Književnost in umetnost. —k »SlovenSka kuhar?ca«. priredila S. M. Fclicita Kalinšek, učit. na Gospodinjski šoli. Nova slovenska kuharca (glei »Nove knjige«) je knjiga, ki io pokažemo lahko tudi tujim narodom. Vzorna ie vseskozi po vsebini in opremi. Doslej priljubljena in razširjena knjiga »PratoSiiddeutsche Kiiche« je našla v Kalinškovi kuharici tekmeca. ki ii ni sam© kos. amoak. ki jo je v vseh ozirih prekosil in nadkrilil. Ponosna knjiga ima 668 strani kvart formata in 2508 kuharskih receptov in navodil. Diči jo 193 barvastih slik. ki iih ie prav spretno narisal tov. Dragotin Humek, ravn. v Mariboru. Smelo trdimo, da tako krasnih knjie kot ie Kalinškova kuharica nimamo Slovenci nič. Zato smo se čudili, da je cena kxijigri kljub 220 Din za današnie razmere uDrav nizka. saj stane to.iko na ool debela in na pol tako dobra nemška knjiga poljubne vsebine. Knjiera pa ni samo kuharica, ampak vsebuje prav razkošno opremljene slike gob. ki raste.io na naši zemlii. ki iih ie priredil znani naš gobar Ante Beg. Te slike bi bile kras vsaki botaniki. V uvodnih po- iasnilih nas pisateljica seznani z najnavadnejšimi kuliinjskimi izrazi. Nauk o stari in inladi perutnini. o divjačini, govedini svinjini. nima samo strogo kuharskega značaia ampak spada celo deloma v blagoznanstvo. Strani 23—36 pa smemo iraenovati ilustriranega slovenskega gobarja, sai so tudi posnetek iz Ante Begove knjige: »Naše gobe«. Ta oddeiek je oisan z veliko pridnostjo. tehtnim strokovnim znanjem in v krasni slovenščini. Clovek misli. da bere botanično knjigo. Prijatelj narave bo našel v tem oddeiku kniiire obilo ooučnega in zabavnega čtiva. Na strani 56 razpravlia Kalinškova o juhah. Tu najdeš vse. kai niore poželeti še tako razvajen žeilodec mesne postne in .robove juhe. vse ti kipi na krožniku. Pri zakuhah ali prikuhah bodo našle naše' gospodinje, ki vedno godrnjajo. da .pozimi ni kaj pametnega za kuho. obilo izpreniemb in variiaci.i. skuhanih na najokusnejši način. Knjiga ie prirejena tako za one ki žive v skromnih denarnih razmerah, kakor tudi za naibogatejše mize. Jajčna jedila bodo prav dobro služila za uetkove jedi. O različni prioravi goveieea mcsa se mi zdi odveč pisati, opozarjam samo na gorke in mrzle omake, ki morajo zadovoljiti vsakega gurmana. Preidimo majoneze. prikuhe. obare, paštete, pečenke. divjačino. •.perutnine in solate. Knjiga ie tako obširna da nam na tem mestu ni mogoče podati niti glavne, se mani pa podrobne vsebine: s kratko besedo knjiga podaja vsakovrstno izbiro iedil ki morejo priti pri nas na mizo. Prav izvrstno je 'Poglavie o toplih in mrzlih pijačah, o vinskih odsedkih. likerjih in marmeladah. Marsikateri gospodinii bo tudi nauk o kuhanem sadju in sočivju in o konserviranju mesnih jedil orav dobrodošeil. Posebno poglavie o okuhavaniu sadia je tako praktično in nazorno oisano, da bo moida marsikatera eospodinja. ki doslei na tem polju-še ni prekoračila svoiih želia izpremenila želie v dejanie. Nauk o serviranju ie dasi kratek vendar izčrpen Pridejani jedilni listi za vse mesece leta so naravnost mojstrsko sestavljeni. Dodatek o Samokuhalniku je prav poučen. potreben in važen. Abecedni sezna-mek zaključuje krasno kniigo. Še nečesa ne smemo pozabiti. Slovenščina v kuharici ie prav lepa in nikjer prisiljena a!i iskana. izrazoslovje prav srečno zadeto. gostobesednost docela odstraniena. točnost in jasnost izraza vsepovsod. Kniisro priporočamo prav toplo: dobrodošla bo za gospodinjske tečaje in tudi za gospodinjski pouk. ker je nie vsebina izredno 'Draktična in bogata. —k Dr. G. Bogic: Statistika radjanja i umiranja odojčadi u Hrvatskoi \ SlavonM_ za vreme od 1909. do 1919. godine, Knjlea podaje zanimivo razpravo s statističnimi tabelami po županiiRh v Hrvatski in Slavoniji. Poročilo ie vzeto iz predavania ki ea ie imel avtor v »Sr.skem Lekarskem Društvu«. Tabele nam objasniujeio: živoroiene po absolutnem števiIu: živcrojenih na 1000 preb.: živorojena deca no materinskem jeziku: živoroiena deca ro konfesiji: isto po %: zakonska deca: nezakonski porodi: mrtvorojena deca: umrljivost dece: razmerje rojstva in umrljivosti. Posebno zanimivi so zemlievidi ki so zadai in nam kažeio sledeče: % živorojenih: % nezakonskih: % mrtvorojenih: padanje in dviganje: živorojenih mrtvoroienih. umrljivosti itd. — Zanimivo bi bilo dobiti tako pregledne zemfievide za vso državo. —k Glasnik ministrstva narodnega zdravja. Stev. 1., 2. in 3. Sadržaj: 1. Prof. dr. A. Štamnar- () socija'!noj medicini. 2. dr. B. Konstantinovič: O biometriji. 3. dr. J. Popovič: Naše radništvo u Nemačkoj. 4. dr. D. Dokič: Endocarditis lenta. 5. dr. H. Klajn: Nešto o ustanovama za duševno bolesne u Nemačkoj. 6dr. H. Klajn: O novoj bolnici za duševne bolesti 7. Pasterovi Zavodi. 8. dr. K. Dajčeva: O skrbi za mladež u Nemačkoj. 9. Bakteriološke stanice. 10. Epideiniološke beleške. 11. Malarija u Jugoslaviji 1921. god. 12. Tuberkuloza. 13. Venerične bolesti. 14. Alkohologija. 15. Prikazi. 16. Razno. —k Srpski Književn. Glasnik. knj. VIII. br. 8, od 16. IV, ov. »od. iraa sledeči sadržaj: Zmije. pripovetka M. S. Jovanoviča Svejedno, pesma, D. M. Dom.ianiča Vračanje, pesma K. Tomašiča, Vladimir Nazor: njegova ooezija, piše G. Krklec, Evrazija — P. Bicili. Francuskonemački spor o reparacijama — J. M. Jovanovič. Francuska žena XVIII. veka — B. Popovič, Pozorišni pregled. — M. Predič, Umetnički pregled — M. Milojevič. Politički presjled — Inostrani (spoljna oalitika). Privremeni (unutrašnja politika). Ocene i prikazi — VI. Vujič. Be- leške.