Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja z. celo leto 30 Ur, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. - Posamezna številki 20 stot. -Uredništvo In uprava: Trst, vU delte Zndecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Neirankimoa pisma s« ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačunajo v Srokosti mi kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabih po 80 slot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se  ..................... nkprej	_	ogla*« sprejema Inseratni oddelek .Dela'.
V Trstu, v petek 9. Julija 1920
DELO
Geslo današnjega proletariata bodi: Boj proti vojnim pustolovščinam, boj proti ogrski realt* eiji, pomoš sovjetski ljudovladi I
GltASILO SOCIAIilSTIČHE ZVEZE V dUMJSKI feEfiEČIJI
Leto I. - Štev. 23.
HZ SOVJETSKE RUSIJE
Brzojavne ves* * Dunaja {T i. m.) javijo vato«
I sejo	Ivvritvdne^a	sovij^tov f i
Jeateri j« ifatfahi komisar za vnanje zadeve Cicerin v dvOTmem govoru obrazložil vnanjo politiko sovjet-pke dritar*. Poslušalstvo so tvorili člani sovjetov ter i Audi deJa^ati, ki so z vseh strani sveta dospeli k kongresu Tretfe fa»tema)dfonale.
Cicerin je porofal o pogajanjih sovjetske vlade z raznimi državami v svrfeo, da se ustanove mirni od-oošaji. Stavil je v pravo luč dvorezno politiko entent-oih držav, ki ao med ,po$ajanqi s Krasinom podpirali poljsko amado in belo armado generala W rangi a. Izjavil je vnovič, da Rusija želi miru z vsem »vetom, ter povzetje normalnih trgovskih odnoiajev.
Njegova iavajanja so bila sprejeta a splošnim' odobravanjem.
Lenin prSe v »Komunistični internaoijonali«, ki izhaja v Moskvi, da ne bi bilo nič čudnega, ako S si Ukrajinci ustanovili različno vladno obliko od ruske vsaj za nekaj let. Vendar pride zveza z Rusijo prej ali slej. Seveda je to vprašanja, ki ga ni možno rešiti od danes do jutri.
Medtem je izvrševal« odbor Tretje Internadjo-nale obdržJ pripravljalno trejo za drugi komunistični kongres v Moskvi. Zastopani so dosedaj komunistične stranke ie Amerike, Bulgarije, Ogrske, Avstralije, Holandske, levičarji iz Angleške, neodvisni iz Nem-5ije. Tudi Francija je zastopana po Delignžju in Sadoulu, prisotna sta tudi Cachin in Frossard. Lenin je govoril o predmetu: »Kaj pomeni diktatura proletariata?«
Italijanski socijalisti so tudi že v Moskvi ter so za-počeli z delom, ki so si ga med seboj razdelili v tri kom isije: 1. politična komisija: Serrati, Bombacci Vacirca, Graztadei, 2. sindikalna komisija: D’Ara-gona, Biamchi, Colombini, 3. trgovska komisija,: No-fri, Testoni, Mugnoni, PaviTa, Marchetti.
Vsled prisotnosti vseh teh delegatov je zadobila Moskva čisto kosmopolitično lice. Tu vidiš Italijane, Bulgare, Švede, Francoze, Perzijce, Indijance, Mehikance, Argentince in ljudi drugih plemen.
Da gre v Rusiji nekoliko drugače, kakor laže »Times« im lažejo drugi buržuazni listi, nam je doprinesla dokaz prav te dni angleška komisija, Iti se je vrnila iz Rusije. Izjavili so njeni člani:
»Rus-ka se na čudovit način utrjuje, sovjetski sistem posluje dobro, in ljudstvo ga podpira. Kdor hoče dobro razumeti veličino dela, ki ga je izvršila Sovjetska Rusija, mora .pomisliti, da se je delo izvršilo tekam neprestanih vojn ob mejah ter kljubu cbreko-valni 'kampanji bturžuaznih časnikov vsega sveta^ »V Rusiji«, je končal Purcell, član komisije, svoja pojasnila, »sem dejal: Vso oblast v rotke ruskih sovjetov! — Tu na AngleSkem pa rečem: »Vso oblast v roke delavstva in to v vseh državah! Ustanoviti je treba diktaturo prdetarijata!«
Rusija se jame gospodarsko dvigati. V Trollgetanu na Švedskem je glasom brzojavke kupila tvomico železniških strojev, ki bo izdelovala le za Rusijo. Tri ladje blaiga, namenjene v Rusijo so odpotovale iz Stckholma. Na eni je 140.000 srpov, lokomotive in knjige. Vse je bilo plačamo v zlatu. Angleške tvrdke so tudi že započele s trgovanjem. Ladja suknemega blaga in lekarniških izdelkov je dospela v Odeso. To je prva ladja, ki po pogajanjih Krasina dospe v Rusijo. Druge ladje so še v Carigradu in Solunu.
Rusija tudi v svoji notranjosti gradi tvomice. Znamenita je tvomica, v kateri delajo bivši nemški voj-ni ujetniki. Ti izdelujejo iz železnih odpadkov vojnega materijala kmetijsko orodje. Tvomioe pa se nacionalizirajo; v samem Moskovskem okraju je bilo nacrjonaliziranih 235 tvornic.
Tako se razvija Sovjetska Rusija, vendar z gotovimi koraki; saj vse to delo izhaja iz ljudstva in ljudstvo ga uporablja.
Podtajnik ministrstva notranjih *aj£ev govori o dogodkih v Romagai, oaobito onih v Anconi, kjer sta se istočasno razvijala dva dogodka .vojaški upor in upor anarhistov. Prvi j« veljal proti odhodu v Albani-nn j jo, drugi je zasledoval druge motne cilje. Ko so vojaki spoznali te cilje, so prenehali takoj z upornim gibanjem.
Odgovori mo takoj sodr. Bocconi, da njegova izvajanja niso resnična. V Anconi se je civilno prebivalstvo postavilo ob stran upornega vojaštva in ni bilo nobene anarhistične revolucije. Dognano je, da so uporniki imeli v rokah samo eno brzostrelnico. In zato se je potem bombardiralo mesto!! Hoče še na daljevati, ali predsednik m« odvzame besedo, ker mn je potekel Žas, odmerjen po pravilniku za odgovor Corradini nadaljuje potem' s pojasnjenjam milanskih dogodkov, kjer se je redarstvo vedlo tako brutalno. Seveda zagovarja redarje.
Sodr. Buffoni ni z odgovorom zadovoljen. Proleta-rijat ima pravioo do demonstracij tudi v sredini me sta, če tako hoče. Prizore nasilstva so provocirali redarji. Hoče še govoriti, ali ker mu je potekel čas mu predsednik odvzame besedo. Lep sistem v svobodni državi. Giolitti 'kar maši usta, da ne pride resnica na dan.
Nato je bilo predloženih več resolucij, medtem ena strani nacijonaiista Federzonija, ki je obširno govoril o Albaniji in Reki vseveda v ital. imperialističnem smislu. Soc. poslanci so ga često prekinili. Dejal je, da ni treba nobenega potrdila več za že nzzraženo samoodločbo (!) Reke, da mora vzhodna Adrija ostati Italiji, da si socijalisti naprtajo veliko odgovornost za slučaj oboroženega spopada med Jugoslavijo im Italijo, ki je v nevarnosti, da jo prva porazi. Vlada naj torej zasleduje politiko, ki bo jamčila varnost in bodočnost Italije.
pojavili, kakor se ob mejah pojavljajo če St mej sploh ne bilo. Meje ločijo brate in proletarijat mora dosledno delovati na to, da pade vsakršna maja.
V noči 7. t. m. pa je bil od neznanih zlikovcev poizkusen napad na smodn&nico v Surinju tik Reke. Vojaki so prepodili napadalce s streli. Reško poveljstvo razširja zdaj vest, da je napad pripisati Jugoslovanom, in aretira hrv. prebivalstvo v Drenovi in Šurinji.
Sestanek v Spa
O sestanku se malo doznava, ker oficijozni telegrami le govore, kakšne hlače je nosil ta diplomat in kakšen obraz je rezal oni.
■Nemška delegata Fehrenbach in Simson sta se trudila, da bi ententa dovolila Nemčiji močnejšo vojsko negoli 100.000 mož broječo, ker tako — šibka vojska ne bi zadostovala za vzdržanje notranjega reda. Predlog je bil odbit.
Glede jadranskega vprašanja se zdi, da tudi ta sestanek ne bo ničesar rešil. Giolitti je menda mnenja, da Italija lahko počaka, ter pričakuje iniciativo strani jugoslovanskih delegatov.
Spretno in zahrbtno pa deluje grški delegat Veni-zelos, ki je še na vsaki konferenci dosegel, kar je želel. Med njim in ital. delegatom Sforzo je prišlo do razgovora, radi dogodkov v Aidinu, kjer so se spopadli grški vojaki z italijanskimt Zadeva' je poravnana. —
SPA 7. — NajviSji svet se je sestal ob llih, da prouči turški odgovor izročen 26. m. an. po velikem vezirju. Spoznal je, da je nemogoče spremeniti točke pogodbe, ki jih navaja turška vlada, ter naročil komisiji političnih izvedencev, da skupno z vojaškimi izvedenci sestavi odgovor turški delegaciji. Odgovor bo upošteval nekatere upravičene turške zahteve ter določil desetdnevni rok za definitiven podpis pogodbe.
Politično mm\i offli®
ZADNJE VESTI
Izpraznitev Drača
VALONA 5. — Trud 'barona Aliottija, GioHttije-vega polnomočmika, nima dosedaj nobenega vspeha. Albanci niso dobro razpoloženi in ne zaupajo.
Da se jim odvzame vsak dvom v dobre namene ital. vlade, je baron AJiotti zaukazal izpraznitev Drača strani ital. vojaštva. Šlo je za bataljon vojakov, ki je bil nastanjen v mestu. Ta bataljon je že dospel v Valono.
Nato se je Adiotti podal v Tirano do albanske vlade. Spremljaj ga je Cas-taldi. Vendar se zdi, da se ni predstavil uradno, temveč kot človek, ki hoče jedva spoznati obližje. To pa, ker med vlado v Ti? rani in uporniki pred Valono ni prave zveze odvis* noiti. Glavarji upornikov so namreč vsi kandidati prihodnje albanske vlade, in zato se današnji ne ,po-korujejo, posebno ne Kokoši bej, najuglednejši med njimi. In ti uporniki ne namerujejo pogajati se prej, predno ni tudi Valona izpraznjena.
Položaj v Valoni je meizpremenjen. Italijani drže postojanke na hribih Majesturas, obvarovane od topov bojnih ladij. Za hribi so uporni Albanci, ki sprejemajo dnevno ojačenja, trpe pa na prehrani radi slabih prometnih sredstev.
RIM, 8. Javijo se novi spopadi okrog Valone. Predsinočnim so albanski uporniki pričeli z napadom na celi trti. Napad podpirajo albanske baterije izza Majesturasa. Napad je bil odbit.
ItslijunsKa zbornico
Seja 6. julija. Seja je posvečena odgovorom in izjavam raznih ministrov, ki pa so igrali kaj Maverno ulogo s svojimi govori, o katerih pravzaprav ne veš, čemu so se izustili, ko se iz njih ne razbere prave misli. ka>j možje hočejo. Prvi je govoril miniter za uk Benedetto Croce. Pravi, da ni nikakor res, da bi bilo šolstvo v Italiji najslabše, temveč nasprotno najboljše je. Samo preurediti ga je treba kvalitativno ter razširiti ga. Zato bo predlagal, da se šolska obveznost podaljša od 12 do 14 starostnega leta ter se bo poskrbelo za ustanovitev novih šol, kjer bo potreba 2000 novih učiteljev, i. t. d. Javno šolo pa bo treba dvigniti na tako višino, da ji ne bodo škodovale zasebne šele, katerim bo treba podati vse svoboščine.
Nato je govoril minister dela, bivši socijallst La-•briola. Govoril je o soci jalnem stališču, o tem in enem, o vsakem malo, o vsein nič. Soc. poslanci so ga ponovno prekimjevali. Mini: ter je pač razpravljal o so-cijalističnem nauku v službi buržuaznega režin Slednjič je pripozmal pomen, delav. zadrug, kri naj se preustroje tako, da bo možno oddati jim večino državnih del, ter je potrdil, da je res potreba neke kontrole v tvor.niškem proizvajanju, jeli bodo tvorni-ški sveti mogli izvrševati tako kontrolo, o tem bi se dalo še govoriti.
Nato je govoril kdonijalni minister Rossi, ki je tudi nekaj mečkal o Libiji, na Albanijo pa je pozabil. O Libiji je podal zanimivo izjavo, da niso tamkajšnji upori krivi, če je Italija potisnjena ob morsko Obsl, temveč je bil vedno namen vlade, da razširi okupacijo Libije le na njene obali, medtem ko upravljajo deželo v notranjosti lahko arabski .poglavarji, ki jim ljudstvo zaupa. V Cirenajki pa je baje vse v iea<u.
Ministrom je sledil sodr. Garibotti, kr je predložil resolucijo glede razširjenja žitne produkcije in znižanja krušne cene. Njegov predlog je izzval jezo klerikalcev, ki £o jim pa socijalisti krepko ugovarjali. Slednjič je govoril sodr. Riboldi o reškem vprašanju ter o žalostnih razmerah na Reki, o katerih so naši bralci že informirani iz prejšnjih številk našega lista. Govoril je poldrugo uro in .povedal gospodi resnico v :obraz, da so ga kar nemo poslušali, kar je velik čudež. Slednjič je zahteval za Reko plebiscit ter •opozoril, da so se reški socijalisti že izjanrali za neodvisno ljudovlado, nakar so soc. polanci vzkliknili »Živela reška republika!«
Sefe 7. julija. Podtajtnik ovoflbojenih dežel poroča, da se je započelo z javnimi deli v teh deželah, da se arnep velika brezposelnost, tudi se bo pospešila li-Inifarifri vojnih odškodnin.
Atentat na avtonomijo naših pokrajin
■RIM, 8. — Ako so vesti, ki jih razglaša agencija Volta glede Giolittijevih izjav o aneksiji Trentinske-ga, resnične, potem ne moremo zanikati daiekosež-nosti istih. Znano je, da je nameroval Nitti podati vsem novim pokrajinam najširšo avtonomijo, ne samo upravne, temveč tudi .politično, ki bi bila v skladu z suverenostjo ital. države. V ta namen so bili .prejšnje mesece poklicani v Rim zaupniki političnih strank iz Tren tinskega. Zdaj pa se naznanja, da bo uvedena enostavno italijanska zakonodaja, in ne govori se več o posvetovanju s krajevnimi strankami, ne z onimi iz Trentinskega, še manj z onimi Jul. Benečije. Avtonomija Trentinske se 'bo omejevala le na upravo. Giolitti je trentinskim poslancem jasno povedal, da se bo vprašanje avtonomije novih pokrajin rešilo hkrati z ono dvomljivo avtonomijo, ki se nameruje vpeljati v stare pokrajine.
Še večjega pomena je Obvestilo, da se namerujejo izpeljati v naših .pokrajinah volitve po nekakem volilnem redu, kjer bo vsakega malo, nekoliko avstrijskih, nekoliko italijanskih določil. Lahko je pred vidjati, da se bo na ta način prav .po Giolittijevi re akcijonarni metodi udušil pravi glas tukajšnjega .pre bivafetva.
Giolitti je pač star burokrat, centralist, ki mu je misel o avtonomiji povsem ptuja.
Ni zaupati tedaj njegovim meglenim izjavam, temveč zabraniti moramo, da se sistematizacija novih pokrajin ne izvrši po zaključenju zbornice ter zavratno, ker skriti .politični škripci delujejo z mrzlično naglioo, da bi na Trentinskem 'in v Jul. Benečiji ohranili na umetni način neko stanje, ki bi ga ljudska volja v enem trenutku pomela. Valerio, Pitacco in družba neprestano letajo med' Bonomijem in Gio-littijem.
Zastopniki proletarskih udmženj Julijske Benečije v Rimu.
RIM, 8. — Komisija proletarskih udruženj Jul. Benečije in Trentinskega so bili danes sprejeti od ministrov: Meda, Labriola, Alesio, Raineri in Peano. Razložila jim je obupno stanje naših pokrajin ter predložila zahteve tuk. prebivalstva po koreniti politično-administrativni preuredbi Jiul. Benečije in Trentinskega.
Ob demarkacijski črti, kjer si stoje naproti itali-nski in ju^oslovenski vojaki so zadnje dni padali streli, ki pa k sreči niso imeli krvavih posledic.
Nato je 7. t. m. srbski §totnik prišel do ital. sprede oj ih straž v Postojni ter zahteval' naj se ital. vojaštvo odtegne od sedaj zasedene črte, ‘ker ne odgovarja določbam premirja. Ital. poveljnistvo je seveda odgovorilo, da zasedena črta povsem odgovarja omenjenim določbam ustanovljenim v pogodbi v Villa Giusti, iter da naj se srbsko poveljništvo — ako misli, da ni tako — obrne potom svoje vlade na ital. vlado. S tem je bil ta pripetljaj za enkrat končan.
Seveda ga bo nacijonalistično časopisje sedaj izrabilo v svoje skrivne namene ter bo započelo s hujskanjem. Mi pa pravimo, da bi se taki dogodki nikoli
Splošen umik Pollakov
Lvov se izpraznuje. - Poljska kapitulira?
DUNAJ, 8. — Radiobrzojavka iz Moskve poroča z dne 7. t. m.:	m
»V odseka Proskurova smo zasedli mesto Letičev; ob železniški progi iz Proskurova v Podvoločijsko bijemo hudo bitko. Rdeče čete so zavzele Mogiljev in Podolsk ob Dnjestru.«
Opozarjamo, da je Podvoločijska nekoč bila obmejna železniška postaja bivše Avstrije.
»Abend« doznava iz gotovega vira, da so Poljaki pričeli z izpraznjenjem Lvova. Že v soboto so bili nekateri uradi premeščeni v Krakov.
»Pravo Lidu« in »Češko Slovo« iz Prage pišeta: Potrjuje se katastrofalni polom poljske vojske. Poljaki se trudijo, da vzdrže črto Zbruž, utrjeno že prej ▼ svetovni vojni, ali mnloverjetno je, da rešijo fronto Luck-Dubno-Zbaraž. Poljska vojska gladuje ter je povsem demoralizirana.
Ruske čete so vplenile ogromno vojnega materijala.
Trdi se, da je Poljska kapitulirala.
V poljski zbornici so socijalisti predložili nujen predlog, ki zahteva, da poljska vlada takoj ponudi Rusiji mir.
Pollaki priznavajo
VARŠAVA, 8. — Poročilo generalnega štaba poljskega se glasi: »Sovražna konjenica si je izsilila prehod skozi našo fronto pri Driv.jati Upteni, zato se je naša pehota umaknila v smeri jugo-vzhodni. Na več točkah ob Berezini smo uničili materijal za zidanje mostov. Hude bitke so se vršile osobito v odseku severno sipodmje Berezine. Južno Pripreta so bili odbiti boljševiški napadi. Konjeniški oddelki generala * Budijensa so napadli z zapada in so zasedli Rovno ter prisilili naše čete k urniku. Sprednje konjeniške straže sovražnika napredujejo iz Kijeva. Sevenozapadno od Starakosa Tantinova se j« skupina generala Krajevskega polastila petih topov, brzostrekuc in denarja. Med Dvino in visoko Bere-zino so se naše čete umaknile premoči, branivši se hrabro. Z obkoljevalnim pokretom je prispela ruska konjenica severno Ruriaka. Sovražniku se je .posre-
čilo preiti z velikimi silami Berezino pri Njivosjolki. Južnovzhodno Borisova smo vrgli sovražnika na vzhodni breg Berezine. Napadi sovražnika so bik odbiti s hudimi izgubami.
Poljski polom
■DUNAJ 7. — Radjobrzojavka iz Moskve poroča o sledečih operacijah ruske ideče vojske:
»Rdeče čete so zavzele Rovno, kjer so zajele mnogo ujetnikov in se polastile velikega bojnega plena.. Vplenile so med drugim dva oldopna vlaka, dva tanka, 500 konj in železniški materjal. V odseku Proskurova so rdeče čete prebile poljske postojanke ter prisilile sovražnika do urnega bega. Na postaji Komarovci smo zaplenili osem vagonov telelo-ničnega materijala, vagon šrapnelov in ročnih granat francoske izdelave.
RAZNE
V Indiji so se uprli irski vojaki angleških čet ter odpovedali pokorščino vsled vesti, ki so jih sprejeli iz Irske.
V Rimu se je vršilo 6. t. m. protiboljševiško zborovanje, ki mu je .prisostvovalo zbrano redarstvo. Po zborovanju so naši sodrugi nabili par brumnih poslušalcev. Jeli jih je srečala potem pamet, o tem pričakujemo še brzojavke.
Italijanski senat se je 7. t. m. sestal v seji, v kateri se je razpravljalo o položaju v Libiji.
Avstrija. — RIM, 7. — Osem evropskih držav in tri amerikanske so ponudile Avstriji kredit do pol druge milijarde frankov v živilih in surovinah.
— DUNAJ, 7. — Razne vojaške komisije entente ki pasejo .po Dunaju lenobo, stanejo državo 435,000 frankov na mesec in bodo stale kmalu 1,350.000 frankov, t. j. 226,600.000 kron mesečno.
Konferenca baltiških držav. — KODAjNJ, 7.
Po brzojavki iz Helsinforsa se bo vršila konferenca novih baltiških držav v Lisni, 20. t. m. Zastopane bodo driave Letska, Estonska, Finska, Litvinska, Poljska in tudi Ukrajina.
i
Stavka kolonov.
FIRENGA ,8. — Danes je stopilo 420.000 kolonov v stavko. Požeto žito leži .po njivah.
KRVAVA OGRSKA
Ogrska vlada je poslala svojega agenta po svetu, v osebi bivšega ministrkega predsednika Huszarja, da pobožnim in 'lahkovernim dušam ponuja ogrsko okrvavljeno perilo. Huszar je prav mož zato, v podli predrznosti ga ne prekaša nihče. Tako je prepotoval Holandsko in Francosko in pojde zdaj bržkone v Ameriko, da bo tudi tamošnjMn tnustovcem predaval, kako 'brezbožni ljudje so komunisti in kakšen deviški čist angelj je tista svinja, ki se kliče Hej as, ter podobne ji zveri Pronay, Bibo, Salm, Freissber-ger in seveda njihov pokrovitelj Horthy. Ker vara-lica Huszar predava le »izbranim« krogom in strogo katoliškim delavcem, žanje seveda mnogo ploskanja. Ali laž ima kratke noge, je dejal že naš ded, ki je bokal vina plačeval po štiri krajcarje {oh, lepi časi!) In tako se je tudi Huszarju zgodilo, da so ga vse-povsodi stavili na laž, kjer se je le polkazal. Ogrskega perila pač ni možno oprati. Tako gre zdaj v Ameriko, kjer baje ne gledajo tako natančno jeli vse res, kar kdo blebeče. Priporočamo ga našim ameriškim so-drugom. Če bi Huszar bil v zadregi za predmet svojih predavanj, naj spomnijo na pogrom, ki se je po vladinem (Horthyjevem) ukazu vršil pred tremi tedni ob Donavi južno Budimpešte, kjer so Horthy-jeve čete ropale, pretepale in zapirale ljudi ter vlamljale v prodajalne An skladišča. To je lep argument tudi za naše tolste trgovce, ki toli vzdihujejo po — beli gardi. Potem lahko tudi pove, kako Horthy sestavlja novo vlado, z izključitvijo socijalistov seveda, ter naj pristavi, da 'bo ta nova in še druge novejše vlade imele kratko življenje, ker obroč proletarskega bojkota proti Ogrski se bolj in bolj stiska.. Tako so bojkotnemu gibanju .pristopili sedaj tudi avstrijski stavci, ki ne marajo niti staviti vesti, ki bi govorile v prilog Horthyjeve vlade. Torej poleg proletarskega bojkota zdaj še proletarska cenzura! Buržuazija je ogorčena, ali pomaga ji nič, navaditi se bo morala od dne do dne bolj in bolj proučevati in občutiti moč
Sz Jugoslavije
Proti agrarni reformi.
Minister Korač .je izdelal načrt za agrarno reformo, kii se je tudi' mam zdel premalo radikalen. V tnair-SL:i6em so načrt pozneje pokvarili.
In glejte! Niti ta načtft ni všeč Koroščevi in Pno-tičevi stranki, ki sedaj vladata v Belgradu .Vladajoči stranki namreč zahtevata, da se demokrati izrečejo prolti §• 6. ki 7. agrarne reforme, Id ne zahtevata nič drugega, kakor da morajo tisti veliki agrair-oi, ki dajejo že deset let zemljišče v najem, odstopiti to zemljišče najemnikom proti plačilu, ki se .pozneje določi z zakonom. Odpraviti hočejo (fcorej določbo, da bi najemniki, ki so že obdelovati zemljo
sploh prišli do nje potom zakona. — Doma kirfče klerikalci po agrani reformi,, tam doli v Belgradu pa delajo preti n,jej s itako nes.rammos.tjo, da zahtevajo od stranke, s katero hočejo sestaviti koncentrata« sko vlado, da se izreče za poslabšanje že itak slabe agrarne refonme. In to v .prilog agrarnih veleposest nikov vseh vrst.
Te dni smo ponočali ibudi o verižniškš kupčiji knezom Auerspergom, v Kočevcu. Da onemogočijo ljudstvu eventualno tudi državi užitek kočevskih gozdnih zakiadov, so prodali po posebni pogodbi 1,800.000 kubičnih metrov gozda trem pogodnikotm in sicer tako, da bo imel podjetnik Kajtfež nad .polovico dobička,, družba »Sava« 20 odstotkov, gospo-i^iuq,Bzndp	IX	'Aoipo^epo o£ *<I 'BzaAz ejjsaiep
bodo napravili v 15 letih mnogo nad pol milijarde dobička, ki .bi pripadal narodu. Pa če se ne oziramo na dobiček, bS 'ta les imel tudi sicer za narod ali državo velik gospodarski pomen. Toda ne, prej je treba napraviti pogodlbo, prej razdeliti blago, da ga raztrgani mali posestnik ne dobi poltom agrarne re forme v užitek, da si opomore. Tem bolj zločinsko je to, ker predvideva agrarna reforma zakonito odškodnino prejšnjim lastnikom. Vi .pa hočete imeti prosto trgovino!
Tu prevladuje gola dtobičkaželjnost in nevošljivost Kje je tukaj tista soeijialna .pravico!jubnost? Kleri kalci pravijo, da žele, da se ljudstvu dobro godi, im kaj trnu pa trgajo izpred 'ust kose kruha in jih mečejo v žrelo kapitalistov. Popolnoma so se s ttem raz krinkaiiL
Proti volitvam!
Kakšno vpitje je delalo 'klerikalno časopisje zaradi volitev še preden je eksminister Korošec drugič po stal minister. Vsi smo mislili, ker s» demokrati, klerikalne sitranke in socijallrsti tako odločno za volitve, jih bomo imeli še letos. Vraga! Korošec je postal minister in klerikalno časopisje molči o volitvah kakor zakleta grofica, ki jo rešuje .pridni grofic. Še več, v Belgradu so naravnost nasprotni volitvam. V prvi Belgradu so naravnost nasprotni volitvam. V prvi vrsti nasproti volitvam dvor, radikalci In kaj naj bi naši klerikalci napravili drugega v tem primeru kakor da zataje to, za kar so se prej primiojdušali, 'kakor pijana tolpa. Ka,j je tako ravnanje: ali izdajstvo, ali je farizejstvo, ali morda je demagogija? Mi ne vemo drugega odgovora, kakor da je politična goljufija nad ljudstvom, kateremu vedno govorijo o iskrenosti do njega.
Vzrok, da se te stranke tako branijo volitev, tiči glavno v tem, da se je politični položaj zaradi nedela klerikalcev in radikalcev že za prvega ministrovanja in tudi pozneje precej poreptdMikanil.
In ne motimo se mordai, 'diabodo demokrati, ki tudi niso prijatelji volitev, sledili tukaj radikalcem in .klerikalcem v — 'koncentracijski vladL
Krinka, pada, kdor ni slep, lahko vidi.
I.
Generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo je z odlokom 8. junija t. L premestil šolskega "voditelja Alojzija Hreščaka iz Lokve pri Divači1 v Vojsko, v zloglasno hribovsko vais sredi ildrijskih gozdov v logaiškem okraju.
Vzrok? Službeni oziri! In sicer tako važni »službeni oziri«, da mora (»takoj« na novo mesto! Vlada* ki v Gorici do danes še ni odprla enega saunega razreda za 700 slovenskih otrok, je v silnih skrbeh, ko bi ostala ona šola za silo aa 1000 m visokem Vojskam brez ».voditelja« čez počibnicel Vlada, ki v dvajsetih mesecih ni v stanu napraviti reda v šolah samega tržaškega mesta, ta vlada raaume, kako .ogromna škoda za kulturo ljudstva, za dobrobit <Iržave bi nastal«, ko bi na Vojsko ne poslali enega najsposobnejših učiteljev to in onostran premirn« črte! Vlada dobro ve, kaj je njena kulturna naloga v zadnji hribovski vaisi tega srečnega Ozemlja, ki ga mora rešiti iz teme barbarstva in ralzžariti z lučjo napredka, Omike t® svobode, skratka, civilizirati ga, da ne bo črna točka v okvirju pokrajin s pradlavno civilizacijo, vladal ve to, zato pa v nemem spoštovan;« svojih visokih nalog izdaja take odredbe! Srečno ljudstvo, ki imaš talko vialdo! Srečna zemlja, ki te obseva .taka s.ijaijna luč kulture! Srečna vlada, ki s takimi tankim ušesom čuješ naj globlje in naj višje petrrebe ljudstva!
»Takoj!« Ali ne slišite iz te besede vse velike bojazni, da bi ljudstvo ne stradalo duševnega kruha? Da bi hribovski paistir, naraven kakor je in nasproten, lluči omike, da bi' ta pastir ne vzdVomil — čeprav saflno treinictek —- o pomenu in važnosti na-preldka, ki mu je šolska posloprje na Vojskem — če ga sploh iimajo — vzvišeni simbol? Ali ne slišite strahu te idealno popolne vlade, da bi .ji svet ne očital kdaj — ne morda duševnega prusaštva, kakor Nemcem radi Poznanja — temveč le trenotek zannude, kadar gre za svetle čilije napredka?
Kldo je pravzaprav ta vlada? Odlok pravi: deželni šolski svet! Res, svoj čas je obstojal talk dteželmS šolski »vet za Goriško. Zakon miu je dajal pravioo do obstoja za dolbo šestih lot. V njem so. bili zastopniki šolstva, političnih oblasti, cerkve itd. Zakonita doba pa mn je že .kdaj potekla in na mesta voljenih in imenovanih oseb so prilšli Ijludje, ki jih nikak zakon ne petena, razen zakona moč«, nasilja. Ker sa prišli na svoja mesta v imenu tega »zakona«, je tudi njih delo prikrojeno po pravu moči in nasilja. Še več, oni čutijo, da bodo gospodarili le dotlej, dokler bodo uslužno vršili vse, .kar je nasilno in v nasprotju z zakonom. Zato vemo, da so ti drzni poskusi kršenja zakonitih .določb ,in (uničevanja pravic še le začetek paševanja. Sluge zakrinkanega militarističnega režima — kaj drugo je režim, .ki mu je kaaia-binirski antelekt začetek ffli konec vsake politične, socijaleie in louiturelne modrosti, režim, ki ga vodijo uradniki, vzeti iz armade in ki zOpet poverjajo vse javne posle ljudem, o katerih vedot, da so slepo orodje za vse njSh smešne in škodljive politično-upraivne eksperimente — sluge vojaškega režima, so voljne izvršiti vse podlosti, samo da se ne skvari do)bro razmerje med njimi in onimi, ki so jim prepustili del moči, oblasti in jim dal kos belega kruha, na katerem je strupena skorja političnega naisiistva in nezakonitosti. Zafto vemo, da je poiliMSno preganjanje učiteljstva v teh krajah šele začelo; viMatno šele predigro, Iki ima odkrit, brutalen naunen: postati' sistem. Slepec, ki je do&el do prepada, ne gre nazaj, slepota, ki je dovedla nasilnike do viseče ravni, ne sluti globočine, ki zija... Tem hujše j'e, da so ljudje, .ki imajo moč v rokah, lijhidje preteklosti. Da so zastrupljeni še ilz časov in .borb pred' vojno, da so prinesli v novo dobo ves svoj strup! Zakaj fanatikov vojna ni ukrotila, vojna, ki je premešala kri desetih milijonov mrtvih in ki je žive napojila z novimi mislimi in novimd! resnicami, vojna, ki je s sovraštvom in smrtjo in razdejanjem ustvarila novih, višjih vrednot. Danes si' te ideje, v krvi kaljene, z viharno silo utirajo polt v svet in ljudje preteklosti je ne iboldo zadržali. Ljudje, ki kopljejb pokopani svet izpod ruševin, z vso njegovo zlobo in zavratt-nositjo, so samo trhle mumije, ki se bodo saimie zrušile, ko bo prišla ura.
Kaj je treba danes, g. deželni nadzornik Pascfualis, po teh strašnih vojnih letih, kaj je 'treba političnih ■preganjanj? Ali ne razumete vfc, ki ste bili sami preganjani, vse podlosti takega početja? Vi, ki ste nedavno temu s sladkimi besedami učiteljstvu »Zveze« opevali' vse mogoče svobodne usreldlbe vaših vlad? Ali .je to vaša svoboda, pest na učitelja? Kaj je storil učitelj Hreščak, 'kaj je zakrivil? Ali vesta, da je morda najfvzornejšr učitelj v naši) vrstah? Kako se vse to ujema, kako se sklada z zakonom, kako stie mogli storirtli knuto krivico, ki je krivica proti vsemu učiteljstviu teh zemelj, brea dvakratnega premMeka? Sami ste priznali, da ni-maite nlkakega vzroka za preganjanje učitelja Hreščaka. Ali ste pomislili, kaj sliedi iz tega? Sledi, da zasledujete nedolžnega, sledi, da je vaša volja več kakor določbe zakonov, ki jih gazite gllahri. in slepi, sledi, da v svoji slepoti nimate več zmožnosti presoditi idalekosežnib posledic, Id' jih ib® neizogibno rodilo vaše nasilno postopanje. Izkazalo se bo še, kako ste nevarni, ko enkrat ubirate polt krivic in terorja in prišel bo čas, ko se bo .jasno videlo, kako ne ena, krivica ne ostane nemaščevana1. Dejanje, ki sta ga izvršili, je brezvestnost.
Vi sami ste ibili učitelj, žal nami je. Tol&ko sram.oit-neje, če danes pokladaite svoje stopalo na ta stan. Učiteljstvu ne preostaja drugo, kakor da se brani. In branilo se bo, ker 'se molra. In branilo se bo, ker mora m ker hoče imeti zraku za življenje. Ne bojimo se političnih vešal, zakaj še vedno, odkar svet stoji, je naposled politično preganjanje ddarilo onega, ki rje nasilno in krivično miučil ljiudi Slovenski učitelj je tudi .človek! Ali morda v vaših očeh ni? Ali morda mislite, da je suženj, ki se bo pustil bfti ?
Kruto se mo/tilte! Ako je Hreščak česa kriv, kličite ga pred sodbo! Ako ni kriv, roko proč, strupeno roko političnega zasledovanja! Hitro proč, da ne bo zla! Ne zabite: za Hreščakom je vse slovansko ufif-teljstvo zemelj, ki so zasedene. Pomislite, kaj začenjate! Popra vite svojo zmoto, dokler icne prega^ njanega ne postane simboli)	‘	O
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!!
Nekoliko vojne bilance
Vsakdo ve, 4a je vojna zahtevala 'ogromne žrtve, toida le malokdo si more napraviti pravo sliko vseh izgub, kš jih ima človeštvo zahvaliti začetnikom naj-večje evropske -katastrofe. Rila je seveda pravzaprav svetoma katastrofa, toda Evropa je tista celinai, ■ki je vendar največ trpela in katere izgube so najstrašnejše, Popolne bilance vse tragedije sploh še ni mogoče napraviti in .nikdar ne bomo imeli do kraja točnih računov, ali tudi za tisto popolnost, ki je vpričo razmer mogoča, bo treba še precej časa. Zlasti o posledicah udtarcev, ki so zadeli narodno gospodarstvo, nas bodo še le leta natančneje poučila. A tudi glede na Izgube življenja smo deloma še odkazani na cenitve. Vendar je .mogoče napraviti vsaj približen pregled, a tudi resultati tega, če vzamemo najnižje številke za- podlago, s-o strašni.
Na.jtočnejši s-o računi glede na neposredne vojne žrtve, to je na padle in za bojnimi ranami umrle. Tem pa je prišteti še padanje prebivalstva vsled skrčenja piorcdb-v, ki- je dloseglo v vseh deželah visoko stopnjo. Razumljivo je to že zaradi tega, ker je tila ogromnemu številu prebivalcev odvzeta možnost poroke. Ali na stanje prebivalstva so vplivali še drugi momenti. Po vseh deželah se je povečala -umrljivost civilnega prebivalstva. Razlogi so bili različna. Francija, Belgija, Srbija, -deli Avstrije, Benečija, Poljska, deli Rusije so trpeli vsled okupacije; Nemčija, ki ni izkusila tega, je bila pa blokirana. Nezadostna prehrana, ohromitev industrije, nalaganje težkega dela fizično nesposobnim ljudem, kužne bolezni in drugi pojavi so v večji ali manjši meri povsod povzročali nadnorm-alno umrljivost,
Nemčija.
Primanjkljaj porodov je znašal v Nemčiji-, če računamo dobo od 1. -maja 1915 do 1. avgusta 1919, več kakor ‘tri in pol miljone. Toda to število ne izčrpava vseh slučajev, ker se nanašajo cenitve le na mesta z več kakor 15.000 prebivalci.
Kar se tiče števila padlih, je bilo sestavljenih več uradnih seznamov, im na njih podlagi se lahko ceni n, okroglih 2,100.000 mvož.
Vsled nezadostne prehrane je poginilo okrog
700.000 ljudi.
Sto do sto-petdeset -tisoč ljudi je umrlo za influenco. 1 udi to je dati na račun vojnih žrtev. Pri tem niso vštete druge kužne bolezni oziroma od njih povzročeni smrtni slučaji, ki so tudi z vojnimi razmerami v neposredni zvezi.
Ker je padlo število porodov, je bila umrljivost dojenčkov nekoliko manjša. Od' skupnega števila žrtev je torej odbiti 400.000 na ta račun.
Tako dobimo za Nemčijo izgubo -prebivalstva, ki znaša najmanje 6,400.000 oseb.
Avstro-Ogrska.
Primanjkljaj porodov je za Avstro-Ogrsko težko dognati, ker je bivša država razpadla-. Vsekakor pa znaša nejm-anje tri in tri četrtine miljena.
Umrljivost je bila v monarhiji nenavadno povečana. Do konca leta 1916 je znašala 1.7 dot 1.8 miljena. Gospodarski položaj- pa je bil tukaj nadvse hud — in je še sed!aj — talko, da je tiutdi leto 1919. leto veh-kanskega umiranja. Dva miljena mrtvih je v teh razmerah število, ki se nikakor ne more imenovati previsoko.
Na bojiščih je padlo čez poldtrug miljen mož.
Absolutna izguba Avstrije znaša torej 5,750.000 ljudi.
Francija.
P-o staliistiiki, ki jo je izdalo francosko delavsko ministrstvo, znaša- vsled m-obiEzačije povzročeni primanjkljaj porodov za Francijo poldrug miljen. Povečana umrljivost je zahtevala medi civilnim prehival-Btvcun 450.000 žrtev.
Po statistiki v »Statesmaan Yearfeook« in po neki izjavi državnega podtajnika Abramija v poslanski zbornici je padlo na .bojiščih 1,400,000 Francozov.
Skupne izgube Franoije znašajo torej naijimanje
3.350.000 ljudi.
Anglija.
S padanjem porodov je ‘bila Anglija še najmamje prizadeta. Ali vpeljava vojne ■obveznosti. j<e vendar v vojnih letih prinesla 850.000 primanjkljaja.
Natiiraormaikia umrljivost je znašala med' civilnim prebivalstvom. d)o srede leta 1919. okroglih 200.000.
Po izjavah državnega podtajnika za vojno je padlo na bojiščih 1,060.000 mož.
Krvni delež Anglije znaša torej 2,110.000 ljudi, kar -je relativno malo. Razlagati je -to nia eni strani z razmerama pozno mobilizacijo Anglije in z dejstvom, da je bil gospodarski' položaj civilnega prebivalstva primemo ugoden.
Italija.
Natančnih številk c padanju porodov v Italiji mi dobiti. Oe se porabijo podatki, kar jih je do konca leta 1918., jih je mogoče za vso vojno dobo bilanci -rati z 1,400.000.
se*
Tudi prirastek umrljivosti civilnega prebivalstva «ie more ie ceniti. Do srede leta 1919. je moral znašati približno 300.000,
Po uradnih izjavah je imela Italija na bojišču najmamje 550.000 izgub.
Skupne izgube Italije je torej ceniti na dva in eno četrtino milijona ljudi.
#	• *
Potemtakem je pet evropskih velesil izgubilo več ■kakor dvajset milijonov ljudi vsled vojne.
Zedinjene države.
Amerika je pozne vstopila v vojno in zaradi tega je	niso	posledice	zadele	tako	hudo,	kakor Evropo.
Vendar	.jeizgubilia	na	bojiščih.	52.000	mož.
*	* *
V	manjših državah je veliko težje dognati pravo število vojnih žrtev.
Belgija,
Profesor C. Doring je v svojem spisu »O gibanju prebivalstva v svetovni vojni« sestavil račune na pcidiagi primerjanja z učinki v velikih državah. Tako .računa primanjkljaj porodov za Belgijo s
175.000. Povišano umrljivost ceni na 200.000, od česar odpade polovica na padle v vojni.
Ljudska izguba Belgije iznaša torej skupaj 375.000.
Bolgarska.
Uradnih raziskav -o povišani umrljivosti ni bilo na Bolgarskem. V splošnem je dežela (trpela v tem oziiru manj od drugih, ker je iimela razmeroma ugodne pogoje za prehrane. Nikakor ise pa ne poseže previsoko, če se računa, da je znašal njen primanjkljaj pc-rodov 155.000, in da je -pomnožena umrljivost zahtevala 120.000 žrtev, od katerih jih je polovica -obležala na bojiščih im pomrla za ranami.
Romunija.
Doring računa za Romunijo okrog 150.000 izpadlih porodov in cr-cog 360.000 smrtnih slučajev nad normalo, Od tega je bil-o okrog 159.000 vojaških oseb.
Srbija.
Od vseh v vojno zapletenih dežel je Srbija na vsak način največ trpela. Kakor je napredovala okupacija dežele, se je množilo število beguncev, s katerim je bilo spojeno umiranje množic in strašne epidemije. Na umikanju skozi Albanijo so bila; vsa po ta pesu-ta z mrliči. Poleg tega je bilo okrog 40.000 ljudi, največ žena in otrok naravnost pomorjenih po avstrijskih rabljih.
Če se ra-čunia primanjkljaj porodov, kakor računa list »La Senbie«, s 300.000 in povečana umrljivost z
1.330.000, od česar odpade okrog 700.000 mrtvih na vojaštvo, znašajo skupne izgube Srbije 1,630.000 ljudi, torej približno 35 odstotkov vsega prebivalstva.
Rusija.
Tudi -Rusija nima u-radmih podatkov, vsaj ne v zadostni meri, da bi se mogla na njih podlagi izdelali zanesljiva’ statistika. Ceniti je (treba torej na podlagi nezadostnih ponoči! in primerjanja.
Rusija je pcikkcala pod orožje skoraj 20 milijonov mož. Izpad porodov je torej naravno moral bita velik. Dasi je Rusija že leta 1918. oficijelno izstopila iz vrst bojujočih, j« imela solvjetska vlada vendar veliko-armado pod; orožjem, Povračanje vojnih ujetnikov se je zavlačevalo, in z ozirom na vse to podaja primerjanje z drugimi deželama, da mora znašati prim-aiijMjaj porodov v Rusiji vsekakor več kakor devet miilij-cinov,
»Statesman Yearbook« ceni krvne izgube Rusije do srede leta 1919. na več kakor tri’ milijone mož. N-adiniormalno lumlrljivos-t cfivilnega prebivalstva pa ceini na dva mšlijelna, tako da pridejo skupne izgube Rusije vsled vojne na do-brih štirinajst milijonov lir’:.
•	* *
Za Turčijo in za Finsko ni niti1 za cenitev nikakršne podlage. Seveda so tudi. nekatere nevtralne države trpele vsied vojne	in imele izgube	zaradi	kriz
v prehrani	in zaradi nalezljivih bolezni.	Ali-	tudi'	te
-izgube se doslej ne morejo oceniti, kaj še zanesljivo preračunati.
Če vzamemo le direktno v vojno zapletene dežele in njih izgube na podlagi najnižjih računov oziroma cenitev v poštev, dobimo pregled;
Skupna izguba Nemčija ....	6,400.000
Avstrfja ....	5,750.000
Francija ....	3,350.000
Italija ...	2,250.000
Rusija................. 14,000.000
Srbija .....	1,630.000
Rumunija . . .	510.000
Belgija ....	375.000
Bolgarska . . .	275.000
Anglija ....	2,110.000
Amerika ....	52.000
Z besedami: Izguba življenj, ki gre ma račun svetovne vojne, znaša več kakor štiriintrideset milijonov ljudi!
In vendar ne obsega ta -grozna številka še vsega.
V	računu ni Turčija, Japonska, Grška, Cmagora, tudi današnja sovjetska Rusija ne. Povrh tega 6e ne sme pozabiti, da vpliva vojna tudi še v bodoč nest
mrntm
■j®*®**"
na prebivalske razmere, zakaj število ljudi, ki pridejo za očetovstvo v poštev, se je za dvanajst milijonov v Evropi zmanjšalo, ne računajoč tiste, ki so se vrnili kot pohabljenci ah pa spolno bolni. V Nemčiji na primer prihaja na 1180 ženskih v starosti od 18 do 45 let le 100 moških v enaki starosti. Tudi sposobnost teh ovirajo razmajane gospodarske razmere. Pod zastav srni sc v nekaterih deželah še velike množice. Vojni ujetniki se vračajo le počasi. Vse to -bo zadrževalo porode še'desetletja na nižji stopnji, in če se jemlje vse to v račun, se mera brez pretiravanja ceniti deficit evropskega prebivalstva na štirideset do enoinštirideset milijon»v ljudi!
Taka je torej bilanca v .'kapitalistični službi stoječega naoijonaiizma, ki se je povspel do imperija-lizma. Te številke pač prejasmo govore, kam dovede, kam mora dovesti slednjič to do prenapetosti stopnjevano čuvstvo, s katerim računa bogata bur-žuazija vedno z vso gotovostjo. »Narod, narodnost!« to je bojni krik, ki ga buržuazija meče s polnim uspehom med1 ljudske množice, da si potem druga -drugi režejoi vratove v čast in korist bogatih kapitalistov in -onih dvomljivih eksistenc, ki hočejo- postati kapitalisti. Zldi se nam pa, da' so zdiaj ljudske množice vsepovsod-; spregledale, ter da- se ne bodo pustile več .gnati v klavnico, tudi če ‘bi kapitalizem in tiai ali oni njegov smrdljivi podrepnik vpila: »Narod je v nevarnosti!«
Nar-cd, ni bil nikoli v nevarnosti; zdrav narod namreč. Prišli so -križi ia težave preko njega, in vse je prestal. Nared, zdrav nared ne pogine niti' v sili in potrebi, temveč še ojači se. Gnil narodi pa ni vreden, dia obstoja, -ker je človeškemu napredku le na peti. Prvega ne uniči vojna, drugemu pa tudi vojna ne koristi. Nacijonalize-m še nikoli ni in nikoli -ne bo rešil narediov, pač pa reši narod njegovo zdravo jedrc, njegova zdrstNta notranja socajal-n-a uredba.
Nacij dualizem je fraza, s katero operirajo bogati veletržci, dia se jkn namerovano podjetje posreči; na-cijonalizem je prapor, s katerim se vsa ta smrdljiva poidjetjai kaj lepo pokrijejo; nacijonalizem je laž, -peklenska laž, eznajdena. človeštvu v prekletstvo. Kdor je žrtvoval s veje življenje pod zastavo nacijonalizma, ga .je žrtvoval nevede, za — polna skladišča buržuazije svojega plemena, ki bi hotela blago iz teh skladišč čim dražje predajati.
Seveda tega naši kapitalisti ne povedo naravnost, oni gcv-ore le, Ida je — »nar-cd v nevarnosti«. In cd njih plačani časopisi, morajo seveda pisati, da odklanjajo komunističnio propagando«. Narod kot tak še nikoli ni požrl sosednega naroda, le mogotci njegovi so peljali nezavedne ljudske množice -proti lastnemu .bratu. To je bilo nekoč, je -bilo včeraj in je danes. Ali jutri ne sme biti več tako! Zavedni pro-letarijat mora postaviti meje tem profitarskim krvoločnih om in njihovim podrepnim muham — fra-■karjem.
Številke govore! Delavci, kmetje, želite še eno tako klanje? Potem pa le zai 'buržuazijo in njeno podrepno ja-r-o gospodo; potem le verjamite njenim govornikom dn časopisom, med katerimi zadnje škripajoče kolo je tudi- ona duševna reva, ki se imenuje »Edinost«. Ali mi smo prepričani, dia ste delavci in kmetje do grla siti brezplodnega prelivanja krvi, in da pokažete tej, v vojno obogateli gospodi poštene oslovske kge, danes, ko vas hoče zopet zagugati v nacij-omialistiične sanje, dia se jutri prebudite — v strelskih jarkih.
Ne boš, Jaka! —
Bivšim vojakom, ki si hočejo za spomin na vojno ohra-| Vedar če tudi smatrajo, da z nama »ni vredno gov>o« niti eno ali drugo orožje, bo to dovoljeno ako zaprosijo riti«, jih hočemo opozoriti »a velikansko logično na-
DelavciS Naročajte in širite „DEL0“. To le vaš Išsf, Sist izkoriščanih ia i&raz&ravffJh«,
Pomoči mtaft
Volitve v soc. zavarovalne zavode. Volilni odbori raznih zvez in federacij, ki so se udeležili skupne seje v sredo, dne 7. t. m., se poživljajo, da vpošijejo tajništvu Del. zbornice čim prej imena izbranih delegatov, ki naj vstopijo v odbor uprave okr. bolniške blagajne.
Isto velja za zveze in federacije, ki se jim je naročilo pismenim potom, da izberejo delegate za odbor Uprave pokojninskega zavoda za uradnike.
Zveze in federacije, ki so že določile delegate za zavarovalnico proti nezgodam, naj nam v pismu vpošijejo (ali po telefonu) stan istih, bivališče in delavnico (tovarno), kjer isti delajo.
Dolžnost naznaniti posest orožja in municije. Generalni civilni komisarjat poživlja vnovič, da vsakdo, ki ima strelno in drugo orožje, naboje, ročne granate, strelivo itd. in k hranitvi tega ni upravičen, to naznani tekom deset dni od 7. julija naprej to posest redarstvu ali bližnjemu orožniškemu poveljstvu. Naznanilo naj bo pisano v dveh odpisih ter mora biti razvidno ime, priimek in bivališče onega, ki naznanja. Tri dni po naznanilu mora posestnik orožja in municije isto oddati vodstvu ali oddelku artilerije, kjer ta obstojata (v Trstu, Pulju, Gorici) ali pa orožniškemu poveljništvu.
Kdor se temu ne pokori, ga dolete občutne kazni na denarju in zapor. Kdor naznani posest takega orožja v gori označenem času, ne bo kaznovan, če je orožje .n municijo hranil do sedaj.
za to hkrati z naznanilom posesti orožja.
Oblasti imajo nalog povzeti po svojih organih v sumljivih slučajih tudi hišno preiskavo.
Nesreča v Tržiču. Dne 8. t. m. ob 9 zjutraj se )e v delavnici stavbene zadruge dogodila huda eksplozija, bržkone kakšne pozabljene granate. Dva delavca sta bila na mestu mrtva, 14 jih je ranjenih.
Angleži in francoski začetni in nadaljevalni tečaji ter posebni tečaji za deco v Trstu ul. Boccaccio 3, vrata 14.
Opozarja se vse one,
ki že obiskujejo te tečaje, kakor
tudi one, ki so sc žc vpisali v nove ter one, kr bi se še radi vpisali, da so ti tečaji premeščen, tz A.cquedotta 20 v ul. Boccaccio 3, vrata 14 (blizo postaje) m da se radi tega rpične pouk v novih tečajih, ki so se imeli otvoriti s prvim t. m., prihodnji četrtek 8.
Morski volkovi so se pojavili vnovič v naši luki. Opazili so jih pri sv. Andreju tri, dolge po št.n metre. Pozor ribiči in obiskovalci morskih kopeli!
Upor v zaporih v ulici Tigor. Razmere v vseh naših zaporih so neznosne. Zapori so napolnjeni z obtoženci, ki morajo često za prave malenkostne prestopke čakat, po mesece in mesece, da se obravnava njihova zadeva. Zapori so vrhu tega sila umazani, polni golazni, tesni m izpostavljeni vročini. Že pred tedni so se ujetniki uprli proti takemu nečloveškemu ravnanju z njimi. Dne 6. julija se je pojavil nov upor.
Naproti zaporom je namreč mestna telovadnica, v kateri se je vršila okr. učit. konferenca ital. učiteljev, ki je končala — s pevanjem patrijotičnih pesmi. To je ujetnike bržkone vznemirilo, počeli so razgrajati, prepevati revolucijonarne pesmi in s krikom »živijo Lenin!« so razgrnili raz omreženo okno rdečo zastavo. Prihitela je četa vojakov ter oddala par strelov v zrak. Nato je upor polegel.
Izginjevanje otrok. V Trstu so se v slednjem času pojavili pogosti slučaji, da so izginili otroci. Ljudska domišljija je takoj delovala in govorilo se je, da je v i.stu družba, ki lovi otroke, jih kolje in podela v salame. Tako stvar ne stoji, ker to ne odgovarja resnici. Res pa je, da je več otrok izginilo, ali to je imelo povsem druge vzroke. Stariši, pazite na svoje otroke .vestno in ne dovolite, da se klatijo po ulicah v bogzna kakšni družbi.
V torek zjutraj so našli v gozdiču pri sv. Alojziju truplo V. De Rosa, postreščka v »Ferdinandeum«, ki si je iz neznanih vzrokov vzel življenje.
ZA TISKOVNI SKL*AD „DELiA"
Za tiskovni sklad »Dela«
Dosedanii darovi
A. Verčon v protest, ker je Milkovič Franc
iz Gropade daroval eno liro	_____
Skupno . .
Srčna hvala; živeli posnemovalci naših drugov!
e
106.60
5.—
. L 111.60
zavednih s
Asa
gaga
»Edinost« nam vsak teden, pedrezana po svojih odjemalcih verižnikih, zastavlja najmanj petdeset vprašanj, tako da smo že v zadregi, kje bi najprej odgovorili. Hudo je sicer, da mora vsled sile razmer ; človek .poučevati še take zakrknjene ljudi, ali dclž- j nos-t je dolžnost. Torej danes kratek odgovor na j »Edinostni« članek »Radost in previdnost« (štev. 140) podan z vso rad-csfjo in previdnostjo, tako da po nepotrebnem ne pretresemo živcev najbolj nahločut-nemu nacijo-nalistu. cijcnalisfu.
»Edinost «je nekoč dejala, da odklanja komunizem in da v revolucijo ne verjame. Takrat piše; Tak-o je bilo v veliki francoski revoluciji, tako na Ruskem ;n tako bo tudi tukaj.
Tedaj bo res nekaj! »Edinost«, ki odklanja, komunizem verjame v to. Glej, glej! Ali boji se, kaj bo z našim narodom tekom te revolucije, ki ima priti. Pri »Edinosti« pa so preudarni cnožie, ki so že vse preračunali .ter formulirali vse posledice vpliva komunističnega gibanja v desetih zapovedih, ki se glase:
»Tako se iz komunistične ideologije in plemenske prenapetosti sestavi taka-le rezultanta: 1. Komunizem je vsesplošna odrešilna vera novega človeštva.
2.	Ta vera ne vprašuje po narodnosti. 3. Ta vera izključuje narodnost. 4. Narednest je zlo. 5. Vse narodnosti se morajo odpraviti. 6. Najprej naj se manjše narodnost: stopijo z večjimi. 7. Slovenci v zasedenem ozemlju morajo poslati Italijani. 8. Vsak Slovenec, ki se brani postati Italijan, nasprotuje s svojim ravnanjem komunitični veri. Najprej naj se mu dopove zlepa, da je italijanstvo višek človeškega razvoja in da slednjič vsi narodi postanejo Italijani; če pa še ne verjame in se še brani, naj bo smatran za ■odpadnika in očitnega grešnika. 9. Organiziran odpor proti breznarodni godlji naj se uradno označi kot wburžuazija«. 10. Sovjeti naj skrbe, da se v najkrajšem času z vsemi sredstvi iztrebi ta zadnji ostanek kapitalizma.«
Kdo ji je vse to natvezil, strahopetni frakarski gospodi, bogzna? Mi gotovo ne. O nas pravi »Edinost«: »O slovenskih komunistih ni vredno govoriti.« In vendar klepeta v'vsaki številki o nas slov. komunistih. Stare čenče so pač pozabljive, danes govore tako, jutri drugače.
pako, ki jo je njihov čfankar Aga zagrešil v onih deseterih zapovedih. Pogreška tič: med 5. in 6. premiso, taka pogreška, da bi se Aristotel, oče logike, kar na gla v o postavil, če bi prebril ta — »Krokožil-sehJuss«. V 5.' točki je premisa : Vse na rednosti se morajo odpraviti. V 6, pa nepričakovano skeči na dan: Najprej naj se manjše narodnosti stepejo z večjima. — »Najprej« — dobro! A potem, po onem »(najprej*? Mi bi dejali, da sledi petem logično, potem naj se »odpravijo« tudi večje narodnosti in slednjič največja. Člankar v »Edinosti« pa zasuče po 6. premisi rep in pride do sklepa, da bo potem ves svet — italijanski, im slednjič nastane — neka »breznarodeia godlja«. Kako pa naj nastane »breznarodna« godlja, če že poprej »vsi narodi postanejo Italijani« ? Ja, potem — po vašem — o »godlji« ne more biti več govora. Ea hlev, en pastir! Manjka le še sod%i dan. Za »godljo« pa tu ni več prostora!
Ali ste dobro premislili gospod Aga, kaj ste napisali? Logika gotovo ni vaša močna žila, ker ste se v svojem (posploševanju tako zaleteli. Bržkone v logiki niste še -dovoljno poučeni. Da pri »Edinosti* ne poznajo osnovnih zakonov logike, tega mi dobrim možem ne zamerimo, ker toliko od njih zahtevati bi bilo predrzno. Ali vi g. Aga, ki gagate celo uvodne članke, bi morah vsaj nekaj logike poznati, posebno kadar pišete preti komunistom, t. j. proti »zarobljenim« delavcem ,ker ravno ti delavci presneto logično mislijo in kaj »radostno in previdno« gledajo na prste raznim mazačem, ki bi radi veljali za velike modrijane med »ta gmajn fulkom*.
Takrat &te jo polomili; ni treba vam tega še posebno priznavati; vsak sedmošolec vas bo poučil. Vdrugič pridite s sličnimi zapovedmi poprej v naše uredništvo. Poučili vas bomo zastonj povsem blagohotno, da' se vsaj tako hudo ne boste blamirali, ko boste hoteli potom logike koga »pobiti«. Take malenkosti opravimo radii iz kclegijalnosti.
Za danes vam pa na častno besedo in po rezultatih prave logike zajamčimo, da ne bo prišel nikoli čas, ko postanejo slednjič vsi narodi Italijani. Kar se pa plebiscita (same odločbe narodov) tiče, je to naša, komunistična zahteva, že 1. 1917. v Brest Litovskem proglašena, in nikakor ne -kapitalistična ustanova« {!). Mi proletarci se brez razlike mej in narodnosti potegujemo za plebiscit (glej zadnje seje rimske zbornice), vi nacijnaalis ti s hinavcem Wilso-nem na čelu se s to našo ideje le igračkaste brez resne volje {glej 3 milij-one Nemcev brez plebiscita priklopljenih Češko Slovenski, glej Maribor, glej Julijsko Benečijo, glei...)
Torej g. Aga, ko gagate, pustite v miru tri reči:
1.	logiko, 2. komuniste, 3. plebiscite. In petem vam ■bo dobro na zemlji, ker zn take orehe niso zrasli ne vaši zobje, ne c er tetke »Edinosti«, če ima sploh še kaj zcb. Kakcr g. Baloh pojdite tudi vi med -pipčar-je- . neprimerno več boste s tem koristili narodu, nege!: s takimi bluff - članki. Izhoda« pa vam ni treba »iskati«; mi ga že dobro poznamo, vi ga pa za svoje članke najdete ped šifro; 00.
Zsf vojne ošRotforance
HENRIK SOČA:
Črtica iz san] in resnice
»Ne hodi!« Vsa prekipevajoča ibofesl je bruhnila na dan v teh besedicah. Njene mokre oči’ so se proseče ozrle v njegov obraz, in njeno telo je krčevito drhtelo v zadušenem joku.
»•Moram, Milena! Rad bi ostal, — a usoda' me preganja. Moram, dia zagotovim tebi in sebi1 »življenje.«
Okrog njiju je bila jesen, in sama sta sedela v širnem- parku. Napol gole veje so štrlele v zrak. Tupatam je zavel mrzel piš in otresal sunkoma listje z drevja. Trava v parku jse rumenela dn se sušila, grmovje je bila večinoma že golo. Soince je zašlo, in počasi! se je vlegal grobna -mrak naj zemljo.
»Milena, zebe te; aii greva domov?« Molče je vstala in mu pedala roko. Šla sta pos tezah, in po
blatni cesti dbmo-v.------------------------------------
 »Moram, usoda me -preganja. Oj, daleč si) Amerika, ali ti si edini moj spas aii moja smrt. Tukaj se le vedno bolj potapljam. Drago srce mi bije tukaj, in zato ■moram iti. Moram alti, da1 jotrešim zase, ko se vrnem.«
Mogočna ladja je rezala valov.je, hitela je naprej v megleno prihodinjost. Na krovu je stal Radio, na bnegu Miier»a;. Ali tako silno sla bila presunjena, da sta se pozabila poslavljati, ibakor so to storili- drugi. Njene roke so onemogle in niso več mogle dvigniti robca v pozdrav. Solzne oči so nemo in z začudenjem zrle za odhajajočo ladjo. Ko se je zavedla, je ladja že izginila z obzorja in ljudje so se razšli.
»Prišlo je!« je vzkliknil Rado, ko je -izginilo obrežje in dušo mu je napolnila velika, bridka bolečina.
*	* *
Vidino je pešala Milena, v njenem srcu -se je naselil črv hrepenenja in rolzjedal mlado, šestnajstletno telo. Željno je čakala poročila o njem. Nastopila je zkraa in pokrila s svojim snežnim plaščem hribovje in doline. In njej se je pridružil obraz Milenin; izginila je nežna- rdečica z njenih lic, z obraza m »e
sevala bledica. Telo je postalo šibko in tenko. Pod očmi se ji .je širil črn ‘kolobar, in Oči soi izgubile svoj lesk. Cvetlice na- oknih so pesabniie. Milo so jo gledal! starši ain jo izpraševali, a ‘pravega niso izvedeli, ker jim je ostala tajna njena bolest. Edini prostor, ki ga je obiskovalo, je bila kloplcarv parku, kjer sta zariti j i-č z Radom skupaj sedela. Tam je počivala po cele ure, sama v svoje misM zatopljena.
»Čemu sem taka?« se je čudila sama’ sebi, »saj se vrne kmalu bogat in srečen, in hrepenenje bo izpolnjeno!« Ali niti lastna tolažba ji ni pomagala.
Prvo pismo, ki ga je sprejela oid njega, jo je razvedrila za nekolika časa, a pozneje je še silneje bruhnilo na dan hrepeneje in nebrzdana! želja po njem, da je resno obolela in morala leči. Vsak dan mu je -pisala; polna hrepenenja, tožbe, udarnosti in ljubezni so bila njena pisma. In zia zimo je prišla pomlad', je prišlo poletje z vso svoja krasoto. »Dobro se mi godi,« je bilo v vsakem -njegovem pismu iz Amerike, af bilo je razbrati) med! vrstami tudi tajno bridka resnico, ki -jo je Milenino srce nezavedno slutilo.
»Ko ‘bi bil ostai!« je vzdihovala.
• • *
Prišla je zopet jesen. Meglena, mokra kakor sploh vse jeseni. Milena je ležala. Prijela jo -je vročica, im zdravnik je izjavil, d‘a se 'bliža pljučnica, Biila je ravno leto dni po odhodu Radovem v Ameriko. Tisti dan je brzojavil njen oče ponj v Ameriko, in ga rotil naj se Vrne, da ga radostno sprejme, njega, ki ga je nekoč zapodil iz hiše, ko jo je snubil, češ da je berač. Danes je spoznal, da ni ravnal prav proti revnemu, a poštenemu delavcu.
Mileni je bila hudio tisti dah, nii se zavedala, in bledlo so .ji je. Njena usta so šepetala: »Moj dragi, prišel si, nisi pozabil svoje Milene, Lepa je tvoja obleka, in tvoj sladki obraz je tako lep! Stisni me k sebi! Glej, moje roke so onemogle od) radosti!«
Popoldne je bila sama v sobi, zdelo se je, kakor de ji je odleglo. Zato jo je mati' pustila za1 trenutek Mirno j? ždela na postelji- rake sklenjene na
prsih. Oči so miennet zrle v strop, le v njihovi globočini je plapolal plamenček, ki je rastel in pojemal.
Naenkrat ji je zaplamtelo v icčeh. Telo se je sunkoma dvignilo, in ipelglasno je govorila:	»Prihaja!
O	moj dragi-, nasproti ti morastn!« Zlezla je s- postelje in se z zadnjo močjo oblekla. Njeno telo jie bilo sama -kost -ih koža1, in- roke so se ji tresle otd slabost!. TaVsia je ven, in ker je nd nihče opazil, okoli hiše in po cesti naprej. Njena hoja je 'bila baja pijanca. Neznana sila jo' je privedla h klopšci v pairk, kjer sta pred! letom skupaj sedela, -Naprej ni mogla. Ob klopi se je zgrudila na tla v mokro travo. Krčevito se je oprijela 'klopi., in skušala je dvigniti se. Ali bilaj je brez moči, glava ji je klonila na klop, in srce je nehalo utripati. Zemljo je jel ‘odevati’ mrak in burja je zaječala v vrhovih dreves.
*	• •
Radio -je prišel. Ne na povelje brzojavke, ta je šla mimo njega, sreča je prišla 'prepozno. Ubilo ga je življenje na tujem in ga vrglo kakor za posmeh materi domovini nazaj, mrtvega srca — s kletvijo na trstnih.
Šel je neizkušen v svet, kakor gre otrok, če mu mati ne ugodi, in doživel je to, 'kar doživi otrok, ki zapusti dom' — razočaranje.
Mrzel jesenski dlan je ugašal, burja je dobivala moč in otresala zajdhje listje z drevja, Rado je sedel na obcestnem kamnu. Obleka mu je bila zamazana in razcapana, oibiraz prepadel, bolan in star. Naslanjal ga je v dlani in strmel v blato. Po srcu so divjali viharji, da se je telo včasih sunitoma stresalo. Mrak je hrzo padlal na zemljo. Pod cesto, v reki so ostrP rezale 'tišino dtivje gosi in -race.
Mirno je zdrčala elegantna kočija, 'kakor pošast. In Ralda je videl v odsevu njenih luči, bliskajoče s« zlato, in diamo s kavalirjem v tesnem objemu. Pre-sumdio ga -je, da je planil .po kotnou, stisnil pesti in zakričal, v globoko noč: »Ti si me umorila!«
Burja j® ječala in piskala skozi noč. Radotu se je zdelo, da je slišal svoje ime iz bežečih oblakotv, ču-,
den občutek strahu in hrepenenja se ga je polasti! v tem trenutku. Zdelo se mu je, da je letela temna senca mimo njega in se ga dotaknila v Ece s svojima ledenima perutnicama.
V	daljavi so migljale luči, iz mesta, od tam, kjer je prebivala njegova sreča.
»tNa cilju sem, samo da jo še vidim, - so mu šepetale ustnice. Njegovo telo je bilo ibclno in trudno, misli tako težke in upehane. Na ustnicah je počivalo, iz oči je žarelo ime: »Milena«.
‘Trudno je lezel proti mestu, pogled uprt v tla in ni se zmene! za burjo, ki mu je 'brila krog Ec in ne za -ljudi, 1« so drveli nv.mc- njega na kolodvor. Noga je krenila sama v park, morda so se mu obujali spomini.
Srce mu je burno tolklo, in glava mu je ■bala, kakor da bi mu jo kdo stiskal z vijaki med dvema jeklenima' ploščama. — — \ parku je vladala med grmovjem popolna tema. S-poteknil se je ob klop in padel pctdolgem nanjo. Misli so ga zapustile, utrujeno telo ni moglo več vstati. Videl je lepo, veliko sobo, vso z rožami, poslika.-not, in sredi nje je stala visoka- postelj, belo pogrnjena in z rdečimi rožami šila. Na) njej je ležala ona Milena in ga) vabila z očmi in s smehljajem na ustnicah.
Hotel je zavpiti, ali ni mogel. Počasi ga je objemala tema, in slika se je »oddaljevala in izginila, le iz motne daljave je slišal klic: »Pridi!«
•	* *•
Okrog polnoči so ju našli.
Koj, ko se je vrnila Milenina mati; v sobo in jo je našla prazno, je nastal grozen vrišč po hiši. Takoj so morali iti iskat deikle- vsi uslužbenci iz trgovine in vse dekle. Vse mesto so prebredli in končno so ju našli okrog polnoči,
Milena je ležala na travi zraven kiopice, ustnice trdo stisnjene. Leva roka je krčevito stiskala zlat medaljon, ki je branil njegovo sliko.
Rado je klečal na .tleh, naslonjen ob klop, kakor da bi spal, roke pod zglavjem. Njegov obraz je bil prsten in silno star.---------
Generalni civilni komisarijaf za Julijsko Benečijo je objavil dne 20. maja 1920. Štev. 911 - 1265 besedilo kr. odloka 18. aprila 1920. Štev. 579, s katerim se razširjajo na nove pokrajine s potrebnimi spremembami vse one odredbe, ki govore o povrnitvi škade povzročene vsled vojne.
V naslednjem .podajamo glavna zakonita določila te odredbe s pripombo, da se vsakdo, kdor bi še ne b:l na jasnem, lahko obrne naravnost do našega uredništva, ki mn bo odgovorile v listu pod gorenjim na-f!ovoin.
Odlok o vojnih odškodninah v novih pokrajinah.
Pravica do odškodnine se pripeznava za izgubo ali uničenje (tudi delno) ali pek varjenje premične in nepremične posesti, v kolikor je to fcšlo posledica katerega si bedi vojnega čina izvršenega od oborožene sile italijanske, zavezniške ali sovražnikove, ki se je izvršil tekem priprave vojnih operacij ali med operacijo samo, ali pa je bil vsled teh dveh povzročen.
Odškodnina se priznava samo vidni škodi, tedaj škodi povzročeni vsled uničenja, pokvar-jertja ali izgube doHčne reči, a nikakor se ne odškoduje izguba na dobičku, ki bi ga dotična uničena, pokvarjena ali izgubljena reč sicer prinašala.
Pravica do odškodnina.
Fras icc de odšked-nine za vojno škodo imajo za seda’ ssmo one osebe, ki bodo sprejele po odst, 70 in 82 sangermaiaske pogodbe Italijanko državljanstvo in sicer sledeče osebe:
1. ki sc pristojne v Italiji anektiranih pokrajinah;
2. ki so rojene v teh pokrajinah;
3. ki so si pridobile domovinsko .pravico pred 24. majem 1915;
4. ki te domov, pravice siso sprejeli le vsled svojega službenega razmerja.
Ptuici tedaj ne morejo na podlagi tega odloka za-' htevati povrnitve vrinih škod, ker bo glede njihovih zahtev mogla Italija preskrbeti odškodnino le potom pcsefcrih pogedh, ki jih bo sklenila z državami, katerim detični oškodovanci pripadajo.
Postopek.
Prošnja za povračilo škode na premičnini in nepremičnina se napiše na posebnih obrazcih, ki se dobe pri finančnih organih ali potem krajevnih oblastni j.
Prošnje se vlagajo pri finančnem odseku civilnega komisarijata onega političnega okraja v katerega območja se je dogodila škoda; za Trst in okolico pa pri davčni administraciji.
Prošnji je priložiti:
1. Domovinski MsL iz katerega izhaja, da ima doti čn a oseba vse pogoje potrebne, da se mu prizna italijansko državljanstvo (.kraj rojstva, datum pristojnosti pred 24. majem 1915., vzrok pridobljene domov. pravice neodvisno od službenega razmerja.
2. Vse listine, ki izpričujejo, da je prosilec res posestnik dotične poškodovane reči (n. pr. zemlje knjižni izpisek za nepremičnine, računi, pogodbe, izjave i. t. d.).
3. Listine, ki izpričajo, da se je škoda res povzročila in višimo iste (n. pr. zapisnik o dognanju škode na nepremičninah, zapisnik sodnnske izvedbe, popis in cenitev škode pc-trien po vojaškem Genija ali tehničnem oddelku generalnega civilnega komisarijata i. t. d.)
Vse te listine so lahko pisane na nefcolekovanem papirju ter so proste vsake pristojbine.
V prošnjah treba tudi ometati vse anticipacije, podpore, odškodnine ali povračila toii v denarju kolikor -kn natura« ki jih je prosilec moreSfti že sprejel za premičnine in nepremičnine, za katere zahteva odškodnino, in sicer če je to sprejel od katerega si bodi urada, društva .zavoda, tudi strani sovražnika,
V prošnji treba omeniti tudi. kako se namervfe odškodnina uporabiti, oziroma zakaj bi uporaba odškodnine za odstranjenie škode ne bda več možna ali nekoristna. To je potrebno, ker je priznanje od-
I	škednine spojeno z njeno uporabo za zidanie in vz-
^►c stavljenje poškodovane nepren»fi»ae in za nakup bremičnin, ki so .potrebne poljedelstvu aU za izvrševanje javnega dela.
Pristojne oblasti.
Visckost odškodnine se pogodi pri davčnih obla-ftih prve stopnje (pri civilnem komisar ija tu polit, okraja, kjer se je škoda povzročil** za "^rs^ okolico pa psi davčni administraciji) kadar ne presega zneska 10.000 lir za nepremičnine in zneska 25.000 lir za premičnine in nepremičnine skupno, od kateriii pripada znesek do 10.000 lir nepremičninam. Za odškodnine višjih vsct je pristojno finančno ravnateljstvo.
Davčne obl ar'ti prve stopnje bodo iz lastnega nagiba oddale vse prošaje za odškodnine, ki presegajo gori omenjeno mejo finančnemu ravnateljstvu.
Da zadobi pogodba pravo moč, nsora jo potrditi komisija za določitev in likvidacijo vorjmih škod. Ta komisija 'tudi odloča v slučaju, da se med stranko in pristojnima oblastimi ni dosegel poraz mn.
V interesu oškodovanca je, da se njegova prošnja ihnprej reši pod obliko medsebojne pogodbe. Zato naj zahteve ne bodo pretirane, temveč naj se omejujejo na resničnost, kakor jo izpričujejo prošnji pri ložene dokazilne listine. Ako bi se zasledilo, da hoče prosilec z zahtevo višje odškodnine kakor mu gre naravnost goljufati, lahko a zgubi pravico do vsake odškodnine.
Dolžnosti oblastni j.
Civilni generalni komisarijat nalaga krajevnim oblastni jam ter posameznim zainteresirancem, da razvijejo hitro, sporazumno ter točno delovanje, taiEo da se bo postopek likvidacije mogel razvijati brez nepotrebnih odlogov ter pospešiti izvršitev odškodovanja.
Generalni civ. komisariat opozarja vse podrejene ofclastnije, naj ničesar ne opuste, da se ljudstvu pojasni značaj, namen in važnot teh določil, ter da mu stoje ob strani z nasvetom in delom.
* • •
Taka. je vsebina zakona za povračilo vojne škode. Kar se priporočila gen. civil. komisarijata tiče, je to res potrebno, ker se na urnost i. t. d. naših sedanjih uradov res ne moremo i>reveč zanašati. Pebivalstvo mora tedaj samo energično pritisniti na te urade.
Naša stranka, naše Delavske Zbornice, naš list pa se radovoljno stavijo zainteresirancem na razpo’a.go, tako da se bo zakon o vojnih odškodninah moral' udej-stvi-ti, ta zakon, ki je s tako veliko zamudo slednjič vendarle prilezel na din.
V prihodnjem »Deln t (v po ude! jek) hočemo o določilih tega zakona še podrobneje govoriti.
U*sd$ki oder
Lonjerska podružnica. V soboto ob 20ih se bo vršilo v Lonjerju splošno društveno zborovanje, na katero so vabi:eni vsi čLani do zadnjega. Zborovanje fco velevažno, za vse, ter smo radi tega povabili iz-vrševainega tajnika osrednjega vodstva, v svrho iz-čiščenja .plevela, in močne podlage k resnemu delu. Pridite tedaj vsi!
Podružnica »Ljtsd. odra« v Krepljah opozarja svoje člame naj vplačajo mesečni prispevek za tek. mesec pri podružničnemu blagajniku. Nobeden naj ne izostane.
Podružnica »ljudskega odra« pri Sv. Jakoba. V
ponedeljek, 11. t. m. se odpre čitalnica in bo odprta vsak dan od 19šh dalje, le ob nedeljah od lOih do poldne fin sicer v društvenih prostorih ul. Molin a Vento 72, v pritličju {nasproti ital. sole). Pravica in celo dolžnost članov je, da se poslužujejo razen knjiž-«oe tudi čitalnice, da se seznanijo z najnovejšimi svetovnimi dogodki in si razširijo svoje duševno obzorje. Tako bo dana tudii vsak dan članom prilika', da poravnajo članarino za pretekli in za tekoči mesec, ker s tem sami sebi in celokupnosti koristijo.
Dem pregled
Tržaški težaki, pedajaa in vozniki zahtevajo povišek na draginski dokladi. Delodajalci so na tozadevno spomenico že odgovorih. Ali na svojem zborovanju 6. t. m. so goriimenovane stroke prenesle vsako odločbo n» prih. nedeljo ob lOih, ko se vrši drug sestanek.
Za upniška konferenca v Nabrežini. V nedeljo se {e vršila v Nabrežini konferenca zaupnikov, na kateri je poročal sodrtig Petejan o reorganizaciji nagega organizatoričnega in upravnega dela. Po obširni debati se je sklenilo, da se koncentrira blagajno eocijalne oskrbe za ves knaški okra; v Nabrežini. Podružnice stavbinskih delavcev se bodo ustanovile v glavnih krajih in sicer v Nabrežini, Komnu in po možnosti v Sežani. V vseh bližnjih občinah, kjer (Jelajo stavbinski delavci, se bo izbralo zaupnike, ki bodo v stiku s podružnico svojega okraja. — Ker si pridržujejo podjetniki v smislu delovne pogodbe, od vsakega delavca približno eno uno plače na teden, je v tem zapopaden tudi prispevek za organizacijo. Delavci, ki nimajo še delavske izkaznice, si morajo isto nabaviti pri organizaciji svojega kraja ter plačati pristopnino in prispevek za delovsko zbornico. To je treba takoj storiti. Nadalje se je sklenilo, da je treba prisiliti vse one delodajalce, ki niso še tega storili, da priznajo našo delavno pogodbo, — Radi posredovalnice za delo se je sklenilo, da se 'bo ista ustanovila pri vsaki obstoječi podružnici. Vsi brezposelni delavci se morajo javiti posredovalnici in ne smejo si sami iskati dela. Delodajalci, ki potrebujejo delavce, se morajo obrniti na posredovalnico in jim bo ista preskrbela, kolikor jih potrebuje. Samo potom posredovalnice dela je mogoče omejiti število brezposelnih ter zagotoviti delo predvsem domačim delavcem. To ni lahko delo — ali z vztrajnostjo se doseže vse.
Gibanje klesarjev v Nabrežini. V torek, 6. t, m. se je vršil shod nabrežinskih klesarjev, na katerem je poročal sed mg Petejan o novi spomenici in o moralnih in materijainih zahtevah. Poudarjal je potrebo posredovalnice za delo, socijalno oskrbo, priznanje zaupnikov itd. Po poročil® se je vršila obširna debata, v katero ®o posegli sodrugi Marica, Pertot in drugi, nakar je bil sprejet predlog sodruiga Marice, da se zahteva v novi spomenici 20% .poviška na sedanji plači in vse točke, katere je preči tal sodr. Petejan. Nato se je shod zaključil.
St. Križ pri Trstu Včeraj je bil pri nas shod stav-binskih delavcev, na katerem je poročal sodrug Petejan o delovanju naše organizacije in uspehih iste; kakor tudi o programu organizacije za bližnjo bodočnost.
gei -udeležiti zborovanja radi tehtnih vzrokov tfr je nadaljeval: »Dragi tovariši, zbrala smo se sarup&j, po tolikem — vsled vojne izgubljenem — času, da se povprašamo, kaj smo storili, do sedaj in da se po-razgovorimo, kaj bomo delali v bodoče in kakšen bo naš prvi koirak, 1« nas bo privgski lS&ipfe) v dosego cilja, ki ga imamo topini kmetje, da si določi mio smernic© fiafega nadaljnejga poslovanja ki more bHii plodom osno edinole, če bomo delali vzajemno. Vzaijemno delati, žrtvovati, vzajemno uživati'. Predvsem moramo določiti, kako in kernu naj predamo svoje pridelke in kdo naj ima od teh svoj dobiček. Po mojem mnenju in tudi po mnenju vseh nas kmetov gre ta dobiček edino le nam, kajti naš je trud in naše mora biti tudi plačilo. Da se to tudi udejsltvi je potrebno, da se vsi oklenemo naše podružnice, koje namen je, da uresniči vse naše želje, ki jih gojimo da dosežemo ono stopnjo, ki nam je nadvse potrebna za naš gospodarski razvoj in obstanek. Torej kmetje, združimo se, v zadrugi je naša rešitev.« Nato poda besedo Jakominu Jas., ki pojasni dosedanje delovanje podruzno-ce. Naša. podružnica je bila prva podružnica »Kmet. in vrt. gosp. zadruge v Trstu«. Uvideli smo potrebo organizacije in zatekli smo se v Trst, k ljudem istih ciljev kot so naši; porazgovorfli smo se kaj naj ukrenemo in eto, ustanovili rimo podružnico. Težlko je šlo od začetka, a danes, ko ste vsi uvideli potrebo in razvedeli delovanje, je naša podružnica najmočnejša vseh 11 podružnic, ki jih šteje zadruga. Marsikdo vpraša kaj ste storili? In ko bomo vdcbili nato 'odgovor, bomo šele uvideli, koliko imamo še narediti ako hočemo imeti uspehe. Prefcitana je 'bila bilanca po blagajniku Jožefu Jakominu. Tajnik matice g. A. Škilan je raz jasnil nekatera nesporazumijenja in raztolmačil pravilnik podružnic, ter podal kratek pregled o zadružnem poslovanju od njene ustanovitve. Blagajnik Jakomin J. se j« odpovedal blagajništvu, nakar se voli novi odbor in sicer so bili izvoljeni:- škrget Ivan, predsednik; Moženič Ivan, podpredsednik; Kocijančič Ant., tajnik; Kocijančič Ant., p. Ant,, blagajnik; Kocjančič Ant., skladiščnik; Korečič Lazar, Gregorič Ivan, zaupnika; Kavreoič Dom., Jakomin Jos., cenrlca za varov, odseka gov. živine. Predlagala se je ustanovitev mlekarne, pod pokroviteljstvom centrale in razširjenje delokroga ter ustanovitev osrednjega skladišča za istrske podružnice. Vsa izvajanja so bila vzeta z odobravanjem na znanje in .predlogi enoglasno sprejeti.
Kmet. in vri. gosp. zadruga v Trstu je imela v nedeljo 4. t. m. sestanek v Marezigah, ki se ga .;e udeležilo veliko kmetov iz cele občine. Zborovanje j.3 vodil zadružnik Stanko Ček, ki je pojasnil namene in čilije ter uspehe zadruge. Pokazal je nai delavske k on s. zj druge, ki razpolagajo idanes z mi:lč;cm, ki so sad [ruda delavcev, zadružnikov, samih. Če so to dosegli delavci, zakaj bi tega ne dosegli kmetje, ki so v tem pogledu naivno 'tako potrebni, ker so vsestransko izkoriščani, dooim so delavci vsaj od ene strani, po svoji tanovski organizaciji že zavarovani. Kmetje pa, ki so glavni vzdrževatelji sveta, so prepuščena samim sebi, le visled tega, da se .jih lažje izkorišča in izsesava, kar nam najbolje kažejo tukajšnje razmere, ki vas tirajo v gosp. in kulturno propast. Da se temu izognete, je najbolje. sredstvo udruženje v gosp. zadnUgi z nameni kot jih ima naša' Kmet. in vrt. gosp. zadruga. Prečitana in pojasnjena so bila pravila matrice in podružnic, nakar sta se izvolila naslednja zaupnika za Marezige: Sabadin Anton, iz Sabadfoov 180, ter učitelj Cerut za Truške. Podala so se še nekatera pojasnila glede umetnih gnojil, nakar se je zbarovantje na željo orožniškega brigadirja razpustilo.
Zborovanje v Babičih, ki ga je imela Kmet. in vrt. gosp. zadruga v Trstu, je brlo mnogObrojno obiskano. Udeležila se ga je po svojem zastopniku Škrgetu, tudi Podružnica Sv. Antona, kakor tudi učiteljstvo iz bližnje okolice. Zborovanje je otvoril zadr. Stanko Čok povdteejajoč isto kot v Marezigah. K besedi sta se priglasila še Škrgo! cd Sv. Antona in neumorni učitelj Turko, ki sta predočila ljudem pomen in korist kmet. organizacije, posebno sta povda‘rjala uspehe Sv. Antenske podružnice, želeč da bi iste, oziroma še boljše uspehe dosegle ustanovljaljoče se .podružnice v Maneziški občini. Zaupnikom je bel izvoljen g. Babič Fr. od Babičev. Da bo zagotovljena varnost države so se udeležili obeh zborovanj občinski paša (slavni Mareziški komisar) in trije orožniki. Obe zborovanji sta uspeli izborno in pričakovati je, da bosta obrodili tudi dober sad.
Kmet. in vrt. gosp. zadruga v Trstu, podružnica Klanec - Prešnica ima v nedeljo 11, t. m. ustanovni občni zibor. Občni zbor se vrši v Prešnici, kjer .je bil prvi sestanek.
Kmet. in vrt. gosp, zadruga v Trstu ima sledeče se stamke: V nedeljo 11. julija ob 4. pop. v Ricmanjih.
V nedeljo 18. julija ob 5. pop. v Gropadi., ob 4. pop. ustanovni občni zbor podružnice Plavje. Izredni občni zbor podružnice Osp. V nedeljo 25. julija ob 5, pop. ustanovni občni zbor podružnice Opčine, v koms. društvu. V nedeljo 1. avgusta ustanovni občni zbori podružnic: Boljunec, Babiči, Marezige, Tnuške
V nedeljo 8. avgusta .ustanovni občni zborii podružnic Št, Polaj, Štanjel. Podrobnosti teh občnih zborov se objavijo prihodnjič.
nil pa je maščevati se mad onimi, ka miu križajo račune. Čujte! Naučil je svojega oslička, da mu pomaga z naloženim hrbtom »žuijiev ubogih delavcev« vleči int&Hge.nco za seitif, ki mu rada pomaga prazniti osličkovo breme. Trdil nam 'bode, da gre to iz njegovega kupa — kar mu pa malokdo veruje. Tudi pri ostalih narodnih društvih, k»terih voditelji ao njegovi zvesti spremjjavalci, vlada isto razmerje. Med njimi se nahajajo pravi narodni kameleoni, pripravljeni za denar prodati sebe in celo Jugoslavijo.
Ostalo je tudi na Kontovelju njihovo seme. Tu imamo moža, ki se nam v resnici smili. Zelo rad' bi včasih malo potegnil za repek omenjenega oslička, je pa pri tem zelo previden. Boji se, da ne 'bi osliček zamigal z ušesi in mu lahko izbil lepo službeno čepico.
Za danes naj jim bode to dovolj, drugič kaj več; poštenim' in pridnim delavcem pa v razmotrilo. GORICA.
6. t, m. se je vršil na trgu C. Battisti javen shod, napovedan strani Delavske Zbornice z ozirom na zahrbtno delovanje tukajšnjih jestvinčarjev, ki bi radi dobili v pest aprovizaci.jo mesta. Shoda se je udeležilo nad 6000 delavcev in ro na n;cm govorili sodrugi Mulič, Štolfa, Tuntar in Naldi. Sprejela se je tozadevna ostra resolucija proti nakanam ijestvin-čarjev, ki bi radi še nadalje odirali ljudi. Demonstrativen cbhcd po shodu ;e bil oblastveno prcpc vedan.
Strankin zbor je te dni energično protestiral proti brezbrižnosti raznih oblasti, 'ki puščajo cele sklade municij v bližini človeških bivališč klijubu vsem nesrečam, ki so iz tega že izvirale. Zahteva se nujn. odpomoč.
PODGORA.
Dne 2. t. m. smo imeli trufcaj dobro obiskan shod, ki ga je otvoril sedr. SumoneSti. Poda! je besedo prof. Miliču, ki je v kratkih obrisih obrazložil pomen strokovnih Organizacij ter govoril o komunističnem posojilu. Nato je povzel besedo sodr. Kosič, ki je v slo venskem jeziku podal ravnoista pojasnite. Proletariat je paz.no sledil obema govornikoma ter odobraval njune besede. Pri tej priliki se je vpisalo mnogo novih sodrugov v organizacijo.
Za nedeljo 4. t. m. napovedani sestanek, Kmet. in vtrt. gosp. zadruge v Trstu, v Bazovici se je moral vsled veselice pri sv. Ivanu za nedoločeni čas prenesli. Kdaj se sestanek vrši, javimo prihodnjič.
DOPISI
Kmetijski pregled
Kmet. in vrt. gosp, zadruga y Trstu. Podružnica pri Sv. Antonu je imela 27. m. m, občni zbor v gostilni »Dellasaviji« .pri Sv. Antonu 9 sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora o svojem delovanju; 2. prečitanje pravilnika podružnic; 3. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. Zborovanje je otvoril g. Škrbot. Pozdravil je v imenu odbora navzoče ter opravičil podružničnega predsednika g. A. Turka, ki se ni rno-
PROSEK - KONTOVELJ,
Sporočamo ti drago »Delo« .par vrstic o tvojem plodonoenem uspehu, ki si ga prinesel med naše de lavstvo .Rodil si uspehe, vzel si nas kot take pod svojo zaščito, začeli smo se premikati po praa-i poti, po poti spoznanja. Glej, zanetil si ogenj v hiši naše narodne inteligence, katenai ne ve, kje naj bi poiskala mirnega kotička.
Pred dobrim letom se je ustanovila na. Kontovei/u podružnica »iLj- odra«, ni dolgo, odkar smo postavili na noge politično sekcijo za Brosek-Kontovelj. Začeli sano graditi praznih rok, zasmehovali so nas, ko so videli, da se pripravljiamo na delo. A sedaj! Hiša raste, stene se dvigajo, in kmalu pridemo do strehe. — Postalo je razmerje za našo ubogo inteligenco v resnici zelo kritično, sami ne vedo, 'kje imajo glavo, kakor zbegani si iščejo varnega kotička.
Na Proseku imamo polno narodnih društev, ld po večini spe spanje pravičnega. Kje so njihovi nekdanji voditelji? Kje je gospoda inteligenca? Le na delo! Radi bi kakor nekdaj, imeli polno moč in ne^ omejeno pokorščino svojih vaščanov v nedeljah pa —»voj »biročin«! »Kje so časi ko za Som sivo; sveti«? Ti jiunakii hočejo danes igrati vlogo med našim ljudstvom, oni naj bodici pripravljeni deliti z nami srečo in nesrečo, — Imeli ste tudi pri ' »Haj-drihu« za predsednika plemenitega, narodnega moža, ki je bil pripravljen darovati življenje aa vas in za vaš denar. Danes se je odpovedal svoji požrtvovalnosti, ker mu najbrže ne nese toliko, skle-
PRVAČINA.
Stanje ranjencev ob priliki dogodkov, ki so se vršili ob praznovanju C. M. dne, je neizpremenjeno. Štirje se zdravijo v bolnišnici v Gorici, dva od teh visita se vedno med življenjem in smrtjo.
•Naš župnik, Jože Prokazič, je bil vsled dogedkov ped obtožbo veleizdaje aretiran. Vsled tega vlada med ljudstvom veliko vznemirjenje.
DOBRAVLJE.
Pri nas je vodovod napeljan iz reke Hubelj po Vipavski dolini. Napravilo ga je avstrijsko vojaštvo. Sedaj po .polomu ga je imelo, v oskrbi italijansko vojaštvo, ki je ta vodovod spopolnilo po vaseh. Seda' ga je prevzela civilna uprava. Vodovod pa še ni povsod zgrajen, naprimer, Dobravlje nimajo še vodovoda, dasi teče samo 300 metrov nad vasjo. Prosila se je že popred za vodovod, pa ne vemo, kdo je kriv tega, da ga še danes nimamo.
Nekateri vodje od prejšnjega vojaškega oddelka so se nudili, da nam napravijo sicer vodovod, pa so nas vprašali preveliko svoto za napravo z izgovorom, da so cevi drage ter, da jih ne morejo dobiti. Po drugi strani se pa sumi, da hočejo dotični spraviti precej dobička v svoj žep.
Ker so že vse naprave danes tako upeljane, bi se zdelo to tudi verjetno. Bilo bi pa dobro, da se resno vpraša, kako sploh stoji vodno vprašanje v naši deželi Dobro je tudi, da vemo kam se hočemo obrniti, da dobimo tako pr e koristno vedo.
Tudi narodnim listom, kakor »Edinosti«, »Goriški Straži«, priporočamo ravno ob tej priliki več resne gospodarske politike, ne pa oseibne politične suhoparnosti.
TRBIŽ.
V nedeljo 11. t- m. ob 9. predp. se vrsi v Grunvvnldu v prostorih gostilne Florijana javen shod. Poroča
sodrug Tuma, Vsi na shod!
RABELJ.
V nedeljo 11. t. m. ob 3 papoldnevse vrši v dvorani gostilne pri pošti javen shod. Poroča sodr, dr. Tuma o komunistični organizaciji v Beneški Juliji. Vsi n? shod!
BOVEC.
Besnenje naših karabinjerjev.
Dne 27. junija letoš. leta se jie naš sodrug Rafael Kašča, klepar n.a kegljišču dobro opil. Dobiio razpoložen se je podal nato v gostilno Lender v Bovcu. Ker je s pivom .polival, mu krčmar ni hotel več dati piti, a Kašča se je z istim sprl. Ta je pa hitro poklical kiairabinienje. Seveda prišli soi koj brijte, ga niso obvladali. Prišlo je še nekaj vojakov. Tako so ga privlekli iz gostilne. Neki mož je rekel zunaji: »Ali to ni snaimiota, da enega pijanega, vleče toliko kanabinjeiljev!« Nato so vojaki odstopili! A tedaj je pijani junak začel karaibioerile metati s pomočjo a! koholla. In prijeti sc. morali zopet veljaki, in tako so ga nesli kaTabinerji za noke, vojaki pa zia noge, kot križanega v božji grob! Ko so ga privlekli na orožniško postajo, so zaprli koj okna in sedaj, se je ubogim pijančkom začelo po karabinjerski postavi •postopati. Namreč začeli so ga neusmiljieno pretepati. To so slišali mimoidoči ljudje in tudi gostje v gostilni pri Lešniku. Po cesti iz Dvora sta prišla stodruga mojster Anton Durjava in Andrej Hosner kmet, oba pravicoljubrnai moža poštenjaka od glave do pete. Ta sta mislila', da se še vedno upoštevajo zakoni v naših krajih! Prvi je imel Kaščo rad, ker je bil to fant, na koj e ga se je v delavnici mogel zanesti. Sklenila sta, da s posredovanjem, rešita ujetnika in šla sta k orožnikom .prosit, naj ga izpuste. Njima so se pridružili še drugi fantje, tovariši Kašče, ter vsi zahtevali oprostitev jetnika. Karabinjerji, ki so ibili sami, ker hrigadiirjia iob takih prilikah ni nikoli doma, ali pa noče doma biti, da si potem roke umije, niso* hoteli izpolniti te prošnje. Ko jim ni odjenjtal, s» rekli, da naj počaka da gre po brigadirja! V resnici so šli, pa so alarmirali vse bovško posadko, ki je prišla, na čelu jim častniki, na nič hudega sluteče, čakajoče jih ljudi, katerih je bilo 18 po številu, katere s,o kot »upornike« obkolili, upornike, ki so mimo sedeli ter čakali, da sc prišli in se v svesti pravice pustili mirno odpeljati; A imeli so jih zaprite tisto noč in ves prihodnji dan! Medtem se je priklatil brigadir iz Koritnice, kjer je plesal! In javil je kot upor ves dogodek na poveljstvo v Kobarid. Od tam je prišel gosp, maršal in hotel vseh 19 odpeljiati v Trst v jelnišnico kot ujetnike ali upornike! A začela se je občina gibati. Šli so na poveljstvo podžupan Ostan, občinski taijnik, kaplan, sodrugi Sorč in Pirc! Na vso moč so se prizadevali za rešitev teh po nedolžnem zaprtih. Izprosili so, da so jih spustili šestnajst! A prositedjja Durja-vo in Hosnerja niso na noben način hoteli izpustiti! Čeravno je podžupan Ostan stavil za varnost Dur-jave deset tisoč lir in svojo osebo, Pirc pa za Hosnerja vse svoje premoženje; vse je bilo zaman! Odpeljali so Kaščo, Durjavo in Hosnerja v Kobarid, in drugi dan od tam dalje vklenjene kot kake velike razbojnike ali roparje. In sdaj zdihujejo po rešitvi v ječi v ulici Tigor v Trstu! Tak je bil dogodek po
vsej resničnosti. Karabinerji sicer trde, da imajo priče, dla »o fantje -vpiti, da jih napadejo. Ogoirčeni delavcj in ljudstvo zahteva, da se te priče imenujejo. Delavci, kmetije m vsi obrtniki to je resnica, in če ste mislili, da so peljali zločince, ki ste jih videli peljati skozi Kobarid in Tolmin, na/j Vam to pove resnico! To je resnica ! To je svoboda pod sedanjim režimom, tako se spoštujejo postave po kraljevih orožnikih! Če se človek šeta. po cesti že ni več varen, da ga ne aretirajo, ti »blazneli karabinjerji, ki vidijo v vsakih civilskih hlačah upornike! Gospoda, delajte z ljudstvom drugače, če hočete jih prikleniti k sebi! S .tem nas ne ost našite! Vsi delavci se zahvaljujejo omenjenim možem za njih plemenito prizadevanje za rešitev sodrugov, posebno pa podžupanu Ost&inu in sodr. Pircu.
Gospodje karabinjerji naj se brigajo bolj za druge važnejše reči, in tudi častniki naj gledajo bolf na red pri svojem vojaštvu, da bo n. pr. isto sito. Naj karabinjerji rajši skrbe za varnost pred1 tatovi, pa naj puste ljudi, 'ki Se mirno šetajo na miru. Naj jih ne love kot upornike, ko še govore ne! Dihati pa je menda dovoljeno v Italiji? Vsaj to! Vojaštvo pri nas razgraja do polnoči in še dalje, strelja in dela, kar se mu .poljubi. A naši fantje ne smejo še po deseti uri na vasi' pevati! če je ital. država, država svclbode .potem naj to tudi pokaže in dokaže.
Pred neko hišo je par fantov prepevalo ob desetih zvečer. Pa .pride karabinjer in ustreli pred njimi! Medtem časom je šel' nek naš sodrug .po cesti iz Bc voa v Dvor, in tu sta ga prijela brigadir in en orožnik ter'preiskala, misleč dla je .on njima pred nosom ustrelil! Hotela sta vedeti, kje se je streljalo, a ubogi dvajiset minut oddaljeni sodrug naj to ve! Take reči' se gode!
Vsi delavci energično zahtevamo odstranitev takih karabinerjev. Pošljejo naj nam apostelje reda, ki se ravnajo po postavah in ne samovoljno. To zahtevamo od viši ih oblasti! Če se fcdb resnično pregreši, imamo sodnijo v Bovcu, naj sodi! Pretepati ni treba nobenega, saj ni pesi Palica ni zrasla za svobodne državljane. Pretepanje s palico je najhujši barbarizem! Delavci strnite se, ali niste še prišli k pameti, da vas režim sedanje vlade ne obdari z nič dobrim! Ka.j vlečete11?« vsak na svojo stran? Kmetje, obrtniki, delavci podajte si noke, le skupno zedinjeni imamo moč, da se bomo proste razvijali. Kaj mislite, da mora drug drugega zani čevati in odirati? Zahtevajmo orožnik«,' ki razumejo naš jezik in so možje postave!
Opomba uredništva: Priobčujemo dopis bistveno tak, kakor nam je dospel od naše organizacije v Bovcu, zato ker se iz njega zrcali kako miroljubno je naše ljudstvo in kako še preveč vneto za ned. Med tako ljudstvo pa se pošiljajo tako nepoučeni in nas i Is t ve ni organi — javnega reda, ki izzivajo ter nstematična odgajajo sovraštvo med obema naro desna. Jeli to v načrtu vlade, ki hoče imeti:	trene
državne meje? Mi pravimo, da je tako postopanje nesmiselno in .ravno za državo nevarno. Naj ouje naš glas, kdor ni gluh. Po toči zvoniti je bilo šz vsik-dar prepozno. O zadevi sami bo pa še drugje govora!
TRNOVO PRI GORICI.
Leta 1415. po ’ Kr. so čestiti cerkveni očetje., navdahnjeni po sv. duhu, plemlstvu in buržuaziji, sežgali na grmadi žive'ga velikega češkega učenika Ivana Husa, ker je naistopil za ude.jstvi.tev lepih naukov Kristovih preti vladajoči oligarhiji, ki je te nauke prostitu.irala in .sebi v korist .prilagodila.. Takratna oligarhija je mislila, da s Husom/ zgori tudi uporni duh Ijiudtstva, ki ga je od njega prejelo. Pre-varila se je. Danes po petsto 'letih vstaja Hus iznova in s še večjo silo na plan. Ko je zaplapolal ogenj na grmadi, pristopala je stara ženica in vrgla svoje poleno na grmado, da bo tudi ona deležna božje nagrade {nebes}, ker je pomagala sežgati »krivoverca!«. Takratnim farizejem eo na las podobni današni«? farizeji, ki se zbirajo okoli »Goriške Straže« in »Edinosti« pa »ubijajo« — ne komunizem, kakor tudi Husovi morilci niso ubijali njegovih idej — marveč sodr. dr. Tumo. Dopisnik, ki je poslal »domačo vest« v »Stražo«, kjer je hotel pa1 tajiti domačo Luržuazijo, pa s.e mu ni posrečilo, je podoben otni ženici s polenom. Ker ideje komunizma ne more »ubiti«., ,je pograbil kup blata ter ga zalučal na sodr. Tumo, misleč, da je s tem doprinesel svej »oboi« na altar moloba kapitalizma. Ni vedel, da bo blato padlo nazaj nanj, a ne na one, ki so mu to naročili. Seveda hlapec je hlapec, in ker je hlapec, mora storiti,, kar mu gospodar ukaže.
Pa bodimo oldkritasrčni! Za njihovo delo jim bomo izrekli posebno priznanje. Oni opravljajo poleg naših sodrugov aigitatciijiske posle za komuniz-om. Oni delavec, ki ne more takoj spoznati in zapepasti ideje komunizma in preobraževalne sile istega v vsem ustroju človeške 'družbe, .bo po delovanju in pisavi teh ljudi takoj vse spoznal,- <ko se bo vprašal: Kaj je pravzaprav komunizem, da se ga kapit. buržu aziija 'takci boji; zakaj ne nastopijo proti ideji sami. ampak le proti osebam, ki to idejo propagirajo Pa «i bo njegov tovariš razum sa.m odgovarjal: če sar se gerapodar boji, je za delavca gotovo dobro ker so interesi delavstva in gospode različni. Vpra šal bo tovariša komunista., ki .ga bo nadalje poučil Komunizem je nova oblika vsesvetske lijudcivlade v kateri izginejo vsi pogoji nadvlade in izkoriščanja člcveka po človeku; izginejo vzroki 'tega. zla, ki da nes mori človeštvo. Bogatini, kapitalisti' 6e boje komunistične uredbe gospodarstva zato, ker v sedanji kapita&tični uredbi posedujejo sami vse politične svoboščine in vse materijalne dobrine. Vedo, da se njih materijelruo stališče izjednači z materijelnim stališčem proletariata, ali pa narobe. V obeh slučajih pomeni za njih izgubo, za delavstvo dobiček. Nastopajo proti osebam zato, ker proti ideji sami ne morejo nastopiti, ker je ideja postala last večine delavnega ljudstva.
V trenutku, ko delavec to premisli, pcstaae komunist. Dobro je, da se gospoda tega ne zaveda, ker je prelena m preplitka za take misli. Nam je tako prav, ker nismo optimisti in ne mislimo si česa pridobiti zlepai, marveč z bojem. Zato je prav, da se grupiramo. Kar je dobrega, klenega zrnja, gravitira v komuneem, kar je plevela in smeta, absorbira »Pipi«. Dober tek!
PULJE.
Na tukajšnjo postajo je prispel vlak iz Vidma namenjen v Trst, ki je imel dvanajst vagonov naloženih z municijo. Železničarji so to zavohali, odpeli dotične vozove in jih porinili na mrtvi tir. Potem je na ta način olajšan vlak nadaljeval svojo Vbžnjo. In prav je ‘bilo tako, saj. v Trstu ne rabijo munioije, kvečjem nekoliko manj kisel kruh.
IDRIJA.
Dne 29. VI. 1920. smo imeli pri nas v telovadnici 'judske šole javni rudarski shod z dnevnim redom:
I. Organizacija in delavstvo.
II. Delavske razmere.
III. Slučajnosti.
Shodu je predsedoval sodr. Leopold Jurman, Poročevalec je bil sodr, Franc Vidmar in zapisnik je vodil sodr, Viktor Poženel. Sodr, Franc Vidmar jej v daljšem govoru orisal .položaj delavstva v sedanjem času, namen in pomen strokovne organizacije.
•ij
m
«15
poudarjal je, v kako važnem zgodovinskem času vipo in tako brezmiselno, da je še veliko delavČp? v Idriji, fel lega rte vid^O tali nočejo Vide«,
Navajal je grozote, ki jih izvršuje današnji krif vični kapitalistični sistem nad neorganiziranim lavstvom. Poudarjal, da je sveta dolžnost vsakžA delavca, da se organizira, kajti kapitalizem je m.^1, narodno organiziran, zato mora biti tudi delavstvo, ako hoče biti dovolj močno, da se .postavi buržuaži|i v bran.	;
Kajti neorganizirano delavstvo je garja na taf&tf proletarijata, ne zidai, ampak podira in je enako ij^IL gardi, ki napada naše brate na Vzhodu. Večkrat je poziva! delavstvo, da je skrajni čas, da' pristopijo v^c v organizacijo, ki. je mednarodno zvezana Z vs« strokovnimi organizacijami Julijske Benečije Italije, ki imajo svoj glavni- sedež iv Sijemi (1	.	.
Nadalje je poročal o sklepih kongresa v Sijeni dn£ 22., 23., 24. maja 1920, o plačah in stanju delavstva v Rablju, La banju in celi Italiji.	:	.
Končal je svoj govor, da je za delavstvo končna! in edina rešitev mednarodna organizacija, kajti' vse meščanstvo s kapitalizmom vred, je proti proletič« rij atu, zato proč roke od buržu azi je.
'Zdrami se, kdor še ni organiziran, usode dan se bliža.
Živela organizacija!
Živela proletarska, diktatura!
Proti govorniku ni bilo niti enega ugovora. ■■■
K drugi točki se je po daljši debati enoglasno sprejelo dve resoluciji gospodarskega značaja. K re-: solucijama so govorili tudi sodr. Pavel Treven, sodr, Tomaž Brus in Ivan Eržen. K tretji točki predlaga Eržen naj se skliče izvanredni občni zbor bratovske skladnioe glede važnih stvari.
Sodr. Pavel Treven predlaga, naj se nastavi še enega zidra.vtn.ika, kajti samo enemu ni mogoče opravljati pri najboljši volji tega posla, (in temu menda tudi te volje manjka) in zdravnik naj bo slovenskega jezika vešč. Končno poživlja sodr. Vidmar še enkrat delavstvo, naj se organizira, se za-, hvali za udeležbo in zaključi shod.
Naj bo omenjeno, da so tudi naši nasprotniki bili popolnoma mirni in niso ugovarjali, kar ni njih navada.
ČRNIČE.
Kako je to, da se nam nalaga sedaj od naših go* spodov nov davek? Kaj nismo z davki že dovolj preskrbljeni? Zdaj pa naša cerkvena gospoda na-, bira za — sv. Goro. Ne vemo ali bo nabrani denar služil za nakup svetogorskih zvonov, ki so jih duhovni gospodje prodali bivši Avstriji, da je iz njih delala kaione, ali pa se hoče kar novo cerkev in' seveda tudi samostan poleg nje postaviti, da bodo menihi pri lepem razgledu pasli lenobo. Za take luk-suse ni ljudski denar, posebno ne, dokler ljudstvo še prebiva v barakah in jamah. Da jih ni sram, iztiskati denar za nepotrebne namene iz žepa obubožanega ljudstva. Ljudje, povejte tem gospodom, ko pridejo k vam beračit, naj najprej poskrbe nam •dostojna bivališča; za drugo pa: zdaj ni čas. Sicer pa so tudi černiške zvonove nekoč prodali. Za te se še ne nabira, bržkone so svetogorski bolj potrebni, ker. mihov glas dalje in — več nese. Tu je nek hu-: dpmušnež sestavil pesnico o tem in sličnem nabira!« nju; poje se po besedilu »Zagorskih zvonov« in če se vam ne zdi napačna napišem vam jo:
Sem slišal zvoniti črniške zvone, pa prišla je vojna
odnesla jih je 	...
Kanone so zlili iz naših zvonov in fante pobili
iz svetih topov 	i
Nabirajo zopet	^
za sveto Goro, ljudje zadrgnite
le svojo mošnjo.........
Ker novi zvonovi le grožnja nam so, da nove kanone	'fti
spet lili bod6 	ji
ŠTEVERJAN. „
Nedeljo 4. julija je bil drugi javen shod v Števef* janu. V Števerjanu je ena močnih komunističnih or* ganizacij ter odbor zasleduje pazljivo gibanje v kraju in deželi, števerjanski sodrugi ‘delavci dobro razumejo, da bo stranka, imela trdno podlago v Brdih le, ako se tudi kmeta pritegne v gibanje. Koloni sO se dali zadnji čas zapeljati ter zopet oživeli »Društvioi, slovenskih kolonov«. Obečali so kolonom, ‘da jijfi( slovenski »Pipi« izposluje razlaščanje velikih po'? seštev, vojno' odškodnino, neodvisno od gospodarji čn da jim zavaruje slovensko narodnost. Četudi se je kolonsko gibanje v deželi pričelo v Brdih že spomladi 1918 im je večina kolonov jela spoznavati nost organizacije, so jih obljube premamile tako, dal se je zbralo 300 kolonov okoli starega društva. Le koloni zapadnih Brd so ostali trdni ter so se orga;-nizirali skupno v veliko kolonsko organizacijo, ki obsega vso Italijo. Malo časa pa je trajal vpliv ljudi, ki so imeli pred seboj svoje malenkostne strankarske koristi in so hoteli na ogromao' škodio kolonov iste odtrgati od velike intemaoijonalne kolonske or« ganiiz.aoije. Sodrugi v Števerjanu so vsled tega priredili shod z namenom, d'a se poučijo koloni o goH spodarskem pomenu starega kolonskega društva in velike državne Organizacije. Na shod je prišlo lepo število kolonov, ki so konečno razumeli razliko med zakotnim društvom in strokovno organizacijo. Predsednik Bratuž ne le da ni ugovarjal, marveč je .bil sam prepričan, da zdrava pamet najde svojo pot ter je naznanil, da se v kratkem skliče zborovanje koh Ionov starega društva., da se pač odloči o razpustu. Na shodu je nastopil strokovni tajnik Kosič ter .pridobil takoj simpatije delavcev in kmetov. Sam' delavec, proletarec in samouk, znal je govoriti delavcem in kmetom iz srca. ter se ga je po shodu tet-koj vabilo, da mora priti še v Brda ustanovit v naj* krajšem času veliko., prepotrebno organizacijo statf-binskih delavcev, ki bo edino v stanu varovati id-' terese domačih delavcev.	',‘f
nabilo no novo naročbo!
Naš list „DELO“ izhaja
trikrat na teden
in sicer vsak pondeljek, vsako sredo id vsak petek.
NAROČNINA za celo leto znaša	Lir	30'—
„ pol leta .	.	.	„	15-—
„ tri mesece	.	.	„	7*50
.	.	.	„	2-80
mesečno ...............
Posamezne številke se bo podajalo tud! v nadalje po 20 stotink.
-ff
Socijnlni preobrati u preteklosti
(Dalije.)
Takšen stol ali kajne n je tbii na Gosposvetskem polju na Koroškem. Običaij starega umeščenja, ko }e ljudstvo podelijo oblast izvoljenemu glavarju, se je ponavljal celo pozneje ko so si knežje rodbine {prilastile privilegij »taJutega vladainjia in ko ljudstvo
Sveč 'moglo svobodno voliti kakor v s^atrih časih. o4 pri vseh narodih v prehodni dobi, ko se je mola! a štora rodovikistka družba umaknita politični državi, tako je tudi pri Slovencih pomogel vpliv (privatnega botgaistva, da so veliki knezi in vojvode poteptali staro ljudsko pravo ter namesto volitev ijivedlir postavo, da knežjo čast očeta nasledi naj Starejši sin aili njegov najbližhji sorodnik. Tiste foidbine, iz kaberiih so izhajali veliki župani in raizni (drugi veljaki, so sd tuidi prilastile posebne pravica in iz njih so izšli plemiči, ki so s« pri raznih narodih Smetnoviadi vlaistelimi, žlahčLči, iboijari, zemani pani itd.
Tako je polagoma propadla stara slovenska druž-ba in z njo vred tudi pradavna detmoikraioija. Nek ifata rodovinska žuipa je prešla v politično občino ioda glavar občine se pri Slovencih še danes ime nuje župan. Iz ruekdanujih zadrug so naistale vasi. Kc so Slovenci po dvesto letih hudega boja mora! sprejet; krščansko vero >(v začetku 9. Stoletja), jiim je bila starai župa cerkvena enota, iz katere je nastala Župtii'.;:a in diuhovnak, ki je namesto prejšnjega žu-pama-duhovna opravljal verske posle, je od tieid ostal župnik.
Zadnji slovenski knezi ailii veliki župani, ki jih je izvodilo ljudstvo in ki so vodili boje proti 'krščanstvu, katere omenja zgodovina, šobili: Valuk, Borut Hotimir im Coiaz J v Gorotamu, Voj in ir in Ljudevit v Posavju in Pribi.na ter Koc el v Panonija •ob Blat nem jezeru. Nekateri 'izmed 'teh — kot Hotimir in G or £iz d — so se dali krstiti, ko so bili 'tepeni od Bavarcev, ki so z ognjam in mečem usilili krščanstvo našim praidedrim.
V Bosmi so se nekatere veliike župe ohranile do prihoda Turkov v 15. stoletju.
To je kratek opis — napisati bi se dala cela knjiga, ki bi bila zelo zanimiva — zaoriužnega. življenja stainh Slovencev. Iz teh vrstic je čitaitelj nedvomne že spoznal, da se zadružni slovenski sistem bistveno ni nič razlikoval od splošnega* sistema stare družbe. Vsi naredi so bili 'tako o.rgam-ziraini, dckler niso poznali politične države, sloneče na pravu privatne lastnine. 'Naši zgodovinarji so opisali slovensko zadrugo ped vtisom, kakor da «■0 :boli samo stari Sloveni tako organizirani. To .je napaična mnenje. Vsi naredi so ianeli s-v oj o zadružno dobo, razlika je le, da nekateri, bolj napredni narodi so se je prej otresli kot drugi; to je bilo odvisno od razveja mater,ijaJnih sredstev.
Omenili smo že, da je bila slovenska zadružna organizacija tako močna, da se je v gotovi meri ohranila medi priprostiim ljudstvom na Hrvaškem, jSrbskem, Bolgarskem, v Bosni, Rusiji in med belo-kiiamjskima Slovenci skoraj do današnjih dini. Ohra-imila ®e je v takoizvanih hišnih zadrugah. Pradavna komunistična demokracija se je bila tako globoko ukoreninila v krvi. in duši slovenskega ljudstva, da se je oklepalo njenega zadnjega drobca. Hišna zadruga je bila skupina sorodnikov, ki niso delili premoženja, temveč so vsi skupaj bivali v rodni hiši; to se pravi, kolikor je bilo ibratov, so vsi živeli skupaj s svojimi ženami in otroci in najstarejši brat t?e bil gospodar, kadar je umrl oče. Vsi drugi so aelali za rodbino in vse premoženje je bulo njihova skiupna last. Jedli so pri eni mizi, pri kateri je gospodar rezal kruh vsem članom. Spali so pa vsaka družina v svoja čumnati, ki so jih prizidavali oziroma postavili iz lesa k stari hiši, kaikor je naraščala zadruga. Ko je pa bilo že preveč družin v eni hiši, so poleg postavili drugo. Tako je nastala v a® k a zadruga, ki je eksistirala še pred ka&ni petinsedemdesetimi leti na Hrvaškem in Belokranjskem ob Kolpi.
V Albaniji je ljudstvo še dlanes organizirano v goče izvira iz nekdanje grške fratre ali bratovščine.) bakiiih zadrugah, ki jim pravijo fr ar a. (Ta beseda mo-Alibanska fr ar a .je ostanek bivše rodovi nske za-dnuige.
Zadruga KeltOT in starih Nemcev.
Keltska veja arijske družine je tudi- ohranila svoj zadružni sistem precej časa. Irci in Škotje, ki so potomci tega ljudistva, so bili orgaoizinami v »septih« in t»članih« še v 11. stoletju; v nekaterih kra,;iih Irske so bile zadruge še v 18. stoletju dn Angleži .jih niso mogli stoletja zatreti, čeprav so uvedli razne zakone v ta msimen. Angleški zgodovinarji pravijo, da je med Velši {sedanji Wales) še v 10. stolet',u obstala jasminska družina. Oni .je tako ne imenujejo, ampak apozr.ia se po tem, ko pišejo, da sta se mož in žena lahko poljubno ločila in si vsak izmed n,;iju poiskala drugi pa.r. Pred) ločitvijo sta si razdelila Mletje in otroke; če so bili trije otroci, je mož vzel starejša dva. — Iz tega ,je 'jasno, da so bili VeJši še takrat v srednjem stadiju barbarizma. Vendar pa ni možno ns/jt;, da bi bili Šfooitje in njihovi irski so-
temnskega prava, glava zadruge. Mnogi indoevro-pejska jeziki ima^o podoben izraz za ženo, n, pr. grško gyne, norveško kotna itd.
Ustava nemške zadruge je bil«' principi.jelno ista kot pri drugih narodih, Komunistična demokracija je bila glavni faktor. Zadruga j* volila glavarja, ki je imel gotove dolžnosti. V času vojne je bil izvoljen vojaški iDOgla-var, ki pa m imel druge oblasti. Glavnia oblast je bila skupščina, kateri je predsedoval glavar, odtočila pa je večina ljudstva. Glasno mrmranje množice je pomenilo, da ni zadovoljna s predlogom, dočim je rožljanje 2 orožjem značilo odobritev.
Socijalni preobrati ▼ preteklosti.
Zveze rodov aili plemen, so obstale že v Celarje vem oaisu. Glavarji so pozneje odpravili volitve in uveljavili postavo prvorodistva in tako so nastale plemiške rodbine in dinastije. Ker je bila oborožena ::ila edina cipcra glavarjev, da so se obdržali na po-vrš;u, so vodili večne vojne s sosednimi Sloveni in j r ugiiini naredi, med katerimi so ropali in pobijali. Napadali so tudi drug drugega, to je svoja lastna plemena, ker niso raogli živeti 'brez ropa in ubi-
'ulljcl. To >*‘S 'trsi sin	Aasa	Ifli
i,e1o tolike časa, dckler ni razpadla nemška rodo v inska družba in na njeno mesto prišla c-ržaiva s pri v Eegi ranimi sloji.
Z&Jruge dragih plemen.
V Aziji je še sitoogo barbarskih ljudstev, ki so otr-jfanizirana v zadrugah. iMifijctniajrji raiznih sekt, ki biskujejio 'dotične kraje, so napisali nebroj poročil o življenju tam-ošnjih ljudi in vsi .poročevalci se stri-nija.,o, da glavno pravilo zadruge je, da si moški mo-:'?.;o iskati že.nsike v sosednih zadrugah. Nekateri zija.tki rodovi imajo še danes materinsko pravo. Aifganei, juraški Samajedi v Sibiriji, Kaimuiki, Mu-nipotroi isa mongolski rodovi so še organizirani v zadrugah.
Celo Kitajci imajo v svoijem družinskem sistemu Uarakteristična znamenria rodovi nske družbe. Kitajska beseda za ljudstvo je »pih-sing,« ki pomeni dobesedno »sto rodbinskih imen.« Da' li ta beseda z vira iz dcibe, 'ko je kiitaijsiki narod štel sto plemenskih skupin, ni še dognano. Značilno je tudi bo, da je na vsem Kitajskem okrog štiristo rodbinskih .nen, <ki ao povzeta po živalih, sadiju, kovinah in drugih natumiih pnedmetih. Na Kitajskem najdete po cele vasi, katerih prebivalci imajo saimo eno .ime ko.t n, pr. Vol, Kcnj, Ovca, Cvetlica itd. In kakor pri ameriških Indijancih, tako si mora tudi Kitajec vzeti ženo iz rodbine 'drugega imena.
rodni ki imel kakšno večjo rod.ovinsko organizacijo, °^,n'	' zvezo zadrug in plemen. Njihov razvoj so
razdrli najprej Rimljani in potem Angltetži.
Germanski ali staronemaki rodovi so bili organizirani v zadrugah še v dobi velikega preseljevanja, ko so nekaj stoletij pred Kr. okupirali kraje med Donavo, Reno, Vislo in Severnim morjem. Cimbni in Tevtoni so se takrat še selili in Zevtba sa prišli v Cezarjevem časa Juli, Cezar, rimski vojskovodja, ■)e vodil vojno proti tem rodovom in spremljal g® )e ronusiki pisatelj Tacit, ki je prvi dobfo opisal stare Nemce. Takrat so bili Germani v gornjem stadiju barbarizma. Tacilt piše, dla so živeli v rodovinskih skupinah in se pečali s poljedelstvom in živinorejo; bili so tudi lovci in zelo .predrzni bojevniki. To veLja za vsa germanska plemena (Goti, BurguiuE, Longobardii itd.) Dalje pravi Tacit, da so bili na boJ-nem polju razvrščeni po sorodnih skupinah, druga
rieprSUTrojo^aVn0 t0 “'H1'6"'4 H<>mer ° ^rških če-
seirt/f -PiŠ€:	sma'tra-T<> sinove svojih
f svc'e s,n"yve	kot je videti, je 'krvna
ve, med metennskim stricem in nečakom bolj važna, kakor pa med očetom in sinom.« To dokazuje ek-
! rUfe’ V ka'teri 5e ”is<> bili obrisani sle-ov. materinskega prava. Sas-trini otroci so bili
daTk ?Se' d°ČMn hrabwvi	k«	so	spa-
h k zadrugi njegove žene, torej je čisto naravno,
T,'6 “" Tf stncen‘ nečakom važnejše sorod-
j ^	idana	^ Mdtuga in po
daNS“^.^fT ”	J»K	Golil,,
Je Y^aio to Pri vseh nemških .plemenih ni anano. Gbvar zadruge je M kuning. Jezikoslovci pravujo, da je te beseda nastal sedanji nemški
f , a«žleški »king« (kralj). Dalje tolmačffo, da beseda .kuni ali kune (v poJejl
nemščini kuenne) izviira iz korenine »kun«, ki je
oomenila 'toliko kot žen« katera ie bila v dohi
imajo 'očetovsko pravo, otrcici se kličejo po očetu. Kadar oče umre, ostane njegove imetje nerazde-ljenov oskrbi najsitarejšega sina, dokler živi maiti-udova, ki pred svevo smrtjo raizdeli laisitnino med sinove. Iz tega sledr^.d.a ma Kitajskem še obstoji neke vrste rodovinska organizacija..
Če pogledamo v zgodovino starih Hebrejcev ali Izraelcev, vidimo, da so črneli zvezo dvanajstih ro-ov, ki po pripovedkah v bibliji izvirajo iz dva naijstih sinov Jakoba. Vsa mitična zgodovina tega semitskega ljudstva, ki se je naselilo v Palestini, se sače okrog Abrahama, Lzaka in Jakoba in dvanaj tih sinov zadnjega. Par stavkov iz biblije dokazuje, da Abrahamova doba spada v gornji stadij barbarizma med Izraelci. Pisjati še niso znali, toda po svojem razvoju se Lahko primerjajo s homerskimi Grki. Zaidtrmižno življenje starih Izraelcev je raiz vidno iz tega, ker je — kakor pravi biblija {sveto pismo) — Abraham kupil Rebeko kot ženo Izaku in dragocenosti, s katerimi je bila Rebeka plačana, so bile oddane materi in bratu neveste, ne pa očetu, To pomeni, da so Hebrejci takrat imeli še mate rinsko pravo. Abraham je trudi vzel svojo polusestro Saro za ženo rekoč: »Ona je moja sestra., ker je hči mojega očeta, ni pa hči moje matere, in zato je postala moja žena.« Po pravilih staire družbe je bilo to nekaj naravnega. Abrahamov oče je imel več žen in Sara je bila njegova ihči, torej krvna sorodnica Abrahama; ni pa bila njegova sorodnica po zadrugi kajti Sairina mati' je spadala k drugi zadrugi in zato se .je Abraham, lahko oženil z njo. Dalje vidimo v bibliji, da se je Nahor poročil s svojo nečakinjo, 'hčerjo svojega1 brata Harama, Amram, oče Mojzesa, je vzel za ženo teto, sestro svojega 'Očeta, ki je rodila Mojzesa.
V Afriki imamo kaos, v katerem se mešata divjaštvo in barbarizem v rodovih čmopoltne rase. Zamorci, ki bivajo med Kongom in Nigerjem, imajo v vsaki naselbini glavarja, ki je navadno najstiarejši v rodovini. Despotizma ne poznajo in prodno izvrže smrtno obsodbo, se zbero starešine k posvetovanju Spolno razmerje v naselbini je prepovedano in moški si iščejo ženske pri sosedih. Pri Balakajcih vtzaime sin očetove žene, izvzemši svoje matere. Poligamija je splošna pri Zamorcih. Pri večini rodov je še mar terinsko pravo. Dr. Livingstone piše o zamorcih, ki se imenujejo Sanjaj in ki bivajo obrekr Zambezi sledeče: »Pri njih je čudna vlada. Glavar j« izvoljen in sicer izb ero nečaka utmirlega glavarja, to je sina njegove sestre, čeprav zapusti lastnega sina. Ako niso zadovoljni s kandidatom v svoji sredi, gredo v oddaljeno naselbino ,po glavarja, ki pa mora dosledno biti njegov brat ali sin njegove sestre, nikdar pa ne njegov lastni sin.« — To dokazuje, da pri teh zamorcih teče nasledstvo po materi, ne pa po očetu.
Vrnimo se k ameriškim Indijancem. V današnji Mehiki so. bivali rodovi, ki so bili na visoki stopinji razvoja, ko so jih odkrili Španci v prvi polovici 16, stoletja. Španski pustolovci, ki so okujprrali Mehiko, so smatrali, da je bila vladla Aztekov in drugih mehiških .plemen monarhistična kot so bile vse vlade takrat v Evropi. To napako so osvojili tudr španski zgodovinarji, ki so obiskali Mehiko in opisali njene prebivalce. Brez vsake natančne preiskave socijal-nega sistema azteške družbe »o enostavno zapisali, da so imeli Aarteki monarhijo in svojega cesarja. Sodobni in poznejši evropski zgodovinarji so naravno venjeli Špancem, ker niso imeli (boljših virov, in tako je nedopustna laž postala »zgodovinska resnica.«
Španski grabeiži, ki so dlnli v Ameriko za zlatom, pa niso samo Lagali o sistemu indijanske družbe, temveč so jo tudi uničili in brez malega popolnoma zatrli vsak sled za njo. Ko so okupirali središče Aztekov — katero s o Španci nazvali Puebio — edino utrjeno bivališče aizteških plemen, so raztrgali njihovo organizacijo in jo nadomestili s svojo tiransko vlado. Na ta način je izginila aizteška družba s površja zemlje predno jo .je bilo možno preiskati in spoznati in z njo je izginila zgodovina ljudstva, ki se po vsej praviti sme prištevati med najbolj nadarjene narode na zaidnem kontinentu.
Španski zgodovinarji in dirugi pisci so napisali kup knjig o Aztekih, ki pa vsebujejo veliko zbirko protislovij in gorostasnih napak. Iz vsake knjige zija velika revščina pisatelja, 'ki se ni hotel toliko potruditi, da bi dodobra proučil in spoznal razmere ljudstva, katere je mislil opisati in zato si j« pomagal s fantazijami. Iz teh knjig se da izluščiti nekaj dfrob-cev, ki pokaizuljejo, da Azteki niso bili' nobeno »kraljestvo« niti »cesarstvo«, temveč so imeli roda vinsko organizacijo, o kateri pa takratni Španci niso imeli naibančne^ega} pojmal Prihova organizacija je bila vojaška demokracija in imeli ao glavarja "[kakor Grki svoietfa baczileia. Rimljani reza in Slovani voavodol.
katerega so Španci izprva krstili za »kralja«, pozneje pa za »cesarja.«
Azteki so imeli v d'obi njihovega odkritja zvezo treh rodov; poleg Aztekov so bili v zvezi še Teze-kučani ih Tlakopani. Železa niso .poznali, niti denarja in blago so zamenjavali, Znali pa so delati' o-rožje in orodje iz brona, tkali so obleko, izdelovali razne in zelo umetne lončarske predmete, gradili hiše in tample iz surove opeke in namakali so zemljišča, ki so bila izpostavljena suši. Bili so torej v srednjem stadiju barbarizma.. Njihov gospodarski sistem je bil komunizem. Zemljišča in druga lastnina je bilo skupno imetje zadruge. To velja z malimi izjemami za vsa plemena, ki so istočasno živela v Mehiki, katerih jih je sedemnajst.
Azteška plemena so bivala v okolišu sedanjega glavnega mesta Mehike, veliki kotlini, katero obdajajo grebeni hribov, ki nudijo natumo zavetje. V tej kotlini je bilo ob prihodu Špancev trideset naselbin, ohstdječih iz bivališč, zgrajenih iz surove opeke In kamna. Hiše so se držale dnuga druge, tako da je bila vsa naselbina ena sama hiša. Vsa planina, na kateri so ‘bili naseljeni' Azteki, je pa bila obdana, z umetnim jezerom, ki so napeljali iz bližnjega .jezera Tezcuco. To dokazuje veliko nadarjenost tega ljudstva, kakršne ni opaziti pri nobenem drugem indijanskem plemenu v Ameriki.
V notranjih razmerah so bila plemena neodvisna, toda imela so federacijo v svrho obrambe proti zunanjemu sovražniku. Vsak rod je imel svoj glavarsiki 'vet in svojega voljnega poglavarja, toda a.zteški do glavar je bil vrhovni vodja vseh čet v času vo;ne Poglavar je bil podvržen volji Ijludsitvai, ki ga je .lahko odstavilo. Španski zgodovinar Clavigero je zabeležil slučaj, ko .je bil poglavar odstavljen.
.(.Se nadaljuje.)
nje ne izboljša, nismo krivi mi, temveč bržkone brezmočnost takih pripomočkov in zlobna nevednost onih, ki vam take pripomočke priporočajo kot naj izb omej še.
Ko pa spregledate, da vse nič ne pomaga, potem smo temu krivi komunisti, ne ,pa kaplani, v katerih organizacijah stojite! Ne, te krivde ne vzamemo nase! Komunistična »Njiva« je že nekoč precej člankov objavila o poselskem vprašanju. Tedaj se je mislilo, da bo možno posle organizirati na solidni podiagi, potem pa je šlo vse po vodi. Posli so se raje zatekli zopet v razne zavode raznih kaplanskih svetnikov, ki pa — kakor vidite, nič ne pomagajo.
Odpomoč bi ibila tale:
1. proč od kaplanov in takih »zavodov« za .posle;
2. organizirajte se na podlagi razrednega boja v Delavski Zbornici.
■Potem bomo vam pomagali, in si boste same pomagale. Do tedaj pa je zaletavanje v nas le smešno. Primite raje svoje kaplančke za ušesa.
Naš Ust pa vam je vsak čas na razpolago, pišite nam obširno o vprašanju, saj ste sposobni. Mi bomo priobčili.
še nekaj pa. Mi komunisti nimamo »gospa«, temveč imamo žene in te — pometajo same. Vaš očitek koncem vašega pisma tedaj ne drži!
KOSTOLOM
Zdravnik F. J. Kern.
Kostolom (Fractures, zlomljene kosti) je pri naših članih-delarvci-h prav pogost vzrok, da se morajo javiti za bolniško podporo. Zanimivo 'bi bilo izvedeti koliko podpore plača 'blagajna za 'te vrste bolezni vsako leto.
Kosti se zlomijo v sle d nesreč, katerih dostikrat ni mogoče preprečiti. Najbolj navaden kostolom so zlomljene kosti v zapesti vsled izpcddrsn je n,j a na ledu ali izpodtaknjenja pri hoji.. Človek se pri padcu skuša ujeti z rokami, pa počijo kosti radius in ulna (podi eh1 trni ca).
Druga zlomitev, katero pogosto vidimo, je v členku. Noga se ujame v kaki jami, na tračnici ali v kakem drugem precepu, človek pade na stran, pa počijo kesti' v Členku. Zlomi ali poči se seveda lahko vsaka kost v telesu, če je fizična sila dovolj močna.
Kako zdraviti' .kostolom? Podrobnosti o tem moramo prepustiti seveda zdravnikom. Navodila so samo za prvo pomoč.
Pred vsem je treba zravnati skrivljene ude. To se najbolje naredi, če se ud z zlomljeno kostjo potegne. Drugo je, da se zlomljena kost drži pri miru. Povsokj se lahko dobijo deščice, ki se povijejo z bombažem ali mehkimi cunjami in se povežejo ob zravnanem udu. Če dmgega ni pri roki, je za .prvo pomoč, po sebno na nogah, dobra navadna podvzglavna bla zina, ki se zjavije okoli uda in spne z bucikami.
Treba je seveda pravočasno iti po zdravnika, vendar se ne mudi, kot nekateri mislijo. Eno ali dve uri ne naredi veliko razločka, razen če je kost jako razbita ali celo 'koža ranjena' Če je prebita kotža in morda kosti gledajo venkaj, je dobro, da pride zdravnik kakor hitro mogoče, da se rana in kosti ne prisade, 'kar ija bilo lahko nevarno za življenje. Če ni mogoče dobiti zdravnika v prav kratkem' času, je dobro rano izprati s slano prekuhano vodo in jo oviti s cunjami namočenimi v isti vodi. Še bolje je, namazati rano z jodovo tinkturo ki je najboljše raz-kuževalno sredstvo za prvo pomoč. Vse smeti in nesnago je seve treba odstraniti z vodo.
Zdravnik navadno svetuje, da se kosti slikajo z X-žarki. Vredno je, napraviti ta potrošek za slike, ker zdravnik potem ve, kako je uravnal kosti. Če niso dobro uravnane, se dajo prvih par dni nanovo urediti.
Ko so kosti uravnane, morajo ostati v isti legi vsaj kakih deset ali štirinajst dni s pomočjo deščic ali splintov, da se zlcimljeni 'konci vsaj nekoliko sprimejo in obdrie lego. V štirinajstih' dneh ali treh tednih ni toliko nevarnosti, da bi se kosti razmaknile ali skrivile, če le uporabljamo primerno pažnjo.
Prejšnja leta smo pustili kosti v deščicah ali v mavcu (gipsu) oeli mesec in več, zadnja leta vedno bolj prevladuje mnenje, da. je treba poškodovane ud« poprej gibati, da -mišice in kite ne otrpnejo preko mere. So seveda slučaji, recimo okcli noge, kjer moramo imeti kosti imobilizirane dlje časa.
Ko se konci kosti sprimejo, ,je treba ud masirati in kopati v vneči vodi. Odtok krvi se s tem pospešuje, kost se hitreje celi in obraste, kjer je bila zlomljena; členi postanejo veliko poprej gibčni in mišice jačje, da se doba invalidizma skrajša.
Dobijo se slučaji, da se kost sploh noče zarasti navzlic raznim metodam zdravljenja. V tem slučaju se da včasih precepiti kos druge zdrave kosti v zlomljen prostor, kjer veže zlomljena konca.
Koliko časa traja zdravljenje zlomljenih kosti? Odvisno je od načina poškodbe, od gotovih delov kosti, od bolnikove krvi itd. Nekaterim se kosti celijo hitreje kot drugim. Otrokom se zacelijo jako hitro. Čim mlajši je otrok tem hitreje se zaceli. Novorojenčkom se sprimejo pri porodu zlomljene kosti v par tednih. Poprečno pa traja onemoglost pri različnih kostolomih nekako takole: ramna kost 14 tednov, komolec 12 tednov, obe kosti v lehti 11 tednov, gnjatica 20 tednov, golenica. 18 tednov, noga 17 tednov, členek 12 tednov in več.
Nekateri bolniki gredo na delo prehitro /drugi pre-kasno. Dobimo bolniške nakaznice, ko je bolnik v podpori za kako bolj lahko zlomitev mesece in mesece. Seveda niti zdravnik ne more določiti točno tedna in dneva, Kdaj je varno iti delat. Vsak bolnik kaže posebne znake in simptome :ista bolezen pusti pri vsakem drugačne posledice.
Strup iz {istega sladkorja
(Malinovec, Pomarančnik, Citrona in Tamarindo) po zmernih cenah za družine in po posebnih cenah za raz prodajalce se dobi pri tvrdki
CIACONO POLLAK
PIAZZA DEGLI STUDI 7 (ex Lipski trg)
Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
Godbeno rirušfuo ,Lirn‘ Iz sv. Križa
priredi
v nedeljo 11. Julija 1920
Um tmlilo i iIkm
DOBITKI: Činkvina 200 L, Tombola 300 L.
Odbor.
Občno konsumno ifruštuo
v Idriji
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kliko M goptta zadruga
v Dobravljah na Goriškem
Ima o zadružni kleti vet sto ML najboljšega naravnega
VINA
po zmernih vsakdanjih cenah.
Daje od 56 lit. naprej.
prej „Prl Prelovtn"
se nahaja sedaj pri
j. Štrausu
tik šole v Idriji
Ustanovljeno leta 1898 Ima.1127 članov, Lir 4,861.59 rezervnega In Lir 7.333.62 društvenega sklada. Ima 9 lastnih hiš,
valiini mlin
z električno razsvetljavo, zemeljsko poj sestvo, gozde in travnike. — Ima centralno prodajalno opremljeno z vsemi potrebščinami, manufakturnim, galanterijskim, kolonijalniM, špecerijskim blagom ter vsake vrste pijač in tri filijalke.
Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje
po 5 od 100
ki so Investirane v blagu katerega vrednost se rentira dočim denar malo velja.
Hranilne vloge se lahko vlagajo osebno ali po nakaznici na zgorajšnji naslov, proti takojšni izdaji hranilne knjižice
VODSTVO.
J
□
01
k
3
J*
e
o
N
CD
S
Qf
Dnevno
»dl!
til«! MM« IM M. Ferjaniii
VIPAVA
Manufakturno blago, jestvine, južno sadje, železnine, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu v vipavski dolini
Dnevno novi dohodi I
3
e
©
M
**
O
3
pr
c
(D
Čevljarska ntimi v Mini pri Goriri
vpisana zadruga z om. zavezo
M
doma tega Izdelka
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
y Gorici: zadružn. prodajalna v hiši
  ■»  centralne posojilnice -—
Corso Giuseppe Verdi štev. 32.
«« Trstu! zadružna prodajalna v ul. *  - dei Rettori štv. 1.
» Vipavi; trgovina S. Beltram.
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici in sicer na drobno in na debelo. Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur.
LISTHICA UREDNIŠTVA
Klara Širok: Popolnoma prav imate, kar pišete o poselskem vprašanju in izkoriščanju onih rev, ki jedo grenek kruh, od priprcuste dekle, pa gor do sobarice in guvemantke. Ali, da se tem poslom godi slabo, nismo krivi mi komunisti, kakor pravdte vi, temveč .posli sami, ki se ne marajo s'trokovno orgadii-zirati, temveč se že leta in leta tišče krog klerikalnih »zavodov« in kaplanov, ki jih vodijo, in 'ki se za naše pode brigajo tako prekleto malo, da občina Trst do danes nima še po6eiske>ga reda, ki Jbd posle ubranil vaaf oajhujšega izkoriščanja. Ce posli sami menijo, da si bodo svoje bedno stanje izboljšali z rožen kr anci in pevanjem pobožnih pesmic ter igranjem *Lurške oa&tirice«. in če se tkljubu temu njihovo sta-
u M lo j
vknjižena družba z omejenim jamstvom
IVI!, zadružno leto — od 1. januarja do 31. decembra 1928 — XVII zadružn« leto.
Mesečni obračun
raitfcijeno blagot
januar februar marc april maj .
! lastnih skladiščil Lir. 3.085,666-64 *	3.389,435-—
.	5.290,594.45
„	4.409,744.64
„	4.025.323.35
Lir
Lir 18.175.440.73 1.030.110.05 Lir 5.055.434.30
Lir 20.200.764.08 Lir 1.030.110 95 Lir 21.230.875.03
Zadružno gibanje i
Vpisanih zadružnikov 31. maja 1920	  30.805
31. decembra 1919
24.007
Naraščaj v petih mesecih
Hranilni oddelek:
6798
Stanje ulog 31. maja 1920	 Lir	6.472.805.64
„ 31. decembra 1919	........................................ 4.968,497 27
Naraščaj v petih mesecih Lir 1,504.308.37
Od 1; januarja do 31. maja 1920 so bile izplačane podpore bolnim in za umrle zadružnike Lir 30.702.90.
Od 1. januvarja 1920 do 31. maja 1920 so bile izplačane dividende za poslovno leto 1918-1919 Lir 12.841.58.
Dokodki skladišča obleki
Oddelek proizvajanja Lir 933.474.62 manufakrurni ,	644.923.72
* obuvala ,	419.546.05
klobukov ,	99.233.20
TRST, dne 31. maja 1920.
Ur 2.097.177.59
Ravnateljstvo.
-i