbe obrtniških delavnic pleskarjev in mehanikov. Splezala sta na streho in se spustila na drugi strani na Korenovo dvorišče, kjer je kleparsko podjetje. Vzela sta lestev in jo prislonila k zidu pod okno družinske spalnice. Po vsej verjetnosti sta prišla pod okno še pred 22.30, ko se je izvršil dogodek. Tako sta lahko opazovala, kdaj je gospa ugasila luč in legla. Tedaj sta potihoma po lestvi prišla do okna, odprla temnice in se splazila v sobo. Naključje je naneslo, da ravno ta večer ni bilo nikogar na terasi bližnje hiše, kot so bili vsak večer, da bi videl njuno početje in pravočasno preprečil, kar se je zgodilo pozneje. V sobi sta se potihoma prikradla do postelje, kjer je spala g. Bratuševa. Eden od njiju ji je tedaj položil roko na vrat in jo udaril. Prebudila se je iz sna in zakričala. Drugi tolovaj je zakričal, naj jo prime za grlo in udari po glavi, toda svojega naklepa ni uspel uresničiti, ker se mu je izmuznila in se skotalila s postelje. Tudi na tleh jo je skušal napadavec z udarci spraviti v nezavest, kar pa mu ni uspelo. Gospa Marija je tedaj začela klicati na pomoč, ker je zbudilo tudi vnučka, ki je spal v sosedni sobi, in začel jokati. Medtem ko sta jo roparja urno popihala, je g. Bratuševa stekla na balkon klicat svojce v kavarni. Njene klice so najprej slišali klienti, ki so bili v igralni sobi. Opozorili so g. Rudija, ki je s hčerko nemudoma stekel v stanovanje. Poklical je zdravnika dr. Rutarja, ki je bil po naključju v lokalu, da je ženi obvezal rane na glavi. Ker niso bile tako hude, ni bil potreben prevoz v bolnišnico. Okrevala bo v nekaj dneh. Na kraj dogodka so prišli agenti kriminalne policije, ki so izvršili preiskavo in zaslišali nekaj oseb, da bi prišli do elementov, potrebnih za izsleditev napadav-cev. Izvedeli so, da je Malfatti-jeva, lastnica fotografskega ateljeja v Ul. Oberdank, ki stanuje v Ul. Mameli 8, videla dva mladeniča, ki sta se plazila po strehah. Njuno obnašanje se ji je zdelo sumljivo, ker pa sta naglo izginila, si ni mogla predstavljati, kaj nameravata. Včeraj dopoldne je pri temeljitejšem pregledu policija našla tolkača in krinko, zbrali pa so tudi nekaj prstnih odtisov. Vest o dogodku se je naglo razširila med goriškimi občani. Prekinitev dobave toka v Štandrežu Mestna občinska podjetja v Gorici obveščajo vse prizadete, da bodo jutri, 16. t. m. od 12.30 do 14. ure prekinili dobavo električnega toka v vsem Štandrežu. Prekinitev je potrebna zaradi povezave nove transformatorske kabine v Štandrežu. Dvodnevna stavka gradbenih delavcev V torek 17. in petek 20. julija bo 24-urna stavka gradbenih delavcev, ki so jo proglasile pokrajinske sindikalne organizacije FIL LEA - CGIL, CISL in UIL. Stavkali bodo zidarji podjetij Matti-roli, Caselgrandi, Franzotti, Co-molli, Sgubin in Vidoz z goriškega področja, Ceriani, Antonini, Fragiacomo, Romani in Stignano s tržiškega področja ter delavci treh zidarskih podjetij na področju Gradeža. V sredo 17. julija bo ob 9. uri v Ljudskem domu v Gradiški skupščina vseh delavcev, ki sodelujejo v stavki. Sindikalne organizacije so proglasile stavko zaradi negativnega odgovora delodajavcev na naslednje zahteve sindikalnih organizacij : Plačevanje prvih treh- dni odsotnosti na delovnem mestu zaradi nesreče ali bolezni ter dopolnitev podpor, ki jih plačujejo ustrezni zavodi; izplačilo proizvodne nagrade v skladu z opravljenimi urami; odprava kvalifikacije navadnega ročnega delavca, ki naj se imenuje specializirani ročni delavec. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiicniiiiiuiHii NA JAVNI DRAŽBI V S0V0DNJAH Ugodna prodaja občinskih hiš v Sovodnjah in na Vrhu Vrh bi bil primeren za poletni oddih meščanov, ki si želijo miru in svežega zraka Prejšnjo soboto je bila na županstvu v Sovodnjah že napovedana prodaja na javni dražbi dveh občinskih hiš, od katerih je ena ob glavni cesti v Sovodnjah, druga pa na Vrhu. Dražba je v obeh primerih dobro uspela. Za hišo v Sovodnjah (Ul. Ex Impero) št. 20) sta se javila dva ponudnika in vzklicna cena, ki je znašala 1,2 milijona iir se je znatno dvignila, saj so hišo prodali za 1,507.000 lir, kupil pa jo je Krašček iz Sovodenj. Hiša ima tudi 460 kv. metrov vrta in dvorišča ter je nedvomno toliko tudi vredna. Vendar pa se občini ni izplačalo jo še nadalje držati, saj je z blokirano najemnino prejemala zanjo le po 100 lir mesečne najemnine. Poleg tega pa je poslopje potrebno tudi raznih popravil in preureditev, za katera bo lažje poskrbel novi lastnik. Še bolje se je prodala hiša na Vrhu, v Kraški ulici št. 44, ki ima šitiri prostore in nekaj zemljišča okrog. Izklicna cena je znašala 150.000 lir. Trije ponudniki, ki so se javili na dražbi, pa so •iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiitiiiii SINOČI V PODGORI Z motorjem v lambreto in nato v kolesarko Oba sta obležala ranjena na cesti, lambretisl pa je ostal nepoškodovan Včeraj zvečer nekaj po 18. uri je prišlo v Podgori nedaleč od železniškega podvoza Baruci do cestne nesreče, pri kateri sta bila dva ranjenca. Ob tisti uri se je peljal s svojim mopedom Bianchina 48 proti domu 49-letni Bogomir Bizaj, ki je čuvaj v Safogu in stanuje v Podgori Ul, Brigata Treviso 9 Ko je že prišel iz podvoza in v trenutku, ko je hotel zaviti na levo v Ul. Treviso, je prišel iz nasprotne strani na svoji lambre-ti 18-letni Alfredo Ceregioli iz Gorice, Ul. Del Prato 3. Med o-bema je prišlo do trčenja, pri katerem je Bizaj izgubil ravnotežje ter treščil s svojim vozilom v 40-letno Olgo Kumar iz Gorice, Ul. Pascoli 3, ki se je v tistem trenutku peljala s kolesom iz Pod-gore proti Ločniku. Oba sta padla in mimoidoči so poklicali avto ZK, da ju je odpeljal v bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da se je Bizaj zlomil levo nogo, in dobil še druge poškodbe, zaradi katerih so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Humar- jeva pa je imela pretres možganov, rano na levem sencu in na licu ter so jo pridržali v bolnišnici za 20 dni. Lambretist Ceregioli je pri trčenju zletel s svojega vozila in po čudnem naključju ostal nepoškodovan. Na kraj nezgode so prišli rabinjerji iz Podgore, ki so pravili zapisnik. ka- na- Ribiško tekmovanje v Novi Gorici Ribiška zveza Slovenije je organizirala za danes, nedelja 15. t. m., tekmovanje ribičev iz vse Slovenije na stadionu v Novi Gorici. Tekmovanje se začne ob 6. uri zjutraj ter bo trajalo ves dan. Zaključili ga bodo s podelitvijo r.agrad najboljšim tekmovavcem. To je prvo tako tekmovanje v republiškem merilu na Primorskem in se ga udeležujejo ribišk? zveze iz Ljutomera, Kranja, Ptuja, Celja, Novega mesta itd. Prijavljenih je nad 50 tekmovavcev. ceno dvignili na 351.000 lir. Kupila jo je gospa Eleonora Madda-lcssi iz Tržiča, ki si menda namerava urediti v njej nekak počitniški dom. To bi bila prva taka pobuda na Vrhu, ki je v resnici zelo primeren za poletni oddih tistim, ki se želijo umakniti avtomobilskemu trušču glavnih cest in se odpočiti med kra-škimi borovci. Doslej še nihče ni pomislil na to možnost in če bo izvedena ta prva pobuda, se bo gotovo našel še kdo, ki jo bo posnemal. Tako bi lahko Vrh izkoristili za poletni turizem. Jugoslovanski košarkarji so nastopili y Gorici V petek .zvečer je gostovala košarkarska ekipa . Radnički iz Slavonskega Broda v Gorici. Ob 21. uri so nastopili v tekmi proti goriški' ekipi Zoppas. Zmagah so domačini z rezultatom 77:99 (prvi polčas 37:28). Domačini so prišli v vodstvo v 15’ prvega polčasa in obdržali prednost. Ekipa Zoppas, ki sg je t.aJto revanžira-la za poraz pred nekaj meseci v Slavonskem Brodu, je. bila okrepljena za to tekmo z dvema i-gravcema ekipe Simmenthal iz Milana. Tekma je bila lepa in borbena. Enodnevni družinski Izlet z avto. busom v Lepeno organizira Slovensko planinsko društvo iz Gorice dne 29. t.m. Izletniki bodo potovali skozi Novo Gorico. Tolmin Kobarid. Bovec do vasi Soča. Od tod v Lepeno do o'aninske koče dr Klementa Ju. ga, kjer bo prosta zabava. Kdor no hotel, bo lahko šei peš do Krnskega jezera. Na povratku postanek v Bov ou. Kosilo lz nahrbtnika, Vpisovanje v kavarni Bratuž do srede 25. t.m. Ce do takrat ne bo dovolj vpisanih, izlet odpade. Odnod iz Podgore ob 6.15. iz Gorice (izpred kavarne Bratuž) ob 6.30. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 8. do 14. julija je bilo v goriški občini 22 rojstev. 5 smrti, 6 porok in 10 oklicev. ROJSTVA: Valentini Barbara, Ob-laeh ».aura. Vitucci Lordai, Livori Mario, Tirel Michele. De Pasquale Luigi, Nadalutti Licia, Ghermech Gianfranco, Mattiussi Mauro, Ceppi Giulia, Ceppi Claudia, Rumiel Sandro, Modonutti Gianna, Antonini Andreina, Antonini Marco, Peraro Giorgio, Chiarot Mara, Sorbelloni Anto, nella, Pizzi Roberto, Marvin Giuliana, Guglielmotti Mari, Di Lenardo Gianpaolo. SMRTI: 76-letna upokojenka Carli vd. Amati Concetta, 82-letna upokojenka Manzutto vd. Zaechigna Tere-sia, 69-letni invalid Beucar Jožef, 58-letni trgovec Arturo Primas, 80-let-na Pronino vd. Poletti Margareta. POROKE: karabinjer Fiorenzo Francesco in gospodinja Luin Candida, tekstilni mojster Rupin Bruno gospodinja Pellegrino Rosanna, zidarski delavec Mrakic Mario iti gospodinja Silotto Lina, podoficir vojaške mornarice Leon Livio in zasebna uradnica Chiapulini Edda, elek. tritai varivec Cossi Aldo i-n šivilja Bergnach Anna, notar Sardelli Giuseppe im učiteljica Costiera Ornella. OKLICI: šofer Tabaj Jožef in delavka Vižintin Karla, delavec Bernardini Vittorio in tkavka Mazzu-chin Bruna, visokošolec Siili Furio ln gospodinja Cum Rosa, uradnik Massi Paolo in visokošolka Kogoj Magdalena, mehanik De Paolo Raffaele in tekstilna delavka Tommasi Ida, mehanični monter Martinuzzt Sergio in gospodinja Birolo Etisia, zidar Zuzzi Benito in otroška vrtnarica Tonon Frida, uradnik Vuxani Giuseppe in uradnica Bombara Annamaria, nogometaš Ceschia Enio in gospodinja Badin Rosita, uradnik Viscovich Albino in bolničarka Oher-bassi Valnea. VERDI. 15.30: «Adda Dallas», S. Hayword in D. Martin. Ameriški cinemascope v barvah. CORSO. 15.00: «Ne dotikajte se kroglic» (Per favore non toccate le palline). Ameriški cinema, scope v barvah. S. Queenn in B. Bazlen. VITTOHIA. 15.15: «Zadnji napad» (L’ultimo attacco), A. Cade in T. Leblanc. Španski cinemascope v barvah. CENTRALE. 15.00: «Upor» (L’am. mutinamento), A. Pierangeli in E. Purdom. Cinemascope v bar. vah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER na Korzu Italia št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 29.2 stopinje ob 16. uri in najnižjo 18,2 stopinje ob 5.30. Povprečna dnev. na vlaga je znašala 50 odstotkov. Praznovanje dneva šoferjev Okrajni odbor združenja šoferjev in avtomehanikov Nova Gorica s podružnicami je priredil ob priliki stanovskega praznika 13. julija (dan šoferjev) pestre prireditve, ki bodo danes v Ajdovščini, Novi Gorici in Tolminu. Podružnica Nova Gorica priredi ob 9. uri zbor motornih vozil pred upravo občinskega ljudskega odbora v Novi Gorici. Ob 9.30 bo sprevod motornih vozil do Šempetra in nazaj do Solkana, kjer bo polaganje vencev pred spomenikom padlih v NOV. Ob 10.30 bo pred upravno stavbo OLO slavnostni govor s podelitvijo značk, diplom, zastavic in plaket «Vzornega voznika». Od ponedeljka 16. julija EDINSTVENA PRILOŽNOST PITASSI Trgovina manufakturnega blaga GORICA CORSO ZAČELA VERDI 92 PROPAGANDNO PRODAJO VSEGA POLETNEGA BLAGA SLEDEČIH CENAH PO ZA MOŠKE Obleke od L 6.5(10 Jopiči ,» 2.900 Hlače » 1.500 Dežni bombažni plaščj » 5.900 Srajce » 900 ZA ZENSKE Obleke od L 900 Tailleurs » 1.700 (krilo in jopič) Jopiči » 1.500 Dežni bombažni plašči » 4.900 Krila plissé » 1.800 ZA OTROKE Obleke od L 3.200 Jopiči » 1.200 Hlače » 200 Dežni bombažni plašči » 4.000 Jo Je veè kot razprodajal USTAVITE SE PRED IZLOŽBENIMI OKNI IN SE BOSTE PREPRIČALI Dežni plašči iz nylona po L 2.900 ir mm m tStU MhSMI H jÌÌÌÌ^:iÌ m PREJŠNJO NOC V ZDA Nov svetovni rekord v štafeti 4x110 jard v štirih slogih LOUISVILLE, 14. — Cetvorica plavavcev univerze Indiane je to ncč dosegla v štafeti 4X110 jard v štirih slogih nov svetovni rekord. Plavavci Tom Stock, Chet Jrstremski, Pete Sintz in Larry Schulhoff so progo preplavali v 4’09"3, to se pravi, da so izboljšali uradni rekord za 4”9. Prejšnji rekord je pripadal avstralski ekipi. ki ga je dosegla avgusta 1958. leta v Osaki na Japonskem. Pred novim rekordom sta dve japonski štafeti preplavali isto progo najprej v 4T2”8 in nato še v 4’H"9. BOKS jMn j li Z. JM TENIS ZA DAVISOV POKAL Italija v finalu evropske cone Zmaga Pictrangelija in Sirole v doublu - Italija vodi po drugem dnevu 3:0 MILAN, 14. — Po današnji zmagi v doublu se je Italija uvrstila v finale evropske cone za Davisov pokal. Italijanski par Pie-trangeli-Sirola je odpravil angleškega Knight-Pickard v štirih se-trn in sicer 6:3, 6:4, 8:6 in 6:3. Italija je tako po drugem dnevu v vodstvu s 3:0 in ji zmaga v nobenem primeru ne more uiti. Za današnjo igro parov sta se LAS VEGAS, 14. — Emile Grif-fith, ki je po nesrečnem dvoboju s Kubancem Paretom, katerega je spravil v prerani grob, prvič nastopil, je ohranil naslov svetovnega prvaka welter kategorije. V dvoboju za krono je Griffith premagal po točkah v 15. rundah rojaka Ralpha Duprasa. moštvi predstavili občinstvu v že napovedanih postavah. Pietrange-li in Sirola sta zastopala Italijo, medtem ko sta angleške barve branila Knight in Pickard. Italijana, ki sta še pred nedavnim spadala med najmočnejše i-gralce doubla na svetu, sta začela z ostrimi napadi, katere sta nekoliko negotova Angleža odbijala z istim orožjem. Po izenačeni bor- HiiiiiiiuiiilMiiiHHiuniiiiiiiiilMiiifillllimiimimniimiiiiiiiHilmimtiitiimililliimiiiillilliiiimliiiiiiiHlI TOUR DE FRANCE Italijan Bruni prvi v Sl* etapi Danes zaključek dirke s ciljem v Parizu NEVERS, 14. — Italijan Bruni je danes zmagovito zaključil 21. etapo od Lyona do Neversa — Pougues les Eaux. Bruni je 232 km dolgo progo prevozil v 6 urah 27’02” ter je pustil za seboj dva Francoza Takoj za tema so se uvrstili trije Italijani. Anqueti! je ohranil vodstvo v splošni lestvici. Vrstni red na cilju je sledeč: 1. BRUNI (It.) 6.27’02” z odbitkom 6.26’G2” 2. J. Groussard (Fr.) 6.27’02” z odbitkom 6.26’32” 3. Graczyk (Fr.) 4. Pambianco (It.), 5. Tonucci (It.), 6 Sarti (IT.), 7. Stablinski (Fr.), 8. Poulidor (Fr.), 9. Doom (Bel.), vsi s časom 6.27’02”. SPLOŠNA LESTVICA 1. ANQUETIL (Fr.) 107.40’22” 2. Planckaert (Bel.) v zaostanku 5’29” 3. Poulidor (Fr.) 10’24” 4. G. Desmet (Bel.) 13’01” 5. Geldermans (Hol.) 14’04” 6. Simpson (V. B.) 17'09”, 7. Massignan (It.) 17’50”, 8. Gaul (Luks.) 18’02”, 9. Baldini (It.) 19’, 10. Pauwels (Bel.) 23’04”. TOUR DE L’AVENIR Hugens (Hol.) prvi Bongioni (It.) drugi NEVERS, 14. — Današnja 13. etapa amaterskega Toura se je zaključila z zmago Nizozemca Hu-gensa pred Italijanom Bongioni-jem in Francozom Matignonom. Čeprav je Španec Gomez Moral nekoliko zaostal, je vseeno ohranil rumeno majico prvega v splošni lestvici. Vrstni red na cilju 232 km dolge etape Lyon—Nevers ie sledeč: 1. HUGENS (Hol.) 5.44'36” z odbitkom 5.43’36” 2. Bongioni (It.) z odbitkom 6.44’06” 3. Matignon (Fr.) 4. Crinnion (V. B.), 5. Ripfel (Šved.) 5.45’29”, 6 El Gourch (Mar.), 7. Bingelli (Šv.), 8, Nijdam (Hol ), 9 Zanin (It.), 10. Krolak (Polj.). TENIS BAASTAD, 14. — Šveda Lund-quist in Schmidt sta zmagala danes v doublu in povedla v polfinalu evropske cone za Davisov pokal z Južno Afriko v vodstvo z 2:1. PLAVANJE Nov italijanski rekord v štafeti 4x100 m PARIZ, 14. — Med plavalnim dvobojem za ženske med Francijo in Italijo, so Italijanke dosegle v štafeti 4 X 100 m mešano nov državni rekord. Novi rekord je 5’01”7, medtem ko je bil prejšnji 5’04”. Po prvem dnevu ženskega plavalnega dvoboja je Francija v vodstvu pred Italijo 21:17. Ostali rezultati plavalnih dvobojev med moškimi ekipami pa so sledeči: Francija — Švedska 25:24 Francija — Poljska 30:19 Švedska — Poljska 30:19 bi sta začela Italijana diktirati tempo in sta po 20 minutah igre zaključila set s 6:3 v njuno korist. V drugem setu je Knight skušal .spremeniti taktiko igre in zmesti Italijana. To se mu je le včasih posrečilo. Medtem se je Sirola precej opomogel in zaigral vedno bolje ob odličnem Pietran-geliju, ki se je posluževal dolgih in diagonalnih predložkov. Ko se je Angležema posrečilo zmanjšati razdaljo, sta Italijana zaigrala še bolj borbeno in ostro in zmagala s 6:4. V tretjem setu sta Pietrangeli in Sirola nekoliko popustila. Angleža sta to izkoristila za nevarne napade, s katerimi sta si zagotovila prednost. Čeprav sta Italijana silovito odgovorila, nista mogla več preprečiti poraza v tretjem setu. Po kratkem odmoru so igravci nadaljevali dvoboj s četrtim setom. Italijana sta napela vse razpoložljive sile in prepričljivo zmagala s 6:3. Cela igra je trajala eno uro in šestintrideset minut. Jutri bo zadnji dan dvoboja z igrama posameznikov. Pietrangeli bo nastopil proti Knightu, Gardi-ni pa se bo spoprijel s Sang-sterjem. ATLETIKA Evropski rekord v teku na 440 jard LONDON, 14. — Med britanskim atletskim prvenstvom je Robbie Brightwell izboljšal s časom 45”9 Metcalfov evropski rekord v teku na 440 jard. Novi čas je samo za 2 desetinki sekunde slabši od svetovnega rekorda A-meričana Davisa. Po današnji zadnji etapi Toura, ki se bo zaključila z zmagoslavjem Anquetila, se bodo utrujeni kolesarji pošteno oddahnili. Končano bo trpljenje in nič več ne bo prizorov kot na sliki, ko udeleženci nestrpno čakajo na mehanike, da jim zamenjajo preluknjano zračnico Ivan Čargo je dobil spomenik v Kanalu (Nadaljevanje s 3. strani) lanu in Sturmu, v Berlinu. Vendar ni nikoli pripadal nobeni struji, bil vedno sam zase, skrajen individualist in anarhist. Njegovo delo nosi odtis vsega tega pestrega in burnega življenja. Konture njegovih risb so ostre in konvulzivne, dinamika je v njih. razgibnost, naglica. Redko se spravi do večjih konceptov, ali kadar se spravi, kažejo njegova dela znamenja modnega umetniškega samoobvladovanja. Večinoma pa slika in riše manjše stvari, portretira in karikira. Ima družino, ženo in otroke. Spominjam se, kako je nekoč pripeljal s sehoj svojega fantiča. Znanec je dal, kakor je tukaj navada, otroku 10 dinarjev in ko je mojster Čargo čez nekaj časa opazil, da nima dečko več desetice v roki, ga je vprašal, kam jo je dal. Otrok ga pelje nekaj korakov nazaj in mu pokaže kanal, kamor je vrgel denar. Naš mojster se ni prav nič razburjal, samo potem je rekel: — Ostro, Otroka bi peljal na «alvo», sam pa bi skočil na kozarček, bil sem ravno tako žejen, pa mi fant za zabavo vrže denar v luknjo. Poleg slikarja je Čargo tudi izučen kipar (njegov poprsni kip Ivana Cankarja, ki je last g. Savinška, priča o močnem talentu). Piše feljtone, socialne, satirične in vojne črtice. Je tudi gledališki scenograf in kaže vsepovsod bogato invencijo. Če bi živel v boljših gmotnih okoliščinah, bi bilo nedvomno njegovo delo še veliko obsežnejše, bolj smotrno in sistematično. A-li tudi tak, kakršen je, je močan in razgiban umetnik in zasluži vso pozornost javnosti.» (Ilustrirana priloga Slovenskega beograjskega tednika, 24 dec. 1933). * * * Čargo je bil po naravi veder, naravnost vesel človek. Na začetku svoje umetniške poti je bil poln elana, poln dinamike, poln ustvarjalnih energij. Cela vrsta okoliščin je pripomogla, da so se mu zmerom bolj krhali elan, dinamika in ustvarjalne energije. Kakor je bil skrajno tankočuten, tako je bil tudi po srcu izredno dober človek. In vendar je bilo za njegovo ožje svojce sožitje z njim težko zaradi njegovega neuravnovešenega in nepoboljšljivega «boemskega» značaja. S svojim zmerom pripravljenim vedrim humorjem je razveseljeval svojo širšo in ožjo okolico. Bil je priljubljen in popularen človek. Mislili bi, da je bil po tem svojem značaju ustvarjen za veselje in srečo. Toda njegova življenjska pot je postopoma upadala in njegov konec je bil, če že ne tragičen, pa vsekakor pretresljiv. Zapustil nam je vendarle celo vrsto slik, portretov, karikatur in ilustracij, ki kličejo po veliki retrospektivni razstavi. Kajti do danes je ostalo njegovo umetniško delo v bistvu neocenjeno ali pa vsaj nepravilno, da ne rečem — nepravično ocenjeno. In še nekaj nam je zapustil, kar je vsaj za mene enakovredno njegovemu u-metniškemu opusu; svojo nenavadno, razgibano, dinamično in za svojo dobo tako tipično in karakteristično biografijo. S svojim delom je obogatil našo kulturno zakladnico, s svojim življenjem pa je dal eno od najbolj živih in pestrih podob naši kulturni zgodovini. Iz članka o Ivanu Čargu v Naših razgledih leta 1959. VLADIMIR BARTOL (Nadaljevanje s 3. strani) Ija oder —- ob 17. uri se bo dokončno odločilo. Predstava bo! Začne se gradnja scene — prevažajo se stoli. Ura je 20.30, gledavci čakajo še zunaj ■— še vedno vozijo stole. Polurna zamuda. Kot črna reka se občinstvo vsuje na svoja mesta. Uradno sporočen obisk je 1200 gledavcev. Akustika prostora krasna, veliko boljša kot v dobri dvorani. Zrak je precej hladen, nebo je pokrito z zvezdami. Konec predstave. Ploskanje. Rože. Nagovori. Uradne zahvale — tudi ta dan je za nami. 6. julij — Kamnik Danes nas vreme ne zanima. Predstava bo v zaprtem prostoru. Udeležba je za predstavo v dvorani sijajna. Vstopnice so razprodane že v predprodaji, 950 mest je zasedenih. Po kon- Popotni dnevnik z gostovanja Slovenskega gledališča čani predstavi lije na naše glave nov val hladnega dežja. Igravci na mesta! Peljemo se v Kočevje. 7. julija — Kočevje Večerni dež je očistil kočevsko nebo. Vabljivo sonce je spravilo zgodaj vse iz postelj. Majhen sprehod po okolici, kosilo, po kosilu pa nepredviden izlet v Kočevski Rog, kjer je bil med zadnjo vojno nezavzet operativni položaj, imenovan • Baza 20». Spričo zgodovinske važnosti kraja je bil ta izlet sila poučen in zanimiv. Med povratno vožnjo v Kočevje smo ustavili avtobus in povabili dva gozdarja, ki sta pešačila pod soncem, naj vstopita. , Ura je bila vsekakor prezgodnja, da bi delavca izpregla svoje delo. «Danes je le izjema,» sta zatrjevala, «morava se še preobleči, ker greva na predstavo». Te besede so nas resnično razveselile, kakor nas je pozneje razveselila vest, da je pripeljal avtobus iz Črnomlja na predstavo kakih 40 domačinov, od katerih so si nekateri že tam ogledali predstavo. Vredno je bilo, se nad temi dejstvi, kakor tudi nad kočevskim obiskom, ki je znašal 1500 gledavcev. 8. julija — Ribnica Ob 15. uri smo se pripelji11 v Ribnico. Igravski prostor )• res čudovit! V kamnu graje" ni oboki ter kresno tlakoval podij daje naši sceni še ina-sivnejši videz. . À Ob 16. so nalašč za tržaške goste odprli trgovino «suhe rl* bet. Kupčija dobro cvete! Mislim, da je vsak od nas odnesel iz prijazne Ribnice kak le<‘ ni spominček. Po končani predstavi je m,r' no noč kot salva pretrgalo skanje kakih 1400 gledavcev. «Hvala vam, mili gostje!» «Hvala vam, dragi gostitelji!» Naša pot gre naprej — na sončno Primorsko. Naša prva etapa bo Postojna. Avtobus odpelje in noč >e zgrne nad potujoči ansambel Slovenskega gledališča v Trs tv. ADRIJAN RUSTJA (se nadaljuje) ŠVICARSKA SUPERMARKA OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI: novi tipi, poslednji izum moderne tehnike ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC 8 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62 Hotel Central PoHohoz tel. 6138,- s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna ku-ninja, istrske specialitete. Dnevno godba in ples OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 16 in 17.30 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO PARK HOTEL BLED Tel. 284, 338 . 200 ležišč, stavracija, kavarna s iera ' nočni bar. Velika plesna rana «KAZINO». Pred l» J sezoni so cene 30 odst. Priporočamo se za ' OBISK HOTEL «ADRIA» ANKARAN Tel. KOPER 741-12 Nudi gostom prvovrstno hrano ter izbrane pijače. Hotel je odprt skozi vse leto, in se vljudno priporoča. Hotel PALAI)*) PORTOROŽ s KAVARNO jj RESTAVRACIJO JauB nudi razne specialitete odlična vina. Vsak dan P v vrtni restavraciji in D nem baru. HOTEL «TRIGLAV» KOPER — telefon lb Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe, terasa, timski vrt, nočni bar z vsakodnevnim programom «'Hotel m go.i lom Hellevue» loolo oUooJoca iiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumi j 33-133 Ljubljana -X« 1. >33-173 Hotel «SLON» LJUBLJANA, Titova ul. s svojimi obrati se gostom iz Trsta toplo priporoča. GRAND HOTEL «TOPLICE» BLED, tel. 222. 223. *** Odprt skozi vse leto, lasL kopališče s čolni, terrnš , kopališče. Pred in po seZ°' cene znižane. . USB? 'jAP/ur/st SPOROČA da vzdržuje progo BLED LJUBLJANA-TRST ter prireja izlete m potovanja po domovini m v inozemstvo preko potovalne agencije «JADRAN TURISTU «AVTOPROMET» GORICA Nova Gorica — Tel. 20-44 nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. Grand hotel LJUBLJANA nudi vse gostinske usU>8* po zmernih cenah ter priporoča za cenjeni oD^ Ko potujete po Sloveniji, pridite v Vipavo, da si ogledate lepote izvira reke Vipave. Ob izviru je kjer se boste prijetno okrep. cali. rt ičviia ichc v Hotel .urar BOHINJ - SLOVENIJA V poletni in zimski sezoni vam nudijo vse udobje hoteli «ZLATOROG», «POD VOGLOM», «BEL* LEVUE-JEZERO», Mladinski dom ter gostišča Stara Fužina in «ČRNA PRST». ♦ Kdor si želi oi' diha v miru in kdor hoče spoznati svetovno znane pnrodne lepote, kdor si želi zimske ali PJJ letne športe vseh vrst, naj pride v Bohinj 4 Informacija turistično društvo in hni* SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno - potniškimi iadiami redno progo Jadran-Južna Ameri ka — via Zahodna Afrika (Rijeka. Split, Napoli, Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Talcoradi, Tema, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA — Zahodna obala, sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 10.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba» Piran, Zupančičeva ulica 24, in na naše agente no vsem svetu. Telegrami- Plovba Piran Telexi: 035—22, 035—23 Telefoni: 72-170 do 72-177 Vodilno turistično podjetje v Sloveniji Generalna direkcija v Ljubljani, poslovalnice v vseh večjih krajih Slovenije in na obmejnih prehodih ter v Zagrebu. Opatiji. Dubrovniku in Sisku. Od maja do septembra prirejamo stalne Izlete do Jugoslaviji z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi. Menjalnica valute, predprodaja voznih kart za železniški, letalski. P morski in avtobusni promet, rezervacija hotelskih sob v vsaki P°sl<> valnlcl. „ jh«! Zahtevajte programe izletov tn ponua" VWWIAWWA f IVO ANDRIČ I Travniška kronika VA» IVU. vvvaiavvvsavvv KONZULSKI ČASI imiC Nikoli ne bo mogoče povedati, kaj je dušilo v tem trenutku Salomona Atijasa, mu izvabljalo v oči solze in drhtavico po vsem telesu, ko bi znal, ko bi bil sploh mogel govoriti, bi bil Salomon povedal približno tole: «Gospod, sedem let in še nekaj čez ste živeli med nami; ves čas ste nam kazali tako pozornost, kakršne nismo bili še nikoli deležni ne od Turkov ne od tujcev. Vabili ste nas kot ljudi, niste nas ločili od drugih. Morda še sami ne veste, koliko dobrega ste nam « tem storili. Sedaj odhajate. Vaš cesar se je moral umakniti pred sovražno premočjo. V vaši domovini se godijo hude stvari in velike spremembe. Toda vaša domovina je plemenita in močna, pa se bo vse obrnilo na bolje. Tudi vi boste našli svojo pot v rodni deželi. Pomilovanje zaslužimo mi, peščica travniških Judov sefardov, od katerih je dve tretjini Atijasov, kajti vi ste bili kakor lučka za naše oči. Videli ste naše življenje in nam storiti vsako dobroto, ki jo more storiti človek človeku. Toda kdor opravlja dobra dela, od tega se jih pričakuje še več. Zato se usojamo prositi vas še nekaj : bodite naša priča na Zahodu, odkoder smo tudi mi prišli in ki bi moral vedeti, kaj so napravili iz nas. Ko bi mi bili prepričani, tako se mi zdi, da nekdo ve in prizna, da nismo taki, kot je videti in kot živimo, potem bi laže trpeli vse, kar moramo. Pred več ko tristo leti nas je pognal iz naše očetnjave, edinstvene Andaluzije, strahotni, pobesneli, bratomorilni vihar, ki ga še danes ne moremo razumeti, in nas raztrosil po vsem svetu, napravil iz nas berače, ki jim niti zlato ne more pomagati. Vidite, nas Je vrglo na Vzhod, življenje na Vzhodu pa nam ni lahko ne srečonosno. In kolikor dlje gre človek in se bliža kraju sončnega rojstva, toliko huje je, kajti zemlja je vse bolj mlada in surova, ljudje so pa iz zemlje. In naša bridkost je v tem, ker nismo mogli do kraja vzljubiti te dežele, ki ji dolgujemo gostoljubni sprejem in zavetišče, niti nismo mogli zasovražiti tiste, ki nas je nepravično zavrgla in pregnala kot nevredne sinove. Ne vemo, ali nam je huje, ker smo tu, ali ker nismo tam. Naj bi bili kjer koli izven Španije, trpeli bi, vem, večno bi imeli dve domovini. Toda tukaj nas je življenje prehudo stisnilo in ponižalo. Vem, da smo že zdavnaj spremenjeni ; ne pomnimo več, kakšni smo bili, ampak vemo, da smo bili drugačni. Kaj časa je že, kar smo odšli, težko smo potovali in nesrečno smo zašli in se ustavili v tem kraju, zato nismo več niti senca nekdanjih dni. Kakor pelod z jabolka, ki kroži iz rok v roke, tako odpade s človeka najprej tisto, kar je najplemenitejšega na njem. Zato smo taki. Toda vi poznate nas in naše življenje, če se temu lahko reče življenje. Živimo med Turki in rajo, med bedno rajo in grozovitimi Turki. Popolnoma odrezani od svojih domačih skrbimo, da si ohranimo vse, kar je špansko, pesmi, hrano, šege, zraven pa čutimo, kako se vse v nas spreminja, kvari in pozablja. Pomnimo govorico naše domovine, kakršno smo odnesli pred tremi stoletji in kakršna se niti tam ne govori več,, pa smešno tolčemo jezik raje, s katero trpimo, in Turkov, ki vladajo nad nami. Morda m daleč dan, ko bomo lahko čisto in človeško govorili samo v molitvi, ki pravzaprav ne potrebuje besed. Osameli in maloštevilni se poročamo med seboj in vidimo, da nam kri bledi in usiha. Zavijamo se in klanjamo pred vsakomer, trpimo in tuhtamo na vse mogoče načine, na ledu kurimo ogenj, kot se pravi, delamo, si nabiramo in varčujemo, pa ne samo zase in svoje otroke, temveč tudi za tiste, ki so močnejši in predrznejši in nam ropajo življenje, duše in denarnice. Ohranili smo vero, zavoljo katere smo morali zapustiti svojo lepo domovino, vse drugo pa skoraj izgubili. Na svojo srečo in bridkost nismo izgubili iz spomina podobe svoje drage očetnjave, take, kakršna je bila, preden nas je mačevsko spodila ; tako v nas nikdar ne bo ugasnila želja za boljšim svetom, svetom reda in človečnosti, v katerem lahko pokončno hodiš, mirno gledaš in odkrito govoriš. Tega se ne moremo znebiti, kakor tudi ne občutja, da vendarle spadamo v tak svet, čeprav pregnani in nesrečno živimo v drugem. Vidite, to želimo, da vedo tam! Da naše ime ne izgine v tistem svetlejšem in lepšem svetu, ki se venomer zamračuje in podira, ziblje in spreminja, toda nikoli ne propade. Tisti svet naj ve, da ga nosimo v dušah, da mu tukaj po svoje služimo, da se čutimo eno z njim, čeprav smo od njega za večno in brezupno ločeni. In to ni nečimrnost ali prazna želja, temveč resnična potreba in odkritosrčna prošnja!» Tako približno bi Salomon Atijas govoril v tem trenutku, ko francoski konzul za vedno zapušča Travnik in mu Salomon daje težko privarčevane zlatnike, da bo mogel na pot. Tako bi rekel ali kaj podobnega. Ampak vse to sploh ni bilo jasno in določeno v njegovi zavesti in še manj dozorelo za besede; ležalo je v njem živo in težko, toda neizrečeno in neizrekljivo. Komu pa se v življenju posreči izraziti svoje najlepše občutke in najboljše želje? Nikomur, skoraj nikomur. In kako naj bi jih izrazil travniški trgovec s kožami, španski Jud, ki ne zna nobenega jezika na svetu tako, kakor bi ga moral. In četudi bi znal vse, kaj bi mu pomagalo? Saj mu že v zibelki niso pustili jokati na glas, kako bi torej smel v življenju govoriti svobodno in jasno. To je bil tudi vzrok in težko doumljivi smisel njegovega jecljanja in drhtenja ob slovesu s francoskim konzulom. Postavljanje in urejevanje hiše je težko in počasno kakor hoja navkreber, toda rušenje domačije ali pohištva gre naglo in lahko kakor pot navzdol. Prej kakor je upal, je Daville prejel odgovor iz Pariza. Dovolili so mu trimesečni dopust. Takoj lahko odpelje tudi družino, Davno naj pa pusti kot namestnika v konzulatu. Med njegovim bivanjem v Parizu bo rešeno tudi vprašanje, ali naj se generalni konzulat v Travniku opusti. Daville je zaprosil za sprejem pri vezirju, da mu bo sporočil o svojem odhodu. Ali paša je bil videti bolan. Kot je kazalo, je že vedel, da mislijo zapreti konzulat, in je bil z Davillom nenavadno lju- bezmv Konzul mu je poklonil lovsko puško, vezir pa površnik, obšit s krznom, kar je pomenilo, da sodi, da odhaja za vedno. Poslovila sta se kot človeka, ki si nimata ‘ kdove kaj, ker je vsak zaposlen in obložen s svojimi skrM®*> Isti dan je poslal Daville darilo tudi von Pauliču — cen kozarec nemškega izdelka in nekoliko steklenic .1^, t Martinique. V daljšem pismu mu je sporočil, da bo te družino zapustil Travnik in odšel na «daljši dopust, ki b0’# Bog da, trajen». Prosti ga je, naj mu da prepustnico ib Lt poročilo za avstrijske obmejne oblasti in za poveljnika K& tene v Kostajnici. «| «Tako želim», je pisal Daville dalje, «da bi sedanji Pafljiii dogovori prinesli svetu mir trajen in moder, kakor Jenj? westfalski, in da bi učvrstili in zavarovali dolg počitek sea*DI* mu rodu. Upam in želim, d? naša velika, pomirjena ih njena evropska družina odslej svetu ne bo več dajala ža)o*„j» ga primera razkola in nesloge. Sami veste, da so bila Krf načela taka pred minulo vojno in med njo ; danes pa so ^ bolj kot kdaj prej. p Kjer bom in kamor me bo zanesla usoda, ne bom hJ^ji pozabil, da sem v barbarski deželi, kjer sem moral živeti,11 najbolj omikanega in ljubeznivega človeka v Evropi.» i> Tako je zaključil svoje pismo in sklenil odpotovati, je bi se od von Pauliča poslovil še osebno in ustno. Od vsefLjp žav, ki jih mora pretrpeti, tako je čutil, bi najteže mirno » dal v zmagoslavni podpolkovnikov obraz. ,,vl Ko je von Paulič poročal dvorni pisarni o bližnji ukijV francoskega generalnega konzulata v Travniku, je hkrati h0' \i toval tudi opustitev avstrijskega Konzulat je nepotreben h%j, zato, ker v deželi ne bo več francoske akcije, temveč tudi * ,j|i ker kažejo vsa znamenja, da bo prišlo v Bosni do notici zmed in odkritega boja med vezirjem In begi Vsa pozo*1,^ in; vse moči bodo posvečene temu boju, zato lep čas ni PJ.jil’ kovati nikakršnih ukrepov proti avstrijski meji o bosenskih zadevah pa bo Dunaj lahko sproti obveščen P° triti ali posebnih agentih. (Nadaljevanje sled*' UREDNISI VO: TRST — UL. MONTECCH1 H-Il. TELEFON 93-808 IN 94 638 — Poštni predai 55« — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. h HANC1SKA št 2(1 — letna 1800 lir polletna 3500 Ur celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din Nedeliska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 980 din. četrtletno 4H0 din — Poštni tekoči račun: Založništvo Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLASI: Cene «giasuv: Za vsak mm v èlrim enega stolpca; trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Odgovorni urednik: STANISLAV HENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst Tel št 37 338 ~ NAROČNINA: mesečna 650 or. — Vnaprej*' tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT DZS. LJO*11 Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo prt upi’*'1