Kmečki delavec. y Kdor pije šnops, naj ne toži čez draginjo! Sooialni demokratje se vedno pritožujejo o draginji in uganjajo svojo hinavsko politiko ter ofeitajo kmetu, da je kriv draginje. Kaj pa je glavni vzrok, da je toliko bede v družinah? Ne draginja, ampak nesrefini šnops. Ubogi delavci, preslepljeni od socialno-demokraških naukov, zapravljajo zvečer po gostilaah svoj težko prisluženi denar za ,,frakeljne šnopsa". Zlasti ob sobotali je vse polno zvestih ,,backov" socialne demokracije po gostilnah. Seveda, potem ko je zapravljen denar, se laliko toži čez draginjo. Ako bi se denar uporabljal za lirano in ne za šnops, bi odpadlo miiogo tožb o draginji. Koliko se proda na leto alkoliolriih pija5 v Avstriji, naj povejo sledeče številke. Vsako leto se popije 20 milijonov hektolitrov piva v vrednosti 000 mili.ionov kron in šnopsa za 340 mili]onov kron. Vseh alkoholnih pijač se popije v skupni vrednosti za 1720 inilijonov kron. Ako bi se popilo manj alkohola, bi se lahko vživalo ve5 mesa in drugih živil. Dokler bo ul.iogo delavstvo sledilo socialnim demokratom in pilo giiops, tako dolgo naj ne toži čez draginjo! y Slovenec, tvoja zemlja ^e zdi-ava. Slovenci nimamo samo lepe domovine, ampak tudi zdravo. Na naših zalih kmečkih livadali veje zdrav zrak. In to je zlata vredno. Tisoekrat voe vredno je, kot vsa mastna plačila v zaduhlih tovarnah in izprehodi po mestnih nasadih. Jetika ali sušica mori ljudi najbolj po mestih in v tovarnah. Prah, smrad, nezdrav zrak, zaduhla stanovanja, skoro nobene izpremerabe glede hrane in neenakomerno telesno gibanje, vse to pospešnje v delavskih vrstan sušioo. Na leto umrje v Evropi 500.000 ljudi na jetiki. rOd teh 500.000 je 300.000 tovarniških delavcev. To je ogromno število. V Avstriji prido na 1 milijon prebivalcev 3.300.ietičnih, vNeme-iji 2200, na Angleškem 1400, v Italiji 1300. VNemeiji znaša na leto število jetionih oseb 1 milijon. Dobra tretjina sjnrtnih slučajev med 15. in 70. letom se pripisuje jetiki. Med velevlastmi v Evropi ima Italija v seznnmu za jetiko najmanjše število mrličev in bolnikov. To pa radi tega, ker je tam iiajmanj tovarn. Kako srečne se torej lahko cutijo kmccki delavci, ki v lepi božji naravi in v vsakdanjem svežem zraku opravljajo svoje delo. Med našim delavstvora na dežoli še sušica dosedaj ni imela mnogožctve. Slovencc, tvoja zemlja je zdrava, ne slli v mesta, tovarne in v tujino! y Pošteiiost ga je csrečila. Na Poziianjskein (v Nemeiji) živi v vasi Plasince bogft veleposestnik, Poljak Stanislav Dlugoč. Mož ima krosno veleposestvo in velja sploh za zelo bogatega. Knt 141eten deček, sin nekega dninarja, je pasel živino svojemu gospodarju. Radi njegove pridnosti in poštenosti ga je gospodar veekrat obdaril s kako denarno svoto. Mali Stanislav je ta darila pridno shranjnval v hranilnico. Nabrala se je že precejšnja svota. Nekega dne, Stanisiav je bil star že 17 let, najde na potu na planino listnico z denarjem. Bilo je v njej 30.000 mark (32.000 K) denarja. Pastirček gleda začuden lepe bankovce, v srcu se mu porodi želja, da bi si jih prilastil. Skrije jih v torbico, v kateri je imel shranjena živila in sklene, denar obdržati za-se. En oeli dan je nosil hlapček bankovce za seboj. Vedno jih je hodil gledat in jih prešteval. Poprej vesel mladenič je postal naenkrat čmeren, niti krave-sivke, katero je izmed cele črede najraje imel, ni več božal. Vest se mu je oglašala in pravila: Denar ni tvoj, ne boš sreSen, ce si ga pridržiš. — Vest je bila vedno glasnejša in končno se Stanislav ni mogel vec premagovati. Zvečer drugega dne, ko je spravil živinico v lilev, se napoti doli v vas in nese denar g. župniku. Tain je izvedel, da je izgubil denar neki grof, ki je bil pred nekaj dnevi v tistih krajih na lovu. Gospod župnik je pohvalil mladeniča radi njegove poštenosti in mu sporoeil, da je dotieni grof obljubil poštenerau najditelju cno treljino cele svote. Kdo bi bil mogel popisati veselo presenečenjo Stanislavovo! Gospod župnik mu je naložil denar v domačo hranilnico. Stanislav je sicer oj)iistil službo pastirja, a šel je za hlapca h grofu, katerega denar je on našel. Grof kakor vsi v gradu so ga spoštovali. Bili so pa v gradu 3 hlapci, kateri so bili prave hudobe. Citali so socialno-demokraške liste, zaliajali v slabo družbo in pijancevali cele noci. Nekofi je bila grolica sama doma. Oni trije hlapci so v pozni nočni uri napadli grofico, liotec jo oropati denarja. Hudobneži so se našemili, da jili gospa ni mogla spoznati. Ko so vdrli v njeno sobo, so jo podrli na tla, ji zamašili usta in jo zvozali. Nato pa so vdrli v blagajno in odnesli ves denar. Stanislav je slišal ropot in je z vrtnnrjem šel v gospejno sobo. Med vrati se sreeajo s hudobneži. Razvil se je boj. Stanislav je bil moean in je takoj jiremagal najliujša 2 nasprotnika. Ko je prišla še ena dekla na pomofc, in jo bila tudi-gospa rešena mučnega položaja, l.)il je premagan ludi tretji napadalec. — Stanislav je bil od gospe bo- pato obdarovan. Hudobni lilapci pa so bili obsojeni na ve6 let jefie. Ko je bil star Stanislav 28 let, mu je podaril grof lepo veleposestvo kot naknadno plačilo za rešitev gospe. Tako je nekdanji reven pastir postal radi svoje poštenosti srečen mož. y Strajk poljedelskib. delavcev v Italiji. V najrodovitnejši pokrajini Italije — Ferrari — je izbruhnil štrajk poljedelskih delavcev. Štrajka se udeležuje 150.000 delavcev. Boj se vrši med ,,delavsko zbornico" v Ferrari, ki združuje pod svojiim okriljem vse pokrajinske zveze kmeekih delavcev, in zvezo veleposestnikov, takozvano ,,Federazione Agraria". Prepir med bogatimi veleposestniki in delavci izvira že izza 1. 1911. Ze tedaj se je razvnel prvi vecji štrajk poslov in poliedelskih delavcev. Delavci so liamreč zalitevali, aaj se ž njimi bolj ljudomilo ravna in naj gospodnrji svojim oskrbnikom (valpetom) naročijo, da se z del-ivci ne bo jiostopalo tako kot s snžnji. Delavska zboniica -je še posebej zahtevala, naj bi veleposestniki sprejemali v delo le tiste delavce, katere bi zbornica, tn je deloposredovalnica organizacije deiavcev priporofinla. \*eleposestniki, ki so veeinoma sami brezverski in židovski milijonarji, so rajši pustili, da je skoro vsa žetev poginila, kakor da bi bili ugodili delavskim željam. Še-le po dolgotrajnili pogajanjili se je posreeilo mestnerau oblastniku v Ferrari, da je dosegel sporazum med delavci in liberalnirai veleposestniki. Vsaka stranka je polovico svojih zabtev popustila in delavci so šli zopet na delo. L. 1911 je bil štrajk še dokaj miren. Delavci niso prirejali r.obenih nemirov. Letos pa so začeli poljedelski delavci štrajkati pod vodstvora anarhistov in socialnih demokratov. Radi tega je irael letošnji štrajk tudi popolnojna drugo lice. Od rde6ih prenapetnežev nahiijskam dclavci so pobijali ?ipe hiš. uničevali kmetijsko orodje in stroje, s silo odganjali mirne delavce od dela, prirejali burne obhode ])O vaseh in delali javen nemir, talco, da je posegla vlada vmes in poslala vojaštvo v najbolj razburjene kraje. Najluijše razgrajače so zaprli, delavci so šli zopet na delo, a dosegli niso nift. Zakaj ne? Ker so ubogali socialne demokrate in so rabili silo. Skoda i;a j)olju, kier gnije nepožeto žito, in na pokvarjenih strojih, je velika. — Tukaj vidimo zopet, da za poStenoga lilapca, dninarja in sploli vsakega delavca, socialna demokracija ne pomeni nic drugega kot nesreco. Kmočki delavci, vaša strokovna organizacija je edit>o Jugoslovanska Strokovna Zveza