Poštnina platana v ymWHl « Gena Dla 1*- jimitnsHl dom ŠtCV. 123 V Hubllanl, 30. mn|a 1936 leto t. Ukinitev ali poostrenje sankcij, priznanje ali obsodba zasedbe Abeslnije Naskok Argentine na Zvezo narodov Ženeva, 30. maja. o. Silno pozornost je vzbudila v Evropi zahteva argentinske vlade, katero je včeraj dobilo tajništvo ZN. Argentinska vlada namreč zahteva, da se za 16. junija, ali za kak drug datum sredi junija mora sklicati izredno plenarno zasedanje ZN. Argentinski stalni zastopnik pri Zvezi narodov Quinazu je to zahtevo argentinske vlade ustmeno razložil glavnemu tajniku Zvez Avenolu. Argentinska vlada je prepričana, da se je z italijansko zasedbo Abesinije pojavilo nenadno toliko vprašanj, da bistveno ogrožajo nele obstoj ZN, marveč tudi obstoj svetovnega miru. Vsa ta vprašanja so preveč važna in preveč nujna ter preveč usodna, da bi Jih mogli pustiti v odločevanje samo Svetu ZN. O njih morajo sklepati vse članice ZN čim prej. Nadalje je argentinski zastopnik dejal, da je zahteva njegove vlade v interesu ZN in v interesu splošnega miru. Izrazil fe tudi prepričanje, da bodo zaradi tega koraka argentinske vlade južno-ameri-kanske pa tudi evropske države dobile poguma za odkrito razpravljanje o vprašanjih, ki se tičejo sankcij ter priznanja italijanske zasedbe Abesinije. Ti dve vprašanji morata priti na program izrednega plenarnega zasedanja Zveze narodov. Nujno je, da se ZN izreče, ali priznava zasedbo Abesinije ter njeno priključitev k Italiji, ali ne? Dalje se mora plenarni zbor vseh članic tudi sporazumeti glede prenovitve pakta ZN. Odmev v Londonu London, 30. maja. o. Nenadna zahteva argentinske vlade je vzbudila veliko presenečenje v vseh londonskih krogih. Prišla je docela nepričakovano kljub temu, da se zdi, da so tako ravnanje izzvali Angleži. Odločilni angleški krogi se hočejo te sum-nje na vsak način otresti. Anglija vztraja pri svojem prvotnem načrtu, da ostane glede Italije in Abesinije do septembra vse neizpremenjeno, v tem času pa naj bi se vršili razgovori z Italijo in z drugima državami, da se doseže jasnost v teh vprašanjih. Anglija mora tudi izvedeti, kakšno je stališče drugih držav članic ZN do abesinske zahteve. Bankirji se veseli London, 30. maja. o. Londonski finančni krogi so argentinski poziv sprejeli z zadovoljstvom na znanje. To pa zaradi tega, ker so prepričani, da bo uspeh izrednega zasedanja ZN tak, da bodo sklenili ukinitev sankcij. Odprava sankcij bo poživila mednarodno delavnost, zato angleški finančni krogi argentinski korak pozdravljajo. V Londonu, kakor v Ženevi so prepričani, da bo Argentina s svojo zahtevo prodrla. Program sestanka vladarjev Poglavarji držav MZ se sestanejo v Bukarešti Bukarešta, 30. maja. m. Včeraj se je v notranjem ministrstvu vršila konferenca vlade pod vodstvom notranjega ministra Inculesa. o programu obiska državnih poglavarjev držav Male zveze v Bukarešti. Po programu bodo 6. junija dopoldne romunski kralj Karel, knez-namestnik Pavle in predsednik češkoslovaške republike dr. Boueš skupno z romunsko vlado in diplomatskim zborom prisostvovali veliki reviji čet ob proslavi obletnice stopanja kralja Karla na prestol. V ta namen že postavljajo nasproti kraljevskega^ dvorca posebno tribuno za inozemske goste. Zvečer pa bo v kraljevskem dvoru velik sprejem. 7. junija bo v jugoslovanskem in češkoslovaškem poslaništvu svečano kosilo, ki se ga bodo udeležili vsi diplomati, romunska vlada in poglavarji vseh treh držav. 8. junija bodo visoki gosti prisostvovali slavnostim ob priliki romunskega državnega praznika za obletnico stopanja kralja Karla na prestol 9. junija bodo državni poglavarji z romunskim kraljem Kar- lom na čelu obiskali Turn Severin, kjer bodo prisostvovali blagoslovitvi nove velike iadje na Donavi, ki bo nosila ime kralja Karla. Praga, 30. maja. m. Predsednika češkoelovške republike dr. Edvarda Beneša bo na poti na konferenco šefov držav Male zveze v Bukarešti spremljal zunanji minister dr. Kamil Krofta. Vendar pri tej priliki zunanji ministri držav Male zveze ne bodo imeli posebnih posvetovanj, ker so sklenili na zadnjem sestanku v Belgradu, da se bo prihodnje zasedanje Male zveze vršilo v Pragi. Belgrad, 30. maja. m. Včeraj je priletel na zemunsko letališče romunski zunanji minister Titu-lescu. da uredi veg potrebno in obvesti našo vlado o programu bivanja Nj. kr, Vis kneza-namestnika Pavla v Bukarešti. Pri tej priliki bo obiskal tudi predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča in ga obvestil o razgovorili ki jih je vodil v Parizu in o vseh perečih vprašanjih, ki se javljajo v med-narodno-politiČnem obzorju. Koncentracijski tabori v Palestini Jeruzalem, 30. maja. o. Zaradi vse hujših nemirov je angleška uprava prisiljena k energičnim ukrepom. Nujno bi bilo proglasiti obsedno stanje, toda Angleži se boje posledic takega ukrepa, ki bi Arabce razjaril še huje, kakor pa so že. Zaradi tega je vlada sklenila, da organizira koncentracijska taborišča za revolucionarje. Ta koncentracijska taborišča bedo v puščavi, v bližini Sinajskega gorovja. Tja bodo Angleži poslali vse voditelje štrajka ter vse vplivnejše arabske politike, če bodo nadaljevali s hujskanjem. Včerajšnji dan so se spet ponavljali težki nemiri v Jeruzalemu in po drugih krajih. V spopadih med policijo in Arabci je bilo večje število Arabcev mrtvih ter nekaj sto ranjenih Revolucionarji pa so ubili višjega angleškega policijskega častnika,- Angleški visoki komisar je zapovedal, da mora policija, ker je prešibka, uporabljati plinske bombe in sicer take, ki povzročajo solzenje. Arabci so ta odlok visokega komisarja začeli tolmačiti tako, da bo policija zdaj uporabljala proti revolucijonarjem strupene pline. Zaradi tega se je stanje v Palestini silno poslabšalo. V angleških listih se vsebolj pogosto pojavljajo napadi na Italijo, češ. da ona s svojim denarjem in s svojo propagando podžiga nemire v Palestini. V okolici Nablusa in jenina so se uprli celo policisti domačini. Kakor je znano, je sestavljena palestinska policija povečini iz Arabcev ter nekaj Indijcev. Angleškega moštva je le malo, Angleži imajo samo poveljniška mesta. Nova žrtev avstrijske politične fustice Maribor, 30. maja. Truplo nepoznanega mrtveca, ki ga je prinesla Mura do turbinskih grabelj pri jezu papirnice na Sladkem vrhu, je odkrilo sleiove tajnega zločina, ki je zaenkrat zavit še v temo. Ugotovitve, ki jih je napravila sodna komisija pri obdukciji, so pokazale sed^j neko smer, ki bi znala voditi do razjasnitve zagonetnega slučaja. Pri raztelefeenju se je ugotovilo, da je pripadal mrtvec boljšim krogom, ker je imel negovane roke. Tudi perilo, V katerega je bilo truplo pri naplavljenju oblečeno, je kazalo na meščansko poreklo. Važne so ugotovitve glede poškodb. Kakor smo že poročali, je imelo truplo več ran, zadanih z ostrim predmetom. Obdukcija je poleg tega še pokazala sledove u.lar-cev s topim predmetom po glavi in znake zadav-ljenja. Iz vseh teh znakov se da rekonstruirati na- Raioroževanjje na morju Tokio, 30. maja. Zunanji in mornariški minister -sta se sporazumela o tem, da bo Japonska povečala tonažo svojih rušilcev in podmornic, če bi Velika Britanija obdržala v službi vojne ladje s 40 tisoč tonami. Listi pišejo, da bo Japonska zgra-diila 10.000 ton novih rušilcev in podmornice za 16.000 ton, vendar pa bo Japonska vlada stopila v zvezo z USA, preden začne izvajati ta gradbeni program. Električni stol na delu Newyork, 30. maja. V ječi Sing-Sing je bila sinoči izvršena smrtna kazen na električnem stolu nad 4 osebami, ki so bile obsojene na smrt zaradi razbojništva, ki so ga izvršile v Brooklinu. Kakor znano so ti gangsterji v letu 1934 udrli v kavarno v središču mesta, pokradli ves denar in ubili lastnika. Izvršitev kazni je trajala okoli 20 minut To je prvi slučaj po 16 letih, da je bilo istočasno usmrčenih četvero oseb z električnim tokom. Rim, 30. maja. Pooblaščeni krogi izjavljajo, da ob obisku von Hassela pri Mussoliniju ni bilo besede o kakem tajnem sporazumu med Nemčijo in Italiio. čin umora: Neznanca so morilci najprej omamili z udarci po glavi, potem so ga zadavili in povrhu mu še zadali nekaj sainkov z nožem. Vsekakor — tako je ugotovil sodni zdravnik — je bil neznanec mrtev, še predno so ga vrgli v vodo. Na vratu so se jasno odražali odtisi prstov in tudi znaki v pljučih dokazujejo, da šo ga morilci zadavili. Iz vsega se da sklepati, da je neznanec padel kot žrtev političnih nasprotnikov. Na sličen način sta bila izvršena nedavno dva politična umora v bližini Gradca. Trije morilci, ki so zagrešili zločin pri Cmure-ku ter zadavili svojo žrtev v, avtomobilu, sedijo še danes v preiskovalnem zaporu mariborskega sodišča. Najbrže je tudi mrtvec, ki ga je naplavila Mura, žrtev strašne tajne hitlerjevske justice v Avstriji, ki se pri odstranjevanju svojih nasprotnikov ali izdajalcev iz svojih vrst ne straši niti najgrozovitejših zločinov. Konec Irskega senata Dublin, 30. maja. Parlament svobodne države Irske je sprejel predlog de Valere, s katerim se ukinja senat. To je bilo drugo glasovanje, s katerim je bila definitivno zapečatena usoda senata kot docela nepotrebne in nesodobne ustanove. Parlament je sprejel predlog de Valere s 74 glasovi proti 52 Italijansko-nemško prijateljstvo Rim, 30. maja. Italijanska vlada je včeraj zaplenila list »Gazeta del Popolo«, ki je objavil zelo oster napad na Nemčijo. Do tega napada ne bi prišlo, če nekateri italijanski krogi ne bi kritizirali propagande nemškega narodnega socializma med Nemci v inozemstvu. Do zaplembe lista je prišlo po protestu nemškega veleposlanika v Rimu. Rim, 30. maja. AA. (DNB)List je prinesel senzacionalen zemljevid o dozdevnih zahtevah Nemčije v Evropi. Haag, 30. maja. Sultan Garat Ali in še šest poglavarjev in več sto vojakov je danes izjavilo italijanskim oblastvom pokorščino. Rim, 30. maja. V južni Rusiji trajajo še vedno snežni viharji. Ponekod so nastopile sedaj tudi poplave. Berlin, 30. maja. Zastopniki Nizozemske in Nemčije so danes podpisali pogodbo o podaljšanju pogodbe o transferu in potniškem prometu med obema deželama. Norci na svetu se množe Pariz, 30. maja. AA. Že nekaj časa seoblastva vznemirjajo zaradi neprestanega naraščanja duševno bolnih ljudi. Razna zavetišča in umobolnice sprejemajo od dne do dne več bolnikov. Primanjkuje že prostora v bolnišnicah za umobolne ljudi in zato so nujno potrebni ukrepi, da se to odpravi. Tudi v inozemstvu, zlasti v USA čedalje bolj raste število umobolnih. Po nedavno objavljeni francoski statistiki je bilo leta 1900 vsega vkup 65.500 umobolnih oseb v raznih umobolnicah, leta 191*2 je to število zrastlo na 77.230. Med vojno je spet padlo, pa je pozneje tembolj poskočilo. Tako je bilo leta 1920 66.600 umobolnih v razni!) duševnih bolnišnicah, leta 19S2 je pa to število narastlo na 92.310. Samo v duševnih bolnišnicah seinskega departmana je bilo leta 1922 13.200 duševnobolnih ljudi, v začetku leta 1936 je pa to število zrastlo na 19.000. Kronanje angleškega kralja London, 80. maja. AA. Včeraj so na štirib zgodovinskih krajih v Londonu posebni glasniki sporočili prebivalstvu včerajšnji 6klep o kronanju kralja Edvarda VIII. To kronanje se bo vršilo dne 12. maja prihodnjega leta. Proklamaciji je prisostvovala velikanska množica ljudi. Skoraj ves londonski promet se je ustavil. Na tisoče tovornih avtomobilov in drugih vozil je nekaj ur moralo obstati na mestu. Težko je bilo priti iz teh mestnih središč v kakšno stransko ulico. Napoved, da se bo kronanje vršilo v sredo, 12. maja 1937, je vzbudila precejšnje vznemirjenje, ker so vse angleške vladarje od kralja Jurija III. dalje z eno edino izjemo kronali zmerom v četrtek. ((Črna legija" ima 6 milijonov članov Newyork. 30. maja. Razprava, ki se vrši v Detroitu proti morilcu delavca Poula in s tem v zvezi proti organizaciji »Črne'legije«, ima tudi politično ozadje. O zadevi so govorili tudi v poslanski zbornici v Washingtonu. Poveljnik »Črne legije« Effinger je izjavil novinarjem, da šteje legija nad 6 milijonov pristašev Razdeljeni so na vse zvezne pokrajine. Effinger je pri tej priliki nastopil proti trditvam, da bi bila legija v zvezi z navedenim umorom. »Črna legija« je za pravico in red in zagovarja vse prave ameriške ideale. Neguš sprejet z grobnim molkom Gibraltar, 30. maja. o. Abesinski cesar Iiajle Solasijc je včeraj prišel na krovu angleške križarke »Capetown« v Gibraltar. Sprejel ga je odposlan* c angleškega guvernerja, ni pa bilo pri sprejemu nobenih ]>ozdravnih strelov, ne vojaških po-čaščenj, kakršna pripadajo slehernemu vladarju. Iz tega je treba sklepati, da so se tudi Angleži sprijaznili z mislijo, da Hajle Selasije ni več abesinski cesar. Neguš se je ustavil v hotelu »Rock«, katerega so morali že pred njegovim prihodom zapustiti vsi nezanesljivi gostje, zlasti pa vse služabništvo italijanske narodnosti. Popoldne je angleški guverner povabil ne- guša na čaj v svojo palačo. Danes pa odpotuje neguš dalje. Pot v London London, 30. maja. o. Abesinsko poslaništvo je izjavilo, da bo neguš prispel v London v sredo 3. junija. Za svojega londonskega bivanja bo abesinski cesar gost sira Ellya Kadoorie, ki se trenutno mudi na Kitajskem. Za neguševo bivanje v Londonu je angleška policija ukrenila vse potrebno, da ga ne bodo nadlegovali radovedneži ali sumljivci. Marselj. 30. maja. Semkaj je prispel ras Na-sibu, bivši poveljnik abesinskih čet na ogaden- Nove vojašnice v Avstriji Dunaj, 30 maja. »Reichspost« poroča, da se imajo že letos zgraditi nove vojašnice na Tirolskem, in sicer predvsem v Innsbrucku, Kufsteinu, Land-ecku in drugod. Razen tega mislijo innsbruško pontonjereko vojašnico, kjer žive zdaj zasebniki, preurediti za pontonjerje Boj za sinji trak London, 30. maja Kakor znano, je orjaški parnik »Queen Mary« odplul čez Ocean, da si pribori sinji trak. Parnik plove proti Newyorku in na njem je okoli 3000 ljudi, deloma moštva, deloma potnikov V Veliki Britaniji z veliko napetostjo spremljajo parnik no njegovi vožnji in pričakujejo, da bodo morali čakati najmanj 4 dni, preden bodo mogli presoditi, kolikšna je njegova hitrost. Doslej največji parnik sveta »Normandie« si je priboril sinji trak od italijanskega parnika »Rex«; preplul je razdaljo od Cherbourga do Newyorka v 4 dneh 3 urah in 2 minutah. Glede na zanimanje, ki vlada na Angleškem za vožnjo največjega britanskega parnika, je te dni še Derby stopil v ozadje. V Londonu srečaš na vsakem koraku ljudi, ki ponosno hodijo s sliko »Queen Mary« v samoveznici, na cigaretnici ali kje drugod. Tudi v NewYorku čakajo z velikim zanimanjem prihoda orjaškega britanskega parnika, čeprav prebivalci USA niso neposredno pri tem zainteresirani V Newyorku in Londonu že cveto stave. Nedovoljena trgovina z zlatom Belgrad, 30. maja Bančni valutni oddelek finančnega ministrstva je dobil poročila, da se v nekaterih krajih, zlasti v timoški kotlini razvijg nedopustna trgovina z zlatom. Po uredbi o nadzorstvu nad proizvodnjo in uporabo žlahtnih kovin z dne 4. avg. 1934, ima pravico do odkupil vse proizvodnje žlahtnih kovin v državi Narodna banka Zato zasebnikom, zlatninarjem itd. ni dovoljeno kupovati zlato od posameznikov, temveč ga morajo izključno ponuditi Narodni banki. Zato se opozarjajo vsi tisti, ki prodajajo ali kupujejo zlato, da bo vsakdo, kdor se pregreši zoper to prepoved, kar najstrožje kaznovan. V smislu določb uredbe se to nanaša samo na proizv. zlata (v palicah itd.), ne pa na nakit, staro zlato in podobno, ker je to predmet svobodne trgovine. Neguš potuje na angleške stroške London, 30, maja. Nekemu poslancu je državni podtajnik za mornarico odgovoril, da je cesar Hai-le Selasi potoval iz Haife v Gibraltar na stroške angleške vlade. Drobne Oslo, 30. maja. Radio-postaja v Avgesundu je sprejela vest, da se je potopil parnik Poglstat. Na parniku je bilo 24 oseb, rešil pa se je samo kapitan. Vzrok nesreče še ni bil ugotovljen, menijo, da je parnik zavozil na kakšno podmorsko steno. Jeruzalem, 30. maja. Palestinska vlada je prepovedala vdrugič glavno arabsko glasilo, prav tako pa tudi židovsko glasilo »Haboker«. Pariz, 30. maja. Stavka se je razširila tudi na delavstvo tovorne letalskih motorjev »Gnome«. Bruselj, 30. maja. Po dolgi avdijenci pri kralju je vodja reksistov Degrelle izjavil, da njegova stranka ne bo sodelovala v vladi. Predsedniki maturitetnih komisij Belgrad, 29. maja. m. Prosvetni minister je za svoje odposlance pri višjih tečajnih izpitih na srednjih šolah v Sloveniji odredil naslednje gospode: na gimnazijo v Celju Josip Vester, višji šolski nadzornik v pok., v Ptuj dr. Milko Kos, univerzitetni profesor, na realno gimnazijo v Kranj dr. Leopold Poljanec, prosvetni inšpektor v pok., na gimnazijo v Novo mesto Josip Breznik, šef prosvetnega oddelka v Ljubljani, v K o 6 e v j e dr. Josip Tominšek, gimnaz. ravnatelj v pok., v Š t. Vid dr. Stane Škerlj, univerz, prof., na gimnazijo pri Uršulinkah v Ljubljani g. Ivan Dolenc, prosvetni inšpektor v Ljubljani, na zavod šolskih sester v Mariboru in v Mursko Soboto g. Leskovšek Janko, gimnaz. prof., dodeljen na delo v prosvetno ministrstvo, in na Mestno zensko gimnazijo v Ljubljani dr. Karol Ozvald, univerz, profesor. skem bojišču. Ras Nasibu je izjavil, da je prispel v Francijo zaradi svojega zdravja. Žitni monopol v- Italiji Rim, 30. maja. Uradni krogi demantirajo vest, da namerava Italija uvesti monopol žita. Demantira se tudi vest, da bi vlada razpisala novo posojilo, da bi z njim krila stroške vojne v Abesiniji. Addis Abeba, 30. maja. AA (Stefani). Pod-kraljevska vlada je imenovala posebno komisijo, ki bo zbrala in označila vrednost vsega orožja, ki je bilo najdeno v Addis Abebi po prihodu italijanskih čet. Otvoritev ljubljanskega velesejma Ljubljana, 30. maja. Y navzočnosti g. divizijskega generala Pelra Nedelikoviča, kot odposlanca Nj. Vel. kralja Pelra H., ki ic pokrovitelj tega velesejma, je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, kot zastopnik častnega predsednika velesejma, mini-nislra za trgovino in industrijo gosp. dr. Milana Vrbaniča danes dopoldne otvoril letošnji spomladanski velesejem v Ljubljani. Otvoritveni slovesnosti so prisostvovali nai-višii predstavniki državnih in cerkvenih oblasti, med njimi poleg kraljevega odposlanca divizijo— narja Nedelikoviča in bana dr. Natlačena, ki je zastopal predsednika vlade dr. Stojadinoviča, ministra za notranie zadeve dr. Korošca in trgovinskega ministra dr. Vrbaniča, še posebno kne-zoškof dr. Rožman, župan dr. Adlešič, mariborski župan dr. juvan, ptujski župan dr. Remec, celjski župan Mihelčič, polkovnik Mihajlo Batič kot zastopnik vojnega ministra, direktor Fatur kot zastopnik prometnega ministra, načelnik dr. Maver kot zastopnik ministra za soc. politiko in nar. -zdravje, poslanik češkoslovaške republike g. dr. Vaclava Girsa, poslanik Grčije Sakellaropolus, dalje diplomatski in konzularni zastopniki Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Italije, Poljske, Portugalske, Romunije, Španije, načelnik mesta Zagreba Rudolf F.rber, zasionik velesejma v Bariju Mor in številni naši narodni poslanci, nekateri senatorji itd. Vse te odlične predstavnike je pozdravil najprej predsednik velesejma g. Ivan Bonač, ki je ned drugim dejal: Govor preds. s- Bonača »Častita gospoda! Pri današnji vaeobči nestalnosti temeljnih osnov, državnega in narodnega življenja predstavlja Ljubljanski velesejem ono stalno točko, v katero se stekajo glavne niti naših gospodarskih in kulturnih prizadevanj. Z letošnjim pomladanskim Velesejmom stopamo v četrto petletko smotrenega in zavednega dela za našo gospodarsko in kulturno okrepitev. Nismo napovedovali nobenih visokodonečih programov, pa vendar mislim, da smemo biti ponosni na dosežene uspehe, ne da bi se izpostavljali očitkom samohvale Tudi v času najtežje depresije Ljubljanski velesejem ni izgubil orientacije, temveč je po načrtu vrš:! in izvršil svoje gospodarsko in kulturno poslanstvo. Naklonjenost mnogoštevilnih prijateljev naših prireditev nam je bila pri tem v neprecenljivo oporo. Lepo število, v katerem ste se, spoštovana gospoda, zbrali k današnji otvoritveni svečanosti, nam priča o Vaših prisrčnih odnošajih do Ljubljanskega velesejma. Kličem Vam vsem iskreno dobrodošlico! Nato je g. Bonač imenoma pozdravil vse odlične predstavnike našega javnega življenja ter zastopnike oblasti, zlasti pa odposlanca Nj. Vel. kralja Petra II., bana dr. Natlačena obenem kot zastopnika predsednika vlade dr. Stojadinoviča, notranjega ministra dr. Korošca in trgovinskega ministra dr. Vrbaniča, dalje škofa dr. Rožmana in vse .ostale odličnike, ki smo jih navedli že zgoraj. Nato fe g. Bonač nadaljeval: Častita gospoda! Težišče življenja državnih in ^larodnih skupnosti se nagiblje v današnji dobi bolj kot kdaj prej iz čisto političnega na gospodarsko in socialno področje. To nam nazorno dokazujejo svetovni dogodki zadnjih mesecev, ki so v obliki sankcij in protisankcij posebno občutno prizadeli baš našo ožjo domovino Slovenijo. Nato je predsednik Ivan Bonač apeliral na zastopnike vlade, naj vse svoje moči posvetijo temu, da se izpolni želja širokih plasti naroda po čim smotrenejši gospodarski politiki ter je nadaljeval: »Širokopotezni poizkus Ljubljanskega velesejma, navezati harmonične gospodarske stike z ostalimi deli skupne domovine, se je v polni meri posrečil. Obenem je Ljubljanski velesejem izvršil tudi važno nalogo, da je našega konzumenta naučil spoštovati sposobnost in delavnost naše domače obrti in industrije. Pomladanske naše prireditve so redno v znamenju industrije, obrti in trgovine. Letos pa so priključene nekatere prav posebno zanimive in po-srečne razstave. Predvsem naj omenim Gostinsko razstavo, ki jo je priredila Zveza gostilničarskih zadrug pod spretnim vodstvom neumornega predsednika goapoda Cirila Majcena. Ta razstava je nazoren kažipot za razvoj našega turizma, ki si ga brez moderno in udobno urejenega gostinstva ne moremo zamišljati. Zveza goepodinj nam je tudi letos naklonila svoje sodelovanje in je priredila svojo VL goepodinjsko-gospodarsko razstavo pod geslom »Sodobna goapoainja«. Tej razstavi je priključena modna revija v novi zasnovi, ki bo dala, kot lansko lato, gotovo tudi letos pobudo za slične prireditve drugih organizacij. Del modne revije bo predvajan za spoštovane goste v paviljonu »K« po ogledu velesejma. — Prav uspele so tudi letos obrtniška razstava, na kateri prednjači zopet pohištvo, nadalje razstava avtomobilov in razstava agilnega društva »Živalca«. Posebe še opozarjam na II. kolektivno razstavo prijateljske kraljevine Grčije v paviljonu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Ta razstava Vam bo pokazala produktivno moč Grčije ter bo dala marsikateremu trgovcu pobudo za navezanje novih trgovskih zvez. Ne bom navajal vseh nadaljnjih zanimivosti naše letošnje prireditve. Ogledali si jo boste in si sami ustvarili sodbo o njenem uspehu. Častita goapoda! Po mučeniški smrti blagopo-kojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je prevzel pokroviteljstvo Ljubljanskega velesejma naš mladi kralj, Njegovo Veličanstvo Peter II. Pozivam Vas, dragi gostje, da vzkliknemo našemu ljubljenemu vladarju v neomajni vdanosti Njemu m vsemu vzvišenemu kraljevskemu domu trikratni Živijo! Nato Je g. ban dr. Marko Natlačen v imenu kr. vlade čestital prirediteljem Velesejma ter v imenu trgovinskega ministra dr. Vrbaniča otvoril Velesejem s sledečim govorom: Govor bana dr. Natlačena Naš« slovensko gospodarstvo slavi danes svoj največji vsakoletni prašnik. Zdi se, da se prav danes v teh izrednih prilikah potrjuje pravilnost in resničnost reka, da sta glad in ljubezen najjačji gonilni sili vsega človeškega napredki. Glad, gospodarska stiska, ki pritiska^ s tako teio danes naše gospodarsko življenje, in ljubezen do ustvarjanja vedno novega, popolnejšega, dovršenejšega, sta činitelja, ki kljubujeta tudi najtežjim zaprekam, ki ustvarjata in gradita kljub vsem oviram. Dokler v nas ne bo zamrlo stremljenje po zboljžanju življenjskih pogojev in dokler bo to naše stremljenje spremljala in plemenitila Iju-hesen do tvornega dela, želja po večji popolnosti, So večji in vedno večji dovršenosti, dotlej tudi ne o usahnila v nas vera v uspeh lastnega dela in zagotovljen nam bo celo v najtežjih razmerah obstanek in napredek. V tem smislu izrekam v imenu celokupne kraljevske vlade in že posebej pooblaščen od gospoda predsednika vlade in ministra zunanjih del dr. Milana Stojadinoviča. od gospoda ministra notranjih del dr. Korošca in od gospoda ministra za trgovino in industrijo dr. Vrbaniča upravi velesejma iskreno zahvalo in popolno priznanje za njeno delo in ji čestitam na njenih dosedanjih uspehih, izražajoč obenem srčno željo, naj bi ustanova ljubljanskega velesejma tudi nadalje krepko napredovala v vsestransko korist in v ponos Sloveniji in vsej Jugoslaviji ter v čast in radost našega mladega kralja Petra II. Po pooblastilu gospoda ministra za trgovino in industrijo g. dr. Vrbaniča proglašam, da je velesejem ntvorjen. Ko je bila s tem oficijelna otvoritev izvršena, ao si gostje ogledali velesejem. Gostje so se izražali o velesejmu samem, kakor tudi o njegovi organizaciji kar najbolj pohvalno. Poleg častnih gostov je bilo na velesejmu dopoldne tudi že mnogo obiskovalcev in obeta letošnji pomladanski velesejem z ozirom na zanimanje, ki zanj vlada — kar se obiska Uče — vsestranski uspeh. Kaj je z javno kuhinjo? Maribor, 30. maja. Leta 1931 se je ustanovila v Mariboru Javna kuhinja po vzorcu slične ustanove, ki jo je dobila tedaj Ljubljana. Obratno glavnico za kuhinjo so prispevale v Mariboru mestna občina, borza dela in Delavska zbornica. In sicer je dala mestna občina 50.000 Din, borza dela 80.000 Din in Delavska zbornica 40.000 Din Skupno je znašala glavnica 170.000 Din in s takim denarjem ee že da spraviti obrat na noge. Zdelo ee je, da bo epremljala Javno kuhinjo srečna zvezda ter se bo lepo razvijala. Sedaj pa se zopet zdi. da je bil ta lep uspeh zgolj zunanji, dočim gospodarstvo ni bilo najbolj posrečeno. Tako je vsaj ugotovila posebna revizijska komisija, ki jo je poverila mestna občina z nalogo, da pregleda poslovanje kuhinje. Komisija je sestavila poročilo, ki se je obravnavalo snoči na tajni seji občinskega sveta. O rezultatu teh obravnavanj se ne more ničesar doznati, vendar pa že sam sklep, ki ga je napravil mestni svet, govori dovolj: Mestna občina glasom tega sklopa nima ničesar proti temu, če se Javna kuhinja proda zasebniku. Prepredeni vinski tatovi Maribor, 80. maja. Iz Slovenskih goric prihajajo zadnje čase čestokrat vesti o številnih tatvinah vina iz zidanic. Tatovi se ne zadovoljujejo samo z manjšimi količinami, temveč odpeljejo včasih celo sotle. Posebno spretno je bila izvršena tatvina te dni v klet zdravnika dr. Vilimeka iz Bizeljskega, ki ima svoj vinograd nad Sv. Marjeto ob 'Pesnici. Tatovi eo prebili zid na kleti ter napravili precejšnjo luknjo. S kolom so potem odbili na sodu pilko ter spretno spravili 6kozi odprtino dolgo gumijasto cev, tako da je bil konec cevi v sodu, drugi konec pa zunaj zidu. Skozi cev so potem spuščali vino v škaf ter nalivali sod, ki so ga pripeljali s seboj. Na tak način eo spravili iz soda okoli 700 litrov vina, potem pa so poskušali srečo še pri sosednjem sodu, katerega so lahko s cevjo dosegli. K sreči je bil v tem sodu sadjevec, ki ga pa tatovi tudi niso zametovali in sp ukradli Se 300 litrov jabolčnika. Orožniki eo tatove že izsledili. Tatvino so izvršili trije viničarji z soseščine. Nova žrtev Drave Maribor, 30. maja. Drava je huda morilka Vsako leto zahteva v Mariboru in okolici številne žrtve. Po navadi se za-vnja serija žrtev te zahrbtne reke šele s kopalno ezono.. Letos pa so se začele nesreče mnogo poprej. Vse kaže, da bo letos zahtevala Drava rekordno število žrtev. Komaj je prišlo včeraj sporočilo o tragični smrti brodarja Čaplje v Jelovcu, že 9mo dobili danes obvestilo o novi smrtni nesreči, ki se je pripetila na Fali. V čolnu, ki je pripet v pristanu nad Šturmom sta se nahajala dva mlada fanta, 14 letni posestniški sin Franc Breznik in 15 letni štangljev pastir Ivan štafer. Zabavala sta se na ta način, da sta veslala na precej dolgo verigo pripetem čolnu po pristanu sem in tja. Naenkrat je butnil čoln ob podvodno klado in Breznik, ki je stal zadaj z veslom v roki, je izgubil ravnotežje ter štrbunknil v vodo. V hipu so ga valovi pogoltnili in 9e ni več prikazal na površje. Na-rastla reka ga je odnesla in je njegovo truplo naplavila v Zabovcih pri Ptuju. Koncert slepcev Maribor, 29. maja. Neobičajen koncert se je vršil sinoči v Mariboru. Nastopila je slepa deca — gojenci zavoda za vzgojo slepih otrok v Zagrebu. Mladi slepci ao prispeli včeTaj zjutraj iz Zagreba v spremstvu svojih vzgojiteljev. Nihče, ki je videl prihajati te Teveže iz vlaka v mesto, ne bi mislil, da so slepci. Ljudje so mislili, da je prišel v Maribor kak dijaški izlet, tako brezskrbno in varno je stopala slepa mladina po ulicah. Ob 11 so priredili slepci koncertno matinejo v unionski dvorani za mariborsko šolsko mladino. Glede obiska je ta matineja še nekam uspela. Škandalozen pa je bil obisk zvečer pri koncertu. Videli emo, da so včasih Mariborčani veliko unionsko dvorano napolnili do zadnjega kotička pri mnogo slabših produkcijah. Kaj takega, kot so pokazali mladi slepi pevci in godbeniki, od njih pač nihče ni pričakoval. Čudovito dovršeno so izvajali ves obširen program svojega nastopa. Nekateri so se izkazali kot pravi umetniki, ki bi se postavili še pred tako razvajenim občinstvom. Presenetila je zlasti silna Doglobljenost, s katero so prednašali pesmi In godbo. Toliko duše zamore vliti v podajanje pač samo človek, ki živi popolnoma v drugem svetu, ki mu je neizprosna usoda vzela dar oči in ki gleda svet zgolj s svojo domišljijo v drugih barvah in dimenzijah, kakor ga vidimo mi. Poslušalci so bili globoka prevzeti in ginjeni ter so spontano izražali mladim slepim umetnikom zasluženo priznanje. — Če bodo morda še kdaj prispeli v Maribor, bodo gotovo dosegli tudi v gmotnem oziru lepši uspeh. Mogoče je nekaj zakrivila tudi preslaba reklama. Mariborčani smo pač taki, da nam je treba vsako stvar pošteno razkričati, potem se šele razvnamemo. Slepči so danes odpotovali in bodo priredili koncerte še v Ljubljani in drugod po Sloveniji. 2el.imo jim tam več uspeha, saj ga v polni meri zaslužijo. Vsedržavni esperantski kongres Ljubljana, 30. maja 1936. .P*0?8 prično v Ljublajni zbirati esperantisti iz vse države na svoj kongres, ki ga bodo imeli v času od 30. maja do 2. junija t. 1. Prireditve esperantistov so zelo obsežne in deloma tudi zanimive, ker se vrše vse v esperant-skem jeziku. Jutri, v soboto zvečer ob 20.30 je v dvorani Kazine eeperantska akademija (koračnica, pozdravna deklamacija, pozdravni govor, zbor slepe dece iz Zagreba, recitacija, solospevi, šaljiva deklamacija in zborno petje). V nedelja ob 8 maša s petjem in esperantsko pridigo v uršulineki cerkvi na Kongresnem trgu. Ob 9 razgled in ogled mesta z gradu. Ob 10.30 slavnostna otvoritev kongresa (narodna himna, esperantska himna, pozdrav predsednika pripravljalnega odbora, slavnostni govor kongresnega predsednika, »Slovenec, Srb, Hrvate, pozdravi obla-slev in oficielnih zastopnikov, orkester, pozdravi zastopnikov esperantskih organizacij). Vse to se vrši v Filharmonični dvorani. Nato sledi skupno fotografiranje in skupno kosilo na vrtu »Zvezde* Ob 14 delavna seja katoliških esperantistov v Delavski zbornici. Ob 15 sprehod na Rožnik. Ob 16 glavna skupščina Jugosl. esperantske lige v mali dvorani Kazine. V ponedeljek, 1. junija je ob 8. uri V. konferenca delavcev-esperantistov v Delavski zbornici — klubov lokal, ob 8.30 delovna esperantistov ferenca slepcev-esperantistov v klubskem lokalu Delavske zbornice, ob 10 ogled »Narodne galerije«, muzeja m magistrata, ob 14 izlet v okolico, .• ,,rI°?on!^na tekma »Napredka« (Bolgarija) proti SK Ljubljana na igrišču Ljubljane. Ob 20 v dvorani Delavske zbornice kolektivna drama z zborom in dia-projekcijo »Hlapec Jernej in njego-va pravica«. Torek, 2. junija pa je določen za izlet na Bled, kamor se odpeljejo esperantisti z avtobusi in kjer ostanejo ves dan. Ve9 program, kakor tudi delovni načrt so ljubljanski esperantisti sestavili zelo vestno in je jk> prijavah soditi, da bo kongres tudi po številčni udeležbi vsekakor uspel. Pokrovitelj esperantskega kongresa je ban dr. Marko Natlačen, častni predsednik pa mestni župan dr. Juro Adlešič. Častni odinje pa poceni .do svojih potreščin. * Tudi našim malčkom bo posvečen »pomladanski Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. juuija. V pravljična kraljestva jih bodo popeljale zaloge naj-raznovrstnejših igračk. Pupce za deklice, minia, turna tehnika za dečke itd. Za oko in srce, za um in za voljo! Med razstavljenim blagom boste našli vsega, za igro in za vzgojo vaših najmlajših Ustanovni občni zbor »Pedagoškega društva v Ljubljani« se vrši na binkoštni ponedeljek 1. junija ob 10 v risalnici Državne učiteljske šole v Ljubljani. Dnevni red: 1. O pomenu novega društva predava dr. Gogala Stanko; 2. čitanje odobrenih pravil; 3. volitve odbora in nadzorstva: 4. predlogi in določitev članarine; 5. slučajnosti. Na ustanovni občni zbor so vabljeni vsi, ki se kakorkoli zanimajo za pereča pedagoška vprašanja. Pripravljalni odbor. Kopališče v Koleziji bo otvorjeno jutri. Letos je kopališče lepo preurejeno: na razpolago je plng-pong, drog za telovadce, vrtiljak za otroke. Za zabavo bo skrbel radio in gramofon, za lačne in žejne pa kolezijska gostilna in buffet. Vsak dan dopoldne oiMO—11.30 bo brezplačen pouk v plavanji! za otroke (plačajo samo 1 Din vstopnine), pjavild-tekmovalci pa bodo imeli dnevno dopoldne irenin-ge. Ves pouk dopoldne — ker jx>r>oldne ga ne bo — bo tako urejen, da ne bo motil ostalih >'o znižanih cenah od 20 Din navzdol v drami. V tej igri je naslikan boj med obema poetoma za življenjske pravice in za svoboden razmah. Razplet cele drame privede živo in visoko ljubezen do popolne zmage. Delo je imelo na našem odru izredno velik uspeh, zato opozarjamo na sobotno reprizo. Dve najboljši veseloigri: »Gozd« in »Mladi gospod šef« ponovi drama za oba binkoštna uraz-nika. Obakrat veljajo cene od 20 Din navzdol. > OPERA Na binkoštno nedeljo bosta v operi dve predstavi. in sicer pojx>ldne ob 15 češka opereta -Apro-pos, kaj dela Andula?« po cenah od 34 D navzdol, zvečer ob 20 pa »Seviljski brivec«, ki je vzbudil v torek zvečer cele salve smeha. Veljajo cene od ?0-dinarjev navzdol. Verdijeva »Aida« se jx>je poslednjič v letošnji sezoni na binkoštni ponedeljek zvečer po znižanih cenah. Prijeten in poceni WEEKEND na morju Vsakdo si lahko poceni ogleda naio luko na severnem Jadranu, in preživi 3 dni na Suiaku (2 noči), kar stane skupaj z vožnjo tja in nazaj, prehrano in prenočiščem na Suiaku: ▼ restavraciji Slavi}! 250 Din; ▼ Parkhotelu 310 Dinj v hotelu Jadran 375 Din. Automontaža d. d. vozi redno vsak dan na Su-šak a svojimi udobnimi avtobusi in je vpeljala to ceno reklamno vožnjo karto za tridnevno bivanje na Sušaku. — Velja za vsako poedino osebo in se lahko takole vozi: 1. dani Iz Ljubljane ob 6.30, v Kočevju zajtrk, dohod na Suiak ob 12. Obed. večerja, prenočišče. 2. dan: Ves dan na Suiaku: zajtrterk, obed, večerja, prenočišče. 3. dan: Zajuterk, obed. Odhod iz Sušaka ob 2.30. Južina v Kočevju. Prihod v Ljubljano ob 20. Za časa bivanja na Sušaku prosta vožnja po vseh avtobusih »Triglav« prometa, t. j. Traat, Draga in K ostrena. Za goste Parkhotela in hotela Jadrana prosto morsko kopališče. Ta vozna karta velja za poedino osebo in poljuben dan, se glasi na ime in je neprenosljiva. Iste karte iz Kočevja: v restavraciji Slavlja 200; v Parkhotelu 260; v hotelu Jadran 325 Din. Vse informacije in predprodaja kart za Ljubljano pri »Putniku« Hotel Miklič, tel. it. 33-84; za Kočevje gostilna »Harde«, Gustav Verderber. Razstava bratov Vidmar Ljubljana, 30. maja. Sinoči ob 19.30 je bila otvorjena v Jakopičevem paviljonu razstava bratov Vidmarjev. Pri tej priliki se je zbral v Jakopičevem paviljonu ves ljubljanski kulturni in umetniški svet; opazili pa smo med udeleženci tudi poljskega konzula iz Zagreba. Razstavo je otvoril z lepim nagovorom dr. Stele; njegov govor je prenašala tudi radio postaja. Dr. Stele je najprej govoril o naših povojnih umetniških generacijah, ki so iz ekspresionizma preile v novo stvarnost. Posebno velja to za oba brata Vidmarja. Nazorno je opisal njuno pot in njun uspeh v inozemstvu ter karakteriziral posamezne razstave, od katerih sta zadnjo priredila v Ljubljani leta 1931. Ob zaključku je proglasil razstavo za odprto. Brata Vidmarja sta priredila razstavo -v vseh treh razstavnih prostorih Jakopičevega paviljona in sicer tako, da imata v srednjem prostoru razstavljena dela skupno, v obeh stranskih prostorih pa razstavljata posamezno. Kakor more opaziti že povprečen opazovalec, je dan na razstavišču poudarek predvsem socialnim motivom, nadalje težnji za povrnitev k zemlji in je prav zaradi tega videti na razstavi mnogo motivov iz kmetskega življenja, posebno razne pej-saže vasi. Celotna razstav pa kaže, da sta brata Vidmarja od upodabljanja pokrajinskih slik prešla v igurativne skupine. Občni zbor slovenskih hranilnic Ljubljana, 30. maja. Včeraj popoldne od 4 do pol 7 se je vršil v prostorih Mestne hranilnice v Ljubljani občni zbor Slovenskih hranilnic, ki so včlanjene v Zvezi jugoslovanskih hranilnic. Otvoril in vodil je ta občni zbor predsednik Pretnar, ki je podal tudi predsedniško poročilo. Tajniško poročilo je podal dr. Murko. Iz obeh poročil 6e vidi, da je položaj slovenskih hranilnic slej ko prej težak. Predvsem hranilnice še vedno čakajo na rešitev raznih vprašanj, na katerih so nujno in-teresirane. V tem oziru pride v poštev zlasti kmečka zaščita, vrnitev pravic do sprejemanja pupil-nega denarja, povečanje kreditov hranilnicam, pre-prečenje zlorabe kmetske zaščite po onih, ki jim zaščita ne gre, a jo kljub temu uživajo na podlagi napačnih potrdil občinskih uradov itd. Zborovanje je napravilo vtis, da predstavniki naših hranilnic vidijo rešitev hranilnic predvsem v taki rešitvi Kmetske zaščite, ki bi bila v korist našim denarnim zavodom, to je, da se da hranilnicam možnost, da pridejo do svojega denarja, ki je posojen. To bi se dalo po mnenju delegatov doseči na ta način, da bi bodisi država ali kaka državna denarna ustanova prevzela kmetske dolgove in jih hranilnicam izplačala v gotovini. Dalje pa je prišla do izraza tudi želja in zahteva, da pride čimprej do sprejetja enotnega hra-nilniškega zakona kot najnujnejše potrebe vseh hranilnic v državi. Blagajniško poročilo je podal g. Hiter. Tudi iz tega poročila se vidi, da je zveza svoje delo povečala, ker so narasli izdatki. Pri volitvah je bil izvoljen skoraj ve* dosedanji odbor, ki se bo konstituiral na svoji prvi seji. Na včerajšnjem zborovanju slovenskih hranilnic so pripravili slovenski delegati, ki jih je bilo 19, tudi predloge za današnjo glavno skupščino Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije, ki se vrši danes popoldne v Mestni posvetovalnici. Kitajska čreva in drukarji na sodišču Ljubljana, 30. maja. V topilnici loja Josipa Bergmana na Poljanah je ! bilo v začetku februarja dvakrat vlomljeno v skladišče črev, odkoder je neznan vlomilec odnesel prvič 250 zavitkov specialnih kitajskih črev v vrednosti 6250 Din, in drugič 400 zavitkov v vrednosti 10.000 Din. Na Kitajskem je razvita znamenita industrija izdelovanja prašičjih črev, ki jih izvažajo po vsem svetu in prihajajo tudi k nam v veliki množini. Kitajska čreva rabijo zlasti mesarji in izdelovalci kranjskih klobas. O vlomilcu ni bilo ne sluha ne duha. Pač so prvič našli v bližini skladiščnega okna, skozi katero se je splazil tat, moški šal, drugič pa kakih 15 korakov oa okna mesarski nož. Policija je poizvedovala po lastniku noža. Naposled ga je eruirala, ko je detektiv napeljal svoje niti na vse strani po Poljanah, zlasti med mesarji in mesarskimi pomočniki. Detektiv je prav po cher-lockholmovsko vodil poizvedbe in naposled »začo-patil« mladega mesarskega pomočnika Janeza V., ki je imel pač ta greh, aa je bil že nekajkrati kaznovan zaradi tatvine. Državni tožilec je Janeza sedaj obtožil zločinstva vlomne tatvine. Korajžni Janez, ki je sedel že delj časa v preiskovalnem zaporu, je pred malim senatom odločno zatrjeval svojo nedolžnost. Zanj pa so med poslušalci bili mnogi drukarji, ki so celo osebno posegli v razpravo. Senatni predsednik je bil primoran nekega mladeniča z očali zaj>oditi iz dvorane. Janez je začel: »Nisem in nisem. Nemogoče je, da bi jaz kradel.« »Nož vas izdaja?« »Nož je res moj. Drugega ne morem reči, da je vse to storil Česen iz maščevanja.« Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, 30. maja. 10 Prenos otvoritve lju/bUajnskegra vnlese.ima. — 12 PloiSPa za ploSčo — napev v napev. — 12.45 Vremenska napoved, poročila. — 18 Na. urednik dr. AlojTitj Kuhar) — 20.15 Vojačka godba igra (plofiče). — an 30 E»po-rantaka akademij« (pTcnos iz Kazine). — 22 Ntvnoved ču«a, vremenska napoved, objava »poreda, poročila. — 22.15 Radijski jazz. Drugi programi Sobota, 30. maja. Belgrad l.: 20 Srbski večer. -22.20 Lahka eriasba. — 23 Plesen ploSoc. — Belgrad It.: 14.05 Aleksiftevo predavanje »Poletje v JugoetavllJ«. — Zagreb: 20 Koncert. — 22.15 Pleniva gltutba. — Dunaj: 19.35 Kalmanova opereta »Grofica Marica«. — 22.15 Film. 22.30 Klavir, r- 23.15 Avstrijske pesmi in plesi. — »Ce ne bi bili kaznovani, vam bi človek verjel, da niste imeli opravka s črevamil« »Za pet ran božjih! Kam naj dam toliko blaga? Treba je imeti odjemalce!« »In kaj je s šalom?« »To je smešno! Že od leta 1933 ne nosim Sala. Ni moj, pa je komedije konec.« Med poslušalci je ibilo tudi kaj živahno. Blaž Česen, glavna priča: »Ta nož je bil prej moj. Zamenjala sva z Janezom.« »Ste bili kdaj kaznovani?« ^Nikoli!« »■Pravijo, da celo enkrat na eno leto robije.« »Ah, da. Zato, ker sem hotel ženo poslati na oni svet.« Druge priče so povedale, kako je nož, ki je nekak glavni indic proti Janezu, romal od lastnika do lastnika, vsi poznajo nož prav dobro. Na predsednikovo vprašanje, kako je neka priča dala nož naprej, je Vinko Somrak odvrnil: »Ne vem dobro. Bil sem nekoliko okajen v gostilni na Krakovskem nasipu. Morda sem ga izgubil, ali mi ga je pa Česen sunil « Drukar)i v huronski smeh. Imeli so največjo piko na prvo pričo. Državni tožilec je zahteval kaznovanje v smislu obtožbe. Branilec ex-o!fo g. dr. Kamušič pa oprostilno sodbo. Po kratkem posvetovanju je senatni predsednik objavil sodbo, da se Janez oprošča od obtožbe v smislu čl. 280 k. z., to zaradi pomanjkanja dokazov, čeprav je verjetno, da je imel mogoče Janez kake zveze z vlomi. Janezu so prijatelji iz Flo-rijanske ulice toplo čestitali. Kranjski tekstilni delavci so nezaščiteni Kranj, 29. maja. Kranj je bil predvojna leta pomemben le kot upravno m trgovsko središče Gorenjske. Ko pa se je končala vojna, so pričele v naši mladi državi 1 * j v t _ v J ! ^ j ! - nr ~ J ^ ■ pripraven kot nalašč za to vrsto industrije. Že njegova lega (železnica, voda in ceste), prav posebno pa še obubožano ljudstvo, katerega je polna vsa okolica, vse to so uvideli tuji podjetniki ter pričeli z delom. Beg z zemlje Danes zaposluje samo tekstilna industrija čez 4000 delavcev, a od teh jih niti 1000 ne stanuje v Kranju. Vsi drugi se dan za dnem vozijo 15- 20 km daleč. Tam od Lesc, tja do Medvod in od Lubnika do Grintovca in Kočne se razprostira ravnina, ki pošilja jutro za jutrom delavce v kranjske tovarne. Dandanes vse sili v tovarne. Mladi kmečki fantje in dekleta iščejo v njih zaslužka. Le še malokdo se gre učit obrti. Čemu tudi, si misli? Grem v tovarno, kjer bom takoj prvi mesec zaslužil in se ne bo treba tri do štiri leta zastonj učiti. In če vse te mlade ljudi gledaš po enem ali dveh letih, ko jih je tovarna že včlenila v svoj mehanizem, boš videl, da so vsi že davno dozoreli, da ni na njihovem obrazu, v njih kretnjah in govorjenju nič mladeniškega ali nič dekliškega. Tovarna jim je vzela mladost. Vsi so se postarali, l>reden so resnično postali stari. Njih zdravje pa je postalo *ibko. Dekleta, ki so prišla v mesto v tovarno polna zdravja, so po nekaj mesecih postala bleda, pričela jih je napadati ! jetika. Ta se je v zadnjih letin tako po kranju kot v okolici močno razširila In kdo bi se temu čudil? Vsem tem mladim ljudem je v tovarnah naenkrat 24 Šramel. — Budimpeita: 20 Igra. — 21.50 Budtmpo-,šlanski koncertni orkestor. — 23.10 Plesna glasba. — Trst—Milan: 20.40 Giordanova oipera »Fedora«. — Rim— Bari: 17.15 Pestra plast«. - 20.40 Igra. - 31.16 Klavir. — 22.10 Plesna glasba. — Praga: 19.30 Smetanova opera »Prodana nevesta*. — pio*če. » zmanjkalo sonca in tistega zdravega zraka, katerega je telo vse njih življenje imelo v izobilju. Pričelo se je neumorno delo v zaprtih, slabo zračenih tovarnah, nato pa dan na dan vožnja. S kolesom, pa najsi je bilo sonce, dež ali sneg. Pri vsem tem pa nimajo niti zadostne hrane, katero bi mlado, razvijajoče se telo potrebovalo. Le za skorjo kruha... Mnogo tega gorja bi bilo odstranjenega, če bi imeli delavci boljše plače. Z njimi bi si lahko preskrbeli zadostno hrano ter stanovanje v bližini tovarn. Tako pa zasluži delavec ali delavka ko pride v tovarno prve mesece na teden 60—100 Din. Nato pa 150—180 Din. Ce pa se kdaj zgodi, da kdo zasluži 200 Din na teden, velja med drugim delavstvom za nekako izredno bitje. A če pogledamo natančneje to številko vidimo, da to »izredno bitje«, ki dela 60 ur tedensko, zasluži po 3.33 Din na uro. t Bič kazni Pri tem zaslužku pa igra glavno vlogo kazen, katera ga zadene, da sam ne ve kdaj. Kako se pa odmerja, ne ve niti en delavec. Kar pa ne premore ona, premorejo tuji mojstri s svojimi šikanami, prav posebno pa še s svojim vedenjem napram delavkam. Le tu in tam se »predrzne« katera to povedati, pa plača to drznost z izgubo dela. Kdo je temu kriv, da so razmere v teh tovarnah takšne? Ali ta napol delavec, napol še kmet? Ta človek, ki je bil vesel, če je imel v žepu desetico in je danes pijan od sreče, ko vidi na plačilni dan v roki stotak? Ali je mogoče kriva tista njegova otroška f>o-nižnost in pokorščina, Ali strah pred tem, če bi morebiti potožil podjetju, da izgubi delo? ... in brez zaščite Vendar pa kranjsko delavstvo vedno bolj in bolj spoznava, da tako ne more iti več dalje. Spoznava, da se more proti takemu človeku boriti le skupno. Zadnje čase se je pričela močna akcija, da se položi podjetnikom osnutek kolektivne pogodbe, Položnice za obnovitev naročnine prejmo v današnji številki »Slov. domač vsi P. N. POSTNI NAROČNIKI brez izjeme. Oni p. n. naalovniki, ki imajo naročnino za junij že poravnano, naj shranijo položnico za prihodnje plačilo. S to položnico naj se izvolijo poravnati tudi vsi morebitni zaostanki. UPRAVA. Trening svetovnega rekorderja Matti Jarvinxen, svetovni rekorder v metu kop-la>'je eden onih športnikov, ki na Finskem niso redki in ki ves svoj trening uravnavajo po točno premišljenem načrtu, se ga prav dosledno držijo in pri tem ne poslušajo nikogar, ki bi morda trdil, da v gotovih podrobnostih ne odgovarja pravilnemu treningu. Matti Jarvinen je v svojem treningu prav tak individualist, kot je bil svojega dni Nurmi m drsalec Thunberg. Na vprašanje, kako trenira Jarvinen pozimi, je odgovoril, da običajno počiva in da smatra za potrebno, da si pozimi zbere novih moči in da si odpočije živce. Samo po sebi je razumljivo, da skuša Jarvinen ohraniti tudi čez zimo svojo kondicijo; toda med počitkom, ki si ga odmeri, se niti v mislih ne bavi s športom, čeprav mu ie brez dvoma udan s celim telesom. Letošnji zimski trening, ki ga je finska lahkoatletska zveza pripravila svojim atletom, zanj sploh ni obstojal. Trening se zanj prične šele spomladi s cross-country tekom, ki Jarvinenu, po njegovem mnenju, popolnma zadostuje. Jarvinen poudarja, da je ta trening dober za metalca kopja, za tekača pa je potreben drug trening. Po njegovem mnenju so športne panoge, pri katerih se tekmuje v skokih in metih predvsem stvar dobrih živcev. In ravno zato smatra Jarvinen, da je metalcem in skakačem potrebno, da si odpočijejo živce in se tako pripravijo za velike borbe, ki jih čakajo poleti. Jarvinen trdi dalje, da bo vsak metalec ostal poražen, ki ne bo znal na tekmi biti boljši, kot pa fri treningu. Sploh je zanimivo, kakšen načrt ima arvinen za svoj trening. Naj govori sam: »V prvem tednu svojega treninga sem izredno previden; kopje mečem komaj 40 m, drugi teden pridem na 50 m, potem pride znamka 60 m in obenem tudi sezona. Poleg specialnega treninga, ki ga potrebuje vsak metalec, predvidevam v svojem treningu tudi lahko telovadbo in zlasti tek na prostem. Toda vse to le bolj na lahko. Seveda se tega pro- 5 no /Irum IfrAmiilo I _.__ • •_ lanskem tekmovanju ugotovil, da mi manjka. polnoma mi ie jasno, da bom moral biti v Berlina v najboljši formi, če bom hotel kaj doseči. Radi tega se bom 14 dni pred olimpijskimi igrami odtrgal od vsega in se bom pripravljal samo na tekme. Lansko leto sem mislil, da bom lahko zma- goval, ne da bi se preveč trudil. Posledica pa je da se mi je Nemec Stock občutno približal. V Berlinu bom pa poizkusil, da bom prekosil samega sebe in potisnil svojo svetovno znamko še naprej. Upam, da se mi bo posrečilo. StSck je brez dvoma moj nevaren nasprotnik, nevaren bo pa tudi ostalim našim tekmovalcenuNevaren konkurent bo tudi Sved Atterval, ki je trenutno v sijajni fontni, toda po mojem mnenju prezgodaj.« j, s| Zanimiv je na,čin treninga, ki ga ima ta svetovni prvak m ki je popolnoma individualen*.’'^ bolj pa je zanimivo dejstvo, da se ta rekorder pripravlja samo na eno tekmo in da samo za eno tekmo zbere vse svoie moči, ker ve, da je nemogoče vzdržati odlično lormo dolgo časa. Agrarna reforma v Kamniških planinah Kamnik, 29. maja. V ponedeljek 25. t. m. je uprava Meščanske korporacije prejela odločbo ministra za poljedelstvo, da je vprašanje agrarne reforme na posestva Meščanske korporacije rešeno v prid agrarnih interesentov, ki jih predstavlja Pašniška zadruga v Stranjah. Razlaščenih je: 647 ha planine v okoliša Mokrice, 40 ha pod Sedlom, 40 ha na Konjšci, 7 in pol ha na Dolu ter 87 la na Rzeniku, skupaj okrog 830 ha pašnikov. Tako se je to važno vprašanje, ki ie že od prevrata sem delalo preglavice in nude skrbi tako našim purgarjem, kakor tudi članom Pašniške zadruge premaknilo za velik korak naprej. Planšarji so uverjenl, da je zadeva končnove-ljavno rešena, iz ust članov Meščanske korporacije pa so se že pred rešitvijo Sirile vesti, da tuai v primeru take rešitve ne bodo položili orožja, temveč se bodo pritožili zoper tako rešitev na pristojne inštance. Letoviščarji prihajalo Kranjska gora, 30. mafa. Pred voftto |e bil ta idiličen (Jonski kraj • svojo krasno okolico le malo znan. V letih 1915—16 eo Kranjsko goro pač videli tisoči in desettiao&i vojakov, ki so tod skozi korakali, po nalajč zanje zgrajeni cesti' čez Vršič in Trento in — v smrt Ti se pač niso zanimali za lepoto pokrajine in kvečjemu le izkoriščali dobrote prebivalcev, kolikor jih je še ostalo na svojih domovih. Od tistih dob se je tu vse znatno spremenilo, hiše so ae dvignile, dobile lepa pročelja in neibroj je kaicor iz tal na novo izraslih. Daši smo šele koncem maja, ie že marsikoga zaneslo semkaj, da v popolnem miru preživi svoj zgodnji dopust v čistem gorskem zraku. Sicer je pa vse pripravljeno za kar lepši sprejem tujcev-letoviščarjev, Iti bodo skoraj zasedli vse razpoložljive domove in bo koncem meseca junija le še težko dobiti sobo, kajti takrat se prične za Kranjsko goro poletna ali polna seslja! Vas Gozd, ki spada tudi ie pod župnijo in občino Kranjska gora je gotovo ena izmed najdaljših vasi v Sloveniji. Kmalu, ko imaš za seboj vas Log, se prikaže napis Gozd in po treh kilometrih ie vedno Gozd in zopet po treh tudi še Gozd. Tudi sem prihajajo letoviščarji in sicer takšni, loj ljubijo popoln mir in samoto ter nobenih šramkanih obrazov. Neverjetno lične so te hUice in kot nalaič pripravne za nerazvajenega človek, ki si želi pravega oddiha. katere nima niti eno tekstilno podjetje v Kranja. Tako so se pričeli organizirati v vedno večjem številu in bodo v skupni borbi zahtevali od tovarn to, kar jim gre po vseh božjih in človeških postavah. Saj bodo zahtevali od podjetij samo polovico tistih moči in življenja, ki so ga oni vložili neobre-stovane v ta tuja r>odjetja kot delnice, ki jiin niso doslej prinašale nobenih koristi. stavka pomembna samo v toliko, v kolikor je nje učinek občuten v občestvu. Med tem ko bi bila n. pr. pri nas stavka >lift-boyev«, kakršno so nedavno imeli v Newyorku, malone brezpomembna, je imela v tem velemestu donebnikov zelo mučne posledice. Pomislite samo tole: Ko se pod večer trudni vrnete z dela in stojite pred svojim stanovanjem, nehote vzdihnete od zadovoljstva in olajšanja. V Ameriki pa bi morali v primeru stavke dvigalnega osebja utrujeni in izčrpani brusili pete še trideset do šestdeset nadstropij visoko, preden bi prišli do počitka in oddiha. Še muč-nejši pa je bil učinek zadnje stavke barcelonskega gostinskega osebja na ljudi, ki nimajo lastnega ognjišča. Očividci pripovedujejo, kako so celi sprevodi gladriih >divjakov« pobito stopali po dolgih ulicah in željno prigrizovali orehe in druge sadeže ali pa odpirali konzervne škatlice, to edino rešno sredstvo za gladne brezdomce. Stavka gastronomskih sindikatov je imela za posledico, da se je mnogo ljudi iz Barcelone izselilo na Balearske otoke A med tem, ko je bilo ob omenjeni stavki število gladujočih omejeno in si je mogel človek pomagati z raznimi nadomestili, so bile posledice stavke bikoborcev za Špance nekaj nezaslišanega. Pri prvi stavki si dobil nadomestilo v konzervni škatlici, a kdo ti bo nadomestoval matadorja, ki se mora boriti z biki in je vajen smrti v oči gledati? Pri vsaki športni igri lahko najdete namestnika, toda bikoborec ima na svojo igro monopol, ki mu ga noben amater ne more vzeti, in ravno v tem je vsa moč njegovega položaja. Ko so tedaj barcelonski bikoborci zaradi nečednega tekmovanja njihovih mehiških kolegov sklenili stavkati, je to za staroverne španske množice, ki so Jim bikoborbe od pradavnine vsakdanji kruh. pomenilo sunek v srce, ki so ga bolno občutili vsi sloji, vse, kar špansko čuti — razen bikov, kajpada. V boj zoper kobilice Dne 14. aprila se je v Kairu pod pokroviteljstvom pokojnega kralja Fuada otvorila IV. mednarodna konferenca za pobijanje kobilic. Med tem ko sta bila na prvih treh konferencah zastopani samo Afrika in Zapadna Azija, je tokrat poslalo svoje zastopnike 24 držav z vseh kontinentov, tako da bo zadeva kobilic postala mednarodno gospodarsko vprašanje, ki se bo s kolektivnim sodelovanjem dalo najuspešneje reševati. Kakor znano, se v tropskih predelih kdaj pa kdaj nenadoma dvignejo celi oblaki požrešnih žuželk, ki ne puste sledu življenja v kraju, katerega so si izbrale za svoj pašnik. O kobilčji nadlogi govori že sveto pismo in ohranila se je v nezmanjšani meri vse do danes. Najnevarnejši sta dve vrsti kobilic: kobilica selivka, ki izvira iz Nigerije in francoskih kolonij in takoimenovana rdeča kobilica, ki izvira iz severne Rodezije in Tanganjike. Kakor so strokovnjaki ugotovili, sta v življenju teh pogubnih žuželk dve fazi, katerih prva ni posebno nevarna, druga pa neizogibno pogubonosna. V prvi fazi se dvignejo samo posamezni roji, ki se zaradi svoje maloštevilnosti brez hude škode razkrope in porazgube, v drugi fazi pa se kobilice sčredijo v ogromne - oblakom podobne jate, ki pomenijo smrt in opustošenje celim pokrajinam. Prva faza prehaja v drugo samo ob posebnih prirodnih razmerah in samo v stalnih tradicionalnih pokrajinah. Kairska konferenca se je predvsem bavila z vprašanjem, kako bi omejili škodo, ki je ta leteči mrčes prizadeja, kajti kobilice docela zatreti nag nikoli ne bo mogoče. Za sedaj bodo uporabljali proti kobilicam z arsenikom pomešane otrobe, s katerimi bodo posipali ogrožene kraje. To sredstvo pa je kolikor toliko dvorezno, kajti strupena zmes bo kvarno vplivala tudi na rastlinstvo ih nekatere domače živali, ki bodo slučajno po njem posegle. Jeziki izumiralo Strokovnjaki so ponovno poskušali ugotoviti število živih jezikov. Angleški filolog Williamson odgovarja kot zadnji na to vprašanje po večletnem nabiranju podatkov s pomočjo znanstvenih zavodov in lastnih sotrudnikov, ki so prebrskali vse dele sveta. Williamson pravi, da se poslužuje sedanje človeštvo v celem 2796 jezikov. Med njimi je samo 860 z ožjim ali širšim mednarodnim pomenom ali vsaj z uvaževanja vredno književnostjo. Zemljevid kaže, da je izmed njih 48 doma v Evropi, 153 v Aziji, 118 v Afriki, 424 v Ameriki ter 117 na Tihooceanskem otočju, število živih jezikov ni stalno, temveč je vedno manjše. Svetovni jeziki neprestano izpodrivajo malopomembna narečja. — Williamson ugotavlja, da izginejo povprečno po tri narečja letno. Ta pojav je posledica Ej'°^|£anJa evropske kulture med naravne narode. Bodočnost bo nedvomno še pospešila izumiranje manj razširjenih jezikov na kolonialnem področju. Živl|en|e In trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija , Kamele so prinesle vodo iz vodnjaka, ki je deset kilometrov daleč. Napolnili so z njo velik cementni rezervoar nad vasjo, toda, ker je mnogo novih prišlecev, je voda prav tako redka, kakor prej, ko je bil boj. Da je ne bi trošili zastonj, se ne umivamo in smo ponosni na svoj fantastični obraz. Novinci, ki prihajajo iz Francije s topovi, široko odpirajo oči in nas gledajo. Pripovedovali smo jim strahovite stvari in prodajali zaplenjene spominke. Vsi so zelo lakomni na take spomina Nekateri med njimi so pa imeli celo denar. Tako smo prodali staro sabljo za sedemdeset frankov in bodala za dvajset. Plenitelji iz našega oddelka so tako prišli do celih imetij. Vendar nismo stali praznih rok. Zmeraj je bilo treba delati tlako. Mene je doletel ravitaillement. Iz skladišča živil pri glavnem stanu v vasi, petsto metrov od našega tabora, sem nosil na hrbtu j vreče kave in fižola ali pa pred seboj valil •ode vina. Naš dežurni korporal je bil ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico. Dobili smo novega, ki ni bil poučen o vseh razmerah, s čimer smo se mi to noč sijajno okoristili. Srečno naključje, ki se ne dogodi vsak dan! V taboru pri nas so^ našli ogromen sod, dosti večji, kakor so pa navadni sodi. Bil je zelo širok in je segel človeku do podbradka. Novi kaplar je nalahko zabobnal s prsti po njem, poslušal in dejal, da je prazen. Ukazal je torej svoji desetniji, naj ga spravi v skladišče generalnega štaba hkratu z nekim drugim sodom, ki je bil tudi prazen. Znašli smo se torej na potu in valili te sode proti vasi. Toda kmalu so tovariši, ki so pred menoj rinili veliki sod, obstali in pritisnili uho nanj. Nato so obstali in obupno ma-half z rokami ter me klicali, naj čimprej pridem k njim. Potisnil sem svoj sod, suval ga močno z nogo in sem kmalu prišel do tovarišev. Povedali so mi, da je v sodu še vino, nakar sem se hotel prepričati. Zato sem potresel sod z leve in z desne strani. Ni dvoma: pritisnil sem uho in slišal prijetno klokotanje tekočine, ki je udarjala na stene soda. Čisto blizu je bila mala klop. Z združenimi močmi smo dvignili, na klop ta velikanski sod in ga nagnili, kolikor je bilo treba ter podložili kamenje podenj. Nato smo ga načeli. Začudeni smo gledali, kako je pritekel močan rdeč curek, ki nas je velikodušno nagradil za našo veliko bistroumnost. Obilno smo namočili usta in nosove, dokler nismo vsi poškropljeni in po- liti odšli naprej. Toda veličastni hudournik se je širil po tleh kljub vsem našim strašnim kletvam. Slučajno sem zagledal majhno kanglico za olje. Zgrabil sem jo in jo nastavil pod curek dragocene tekočine. Drugi so našli še en tak sod. Stekli smo nazaj v tabor in se vrnili obloženi z bidoni, katere so nam tovariši nadvse ustrežljivo posodili. Ko smo oddali sod v skladišče generalnega štaba, je bil docela prazen, zato smo bili pa mi sorazmerno polni. Seveda nismo pozabili svojih prijateljev: pravično smo pri večerji razdelili vino vsem vojakom iz našega oddelka, katero smo nanosili v bidonih in v kanglah. Vsakemu ga je prišlo četrt litra. Drugi dan nismo več praznovali. Tam smo ostali še štiri dni po bitki. Druži so napadli dan po našem prihodu. Novo zbiranje čet je zatrdno imelo nekak smisel. In res, četrti dan je odšla kolona, ki je imela nalogo osvoboditi z napadom Suejdo. To je tista mala trdnjava gori v hribih, katero oblegajo Druži in odkoder pa podnevi in ponoči prihajajo svetlobni znaki. Srečni smo, ker odhajamo. Povsod so nas kovali v zvezde, časopisi v Damasku obsežno in navdušeno poročajo o naših bojih. General Sarrail je pohvalno omenil ves polk v dnev-nem povelju, ter posebej dvajseto pohodno kompanijo, staro in žilavo, kakor je. Medtem smo pa mi živeli umazani in razdrapani sredi nekake kostnice, ki je cer velikanska, toda zato še strašnejša. Go- O drznih podvigih in doživljajih vojaških pilotov Prej ali slej doleti vsakega letalca smrt in večkrat sem se moral čuditi, kako je bilo mogoče, da je ta ali oni letalec odnesel zdravo kožo iz nemogočih položajev. Nekateri izgledajo tako, kot da so sploh neranljivi — mislim pri tem na znanega angleškega letalca Williama Bishopa ali Francoza Rčnč Foncka, ki sta v svetovni vojni prestala ne-broj bojev v zraku, ali na Ernesta Udeta, ki je zbil na tla več sto nasprotnih letal in kljuboval neštetim nevarnostim v zraku in še vedno živi. Skoraj vsak dan so se dogajali v svetovni vojni skoraj neverjetni doživljaji in junaštva pilotov, katerih imena so ostala neznana. Le nekateri teh junakov zračnih višav so bili odlikovani z kolajnami, toda če bi hoteli odlikovati vse, bi morali razdeliti nešteto kolajn. Nikjer se ni pokazala boginja sreče tako muhasta, kakor ravno v zraku. Lothar von Richthofen, brat znanega letalca iz svetovne vojne, ki je sestrelil v vojni nič več kot 40 letal, se je ponesrečil kmalu po vojni pri popolnoma navadnem poletu. Nungesser, francoski lovski letalec, strah Nemcev, ki je sam onesposobil 45 letal za borbo, je izginil pri svojem poizkusnem poletu čez ocean na svojem letalu »Modra ptica«. Amerikanec Mc. Keever, znani letalec iz Kanade, ki je bil zmagovalec v 33 zračnih borbah, se je ponesrečil na avtomobilski vožnji. Se bolj tragična je bila usoda kapitana Mc. Kaya, ki je prebil v vojni kot pilot tri leta na fronti in je bil zadet in sestreljen eno uro pred premirjem. Vse zračne borbe so se odigravale v tako blazno hitrem tempu, da jih skoraj ne morem opisati. Presenetljivo hitro se je pojavilo letalo v zraku in prav tako hitro izginilo v oblakih. Občutka, ki ga ima letalec, ki se nenadoma znajde v borbi z celim ducatom ali še več drugimi letali, sploh ne morem popisati. Vse je en sam vrtinec. Letalo je treba za-okreniti navzgor, v naslednjem hipu vstran, takoj nato zopet navzdol in z loopingom uiti neprijatelj-skemu ognju, ki obsipava iz vseh strani. Nemogoče je popisati strah in grozo, ki spreleti letalca, ko začuti pred seboj neposredno borbo dveh letal. In srce se krči letalcu, ko vidi, kako pada njegov prijatelj na tla. H. velik in širokopleč Južnoafrikanec je prišel nekega večera ves bled nazaj in mi je zaupal, da je pravkar po neprevidnosti zbil neko anglešlto letalo. Bila je to pomota, ki jo je zakrivil drugi pilot, ki je preveč hitro in lahkomiselno zavozil nad letalom. H. je streljal, ker je mislil, da je sovražnik, ker ga je videl le v senci; ko pa je potem napravil zavoj, je videl, da je streljal na lastno letalo. Do takrat je oddal komaj dvajset strelov, toda bilo je že pre- pozno. Tisoče in tisoče strelov je zastonj porabil, ko je streljal na nasprotnika in nič zadel, toda teh dvajset strelov je bilo usodnih. Vprašal me je, ali naj zadevo naznani ali ne. Ne vem ali sem naredil prav; jaz sem mu odsvetoval, češ, da sedaj itak ne more obuditi pilota k življenju. H. je bil čisto izven sebe in je kmalu zatem padel sam v nekem zrač- nem boju. talec na Belgijcu ušel, toda brez uspeha. Končno se je naveličal in prešel sam 1 napad in Belgijca zbil tla. K sreči je ves dogodek opazovalo več osen, iSBft bi bil T. C. morda po vojnem sodišču ob- še na smrt. Letalo z mrtvimi piloti Splošno znana je zgodba, ki jo je pripovedoval znani nemški letalec B81cke. Pri nekem frontnem poletu je opazil neko angleško letalo v p>olnem letu, pilot in opazovalec pa sta bila mrtva — ubita od sovražnih strelov. Isti letalec prijx>veduje, da je gledal, kako je strmoglavilo neko drugo letalo. Pilot in opazovalec sta skočila iz letala brez padala. Eden je našel smrt v nemških strelskih jarkih, drugi pa na angleških linijah. Neko letalo znamke R. E. 8 je pristalo za angleškimi linijami čisto pravilno; pilot in opazovalec pa sta bila privezana na svojin sedežeh prestreljena s sovražnimi kroglami, mrtva. Ko je Warneford sestrelil Zeppelina, je skočil neki mož od posadke iz gorečega zrakoplova. Ko je padal kakih 70 m skozi zrak, je padel na streho nekega samostana in se ustavil na postelji neke redovnice, ki je nekaj minut prej vstala. Ostal je živ. Tudi naslednji dogodek je komaj verjeten. Toda pripovedovali so mi ga ljudje, ki so ga sami doživeli in ki so bili pravkar ujeti, kjer smo se v nemškem ujetništvu znašli. Stvar se je pričela s tem, da je Pat Manley izgubil pri letalu svoj pro- peler. Lajikom moram p>ovedati, da je to strokovni izraz za letalce, da je propeler izgubil, v resnici se pa propeler ni več vrtil. Zanimiva je zgodba dveh prijateljev. Dva Ame-rikanca Pat Mabley in Swayze sta se prostovoljno prijavila v pomoč. Bila sta dodeljena k nekemu kanadskemu transportu prostovoljcev in tako prišla v Francijo. Čim sta stopila prvič na fronto, sta bila oba ranjena in prenesena v različne bolnišnice ta- ko, da sta izgubila vsako zvezo drug z drugim. Leto dni kasneje je letal Pat v enosedežniku znamke Bri-stol nad fronto in opazil nekega drugega Bristola, ki se bori s sovražniki. Šel mu je takoj na pomoč in se vmešal v boj Prišel pa je prepozno in je samo še videl, kako je moralo angleško letalo, ki je bilo že uničeno, pristati. Zanj torej ni imelo nikakega fjomena, da bi se še kaj vmešaval in se je hotel jx>tegniti nazaj. V tem hipu pa mu je odpovedalo letalo in ker je bil že blizu zemlje, mi ni kazalo nič drugega kot to, da tudi on pristane poleg prvega. Kako se je začudil, ko je videl, da se je iz razbitega letala izmotal prav njegov prijatelj Swayze. Oba sta bila ujeta. Prav lahko bi našteli še več takih dogodbic, ki dokazujejo, da je resničnost dostikrat mnogo iznajdljivejša, kot pa pisateljeva domišljija. Kadar stavkajo natakarji in bikoborci Pravijo, da nesreča redkokdaj sama pride. Ta ljudska modrost se je izkazala zadnji čas za resnično tudi pri španskem ljudstvu, ki sta ga hkrati doleteli dve nezgodi: stavka gostinskega osebja in stavka bikoborcev. Dasi sta ti dve panogi narodnega življenja videti skoz in skoz nasprotni, vendarle imata na Španskem na široke ljudske množice nezaslišano velik vpliv, kar se je poseb- no ostro občutilo šele v trenutku, ko sta ta dva obrata stopila v stavko, kajti španskemu ljudstvu so tradicionalne bikoborbe prav tako potrebna duševna hrana, kakor so njihovemu telesnemu življenju potrebni hoteli, krčme in zajtrkovalnice. Odtegnitev teh življenjskih potrebščin je potemtakem Špance zadelo tako v živo, kakor jih ne bi zlepa zadela nobena druga stavka. Saj je vsaka Na Iliriji postaja živo Pribovšek na 10 m stolpu pred skokom Danes je peti dan, odkar je odprto lepo in tako prijetno kopališče Ilirije. Le malo Ljubljančanov zna ceniti prvfe tople jx>mladanske sončne žarke, ki s svojo vplivnostjo človeka popolnoma prerodijo. Povrh pa v bazenu voda, kakršne si sredi kopalne sezone ob navalu kopalcev nikdar ne moremo privoščiti. Razumljivo je, da so vprav športniki-plavači oni, ki so sezono otvorili. Ze takoj prvega dne, ko je bilo kopališče odprto, so se zbrali na Iliriji najvnetejši njeni plavači, ki jih je bilo naslednjega dne že dvakrat več; drugega dne pa so se pojavile tudi že posamezne plavačice, ki nočejo zaostajati za svojimi tovariši. In tako imamo sedaj na Iliriji prav pestro družbo plavačev, ki se — sicer še ne s polno paro — pripravljajo na letošnjo plavalno^ sezono. So to zaenkrat predvsem skakači, ki so povsod prvi na delu. Zimska kopališča so brez stolpov in zato skakači ne morejo trenirati, dokler so letna kopališča zaprta. Tembolj morajo zaradi tega izrabiti čas, odkad se kopališča odpro, pa vse do tekmovalne sezone. Sicer pa: ne smemo postavljati skakačev glede treninga pred plavače in pla-vačice. Saj ima vsak' in vsaka svoj načrt, po katerem ae hoče kolikor mogoče dobro pripraviti na sezono. Razen plavačev-tekmovalcev je na Iliriji še prav malo kopalcev' Predvsem Ljubljančani ne vedo, da je kopanje zdaj prijetnejše, kakor kadarkoli sredi poletja. To pa iz dveh razlogov: predvsem radi tega, ker je pomladansko sonce vplivnejše in prijetnejše, kakor poletno; dalje pa tudi zato, ker na kopališču sedaj še ni ljudi oziroma jih je, kakor rečeno, prav malo. Kako prijetno je, raztegniti se na terasi in izpostaviti se sončnim žarkom, ne da bi se bilo pri tem treba bati, da se boš obregnil ob svojega soseda; vsenaokrog prazno in samo vrbče sonce, kamorkoli se vlefceS. Naj bodo Ljubljančani za pomladansko sonce že navduSeni ali ne, vsesplošna želja onih, ki že prihajajo na Ilirijo, pač je: Ne hodite na Ilirijo, dokler kopalna sezona ni oficijelno in uradno otvorjena. Do tedaj bo namreč na Iliriji lepo in prijetno____ Kako je - lepo in prijelno, dokler ni navala ... mila Druzov, ki pokrivajo raVan in tvorijo nekako mrtvaško razstavo na robu vasi, kar naj bi prestrašilo izdajalce, konjska trupla — vse to je pripomoglo, da je zrak postal docela neznosen. Ni se dalo več dihati. >Torej niste pokopavali ubitih sovražnikov ?< so me spraševali nekateri prijatelji, ko sem se vrnil domov. Odgovarjal sem jim: >Ne.< To pa samo zato, ker je bilo kaj takega docela nemogoče. Našo ekspedicijo smo, kakor vsako vojaško ekspedicijo v kolonijah, vodili z neznatnimi in skromnimi človeškimi silami. Te sile še daleč niso bile sorazmerne in kos namenu, tako da smo komaj pokopavali svoje mrtvece. Kje bi potem mogli pokopavati še sovražnike? čete v ozadju za nami so njihova trupla sežigali, kadar je bila prilika. >A ranjenci ?< Nismo se brigali niti za sovražnikove ranjence. Prav iz istega razloga, ker nismo mogli. Ambulante so zadostovale komaj za naše ljudi. Druži so umirali kar na mestu, kjer so padli, ali pa po kotih, kamor so se zavlekli. Nihče jim ni prihajal na pomoč. Pa pomoči tudi nismo iskali. Vsak druzovski ranjenec je streljal vse do zadnjega naboja, ter je bil pripravljen, da vas nazadnje zakolje še z nožem. Če mu je zmanjkalo moči, je umrl, mi pa smo jih puščali, da so umirali. Tako smo se, kakor vidite, bojevali. Kadar se zamislim v preteklost in se mi hoče vzbuditi kes, vidim, da je to bil prav za prav edini možni način. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Dih Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/ITL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Čeč Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.