Star. 109.	V	Ljubljani,	petek	12.	maja	1939.
Leto IV
Poštnina platana v gotovini
Knez namestnik Pavle in kneginja Olga pri sv. očetu Piju XII.
Vatikansko glasilo poudarja pomen sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo
Vatikan, 12. maja. o. Danes opoldne bo sv. oče Pij XII. sprejel v slovesni avdienci jugoslovanskega kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo * vsem sijajem, ki je predpisan za vladarske sprejeme, v Vatikanu.
Glasilo svete stolice »Osservatore Romano« prinaša na uvodnem mestu članek o obisku kneza namestnika Pavla v Italiji in pravi: Obisk N j. kr. Vis. kneza namestnika Pavla v Italiji gre za tem, da da nov prispevek za zbližanje in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, ki se je utrdilo z zadnjimi diplomatifnimi sestanki po navodilih kneza namestnika, čigar delo dokazuje, da Jugoslavija želi mir na vseh mejah. Jugoslavija želi sporazuma z vsemi svojimi sosedi. Belgrad je ojačil prijateljske zveze z Ri-
mom in to prijateljstvo je našlo resnično razumevanje. Istočasno je Belgrad krepil tudi' politiko balkanskega sporazuma, katerega cilj je ohranitev sedanjega stanja na Balkanu. Jugoslavija meni, da se g tem ni izneverila nobenemu od dosedanjih zaveznikov. Sporazumela se je b vsemi svojimi sosedi. Tako je sklenila sporazum c Bolgarijo in Italijo ter so s tem bila končana prejšnja nasprotstva. Po tem delu je Jugoslavija dobila od Bolgarske priznanje svojih pravie na Balkanu, od Italije pa priznanje pravic na Jadranu. Zadnji razgovori jugoslovanskega zunanjega ministra Cincar-Markoviča v Benetkah in Berlinu so imeli namen utrditi poroštva ia Jugoslavijo v novem položaju z ozirom na sile, s katerimi ima Jugoslavija redne
odnošaje. Ta politika Jugoslavije, ki jo vodi po pobudi kneza namestnika, gre za tem, da poudari željo za okrepitev prijateljskih odnošajev s onimi sosedi, ki priznavajo nedotakljivost jugoslovanskih meja ter voljo za sodelovanje a Belgradom.
Rim, 12. maja. Ves italijanski tisk posveča največjo pozornost bivanju kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Rimu in Neaplju.
V	naslovih listi poudarjajo, da je včeraj v Na-poliju nad 100 edinic italijanske vojne mornarice defiliralo pred kr. gosti ter s tem pokazalo pomorsko moč Italije, številni listi prinašajo posebne članke, posvečene kneginji Olgi. Vsi listi prinašajo zdravice, izrečene ob slavnostni večerji v rimskem dvoru.
Sveta stolica o papeževi mirovni akciji
Vatikan, 12. maja. o. S poučene cerkvene strani poročajo: Sveta stolica zanika vesti evropskega tiska o predlogu, da naj bi se v Vatikanu sestala pod predsedstvom sv. očeta konfcrenca, katere bi se udeležili italijanski, 'rancoski, nemški, angleški in poljski zunanji ninister, da bi rešili nemško-poljski spor in 'sa druga vprašanja, ki bi utegnila ogražati mir. Pač pa je res, da se sv. oče Pij XII. lancs bolj kakor kdaj zanima za 'sako pobudo, ki bi mogla utrditi n i r. Ni pa Sveta stolica nikomur poslala predloga za sklicanje take konference. Sveta
stolica je samo po rednih diplomatskih poteh v stiku s tujimi vladami, da bi preučile vse možnosti za ohranitev miru. Apostolski nunciji so pretekli teden obiskali predsednike vlad in zunanje ministre omenjenih evropskih velesil in jim pri tej priliki sporočili željo sv. očeta po ohranitvi miru in po tem, da bi sedanje težave v odnošajih med raznimi državami rešili mirno. To papeževo željo in priporočilo so vse vlade sprejele z razumevanjem in izjavile, da so pripravljene ravnati v svojem delu tako, kakor zahtevajo potrebe in koristi miru.
Gospodarska ofenziva zahodnih velesil na Balkanu
Podpis važne trgovske pogodbe med Angiifo in Romunijo
Uradno je bilo izdano obvestilo, da so pogajanja med romunsko vlado in angleško trgovinsko delegacijo u6pešno končana. Protokol o tem so podpisali v imenu Romunije minister za zunanje zadeve, minister za narodno obrambo ter minister za narodno gospodarstvo, v imenu Anglije pa vodja delegacije sir Frederic Leith-Ross. Urejena so bila številna vprašanja o pospeševanju zunanje trgovine za pospeševanje medsebojne izmenjave blaga. Spremenjen bo tudi 6edanji plačilni sporazum. Celotno besedilo protokola bo razglašena nocoj v Londonu in v Bukarešti. Končen tekst sporazuma bo redigiran v Londonu takoj, ko se vrne angleška delegacija.
Bukarešta, 12. maja. o. Včeraj je bila v Bukarešti podpisana trgovska pogodba med Anglijo in Romunijo. Pogajanja za sklenitev pogodbe je v imenu Anglije vodil sir Frederick Leith-Ross, eden glavnih angleških gospodarskih strokovnjakov. Podpis te pogodbe spada v sestav Široke obrambne zveze, politične in gospodarske, ki jo Anglija s Francijo snuje od zasedbe Češke dalje.
Glavna določila te pogodbe, ki predstavlja odgovor na presentljivo nemžko-romuneko trgovinsko pogodbo so:
1. Anglija bo dala Romuniji večje posojilo, in sicer pet milijonov funtov šterlingov (milijardo
300 milijonov din) takoj, drugo pa p« nadaljnjih sporasumih.
2. Angleška vlada bo kupila večjo količino romunske pšenice po dnevnih ccnah.
3. Angleška industrija in denarstvu bosta sodelovala pri velikih javnih delih r Romuniji, in sicer pri: novih cestah, železnicah, radijskih postajah, pristaniščih itd.
4. Anglija dobi obsefaie pravice za izkoriščanje romunskih naravnih bogastev, zlasti petroleja.
5. Romunija se obveže, da bo del angleškega posojila porabila za plačilo orožja in vojnega materiala ter letal, katera ji bodo dobavile angleške tovarne.
Voditelj angleškega zastopstva, ki se je posvetoval za sklep pogodbe, je včeraj odpotoval iz Bukarešte v Atene, kjer se bodo začeli posveti za nov grško-angležki trgovski sporazum.
Cilji narodno socialistične revolucije
Berlin, 12. maja.
Ideolog narodnega socializma in ugledni hitlerjevski voditelj Alfred Rosenberg je imel v Berlinu predavanje pod naslovom: »Druga revolucija«. V predavanju je primerjal uspehe francoske revolucije z uspehi revolucije, ki jo je izvedel narodni socializem. Francoski revoluciji je očital, da je osvobodila predvsem Jude in zamorce, sicer je pa odgovorna za vse zlo, ki je v 150 letih zajelo Evropo. Edini pomembni ljudje v francoski revoluciji so bili tisti, ki so zavračali parlamentarizem, med njimi zlasti Mirabeau. Poravnavati napake te revolucije je eden od ciljev narodnega socializma.
V	drugem delu predavanja pa je Rosenberg obračunaval s katoliško Cerlfvljo, zlasti z nenemškimi kardinali in škofi, češ da vodijo med svojimi verniki boj proti narodnemu socializmu in njegovim načelom, katera imenujejo poganska. Posebno pozornost je posveitil pariškemu nadškofu kardinalu Verdierju in nekaterim katoliškim škofom v Ameriki, ki so zadnje čase izdali pastiraka pisma proti nekrščanskim načelom na levi in na desni, ki danes ženo svet v pogubo.
Svoje predavanje je zaključil z napadom na demokracijo, ki je po mjeovem »nauk, kateremu je usojena smrt celo v Ameriki«. Toda ta nauk se opira na države, ki meje na Atlantsko morje (Francijo in Anglijo), ter hoče še vedno voditi »pravo Evropo«. Srce te Evrope pa je Nemčija. Nemška država je nekoč bila sila, ki so njeno moč spoštovali narodi od Palerma do Marien-burga v vzhodni Rusiji, kar jo tudi danes simbolično. Nemški narod ne more več pustiti, da bi trgovci iz pomorskih držav enačili svoje koristi z usodo Evrope. Nemško ljudstvo ugotavlja, da je prava Evropa, med Baltiškim in Sredozemskim morjem, znova jasno povedala, kako si zamišlja svoje pravice. Vzpostavitev nekdanjega reda v »pravi Evropi« je cilj nemške revolucije.
Nemčija in zavrnitev nemške ponudbe po severnih državah
Berlin, 12. maja. m. Dočim včerajšnje nemško časopisje ni objavilo nobenega poročila o tem, da so skandinavske države zavrnile nemško ponudbo za sklenitev nenapadalne pogodbe, nemški listi zdaj prinašajo samo poročila nemškega poročevalskega urada, ki pravi, da so zunanji ministri Danske, Finske, Norveške in Švedske na konferenci v Stockholmu z ozirom na nemški predlog poudarili, da bodo te države obdržale brezpogojno nevtralnost v primeru kakih zapletljajev v Evropi«.
Priprave za volitve v Romuniji
Bukareita, 12. maja. m. Po vsej Romuniji so se pričele priprave za^ bližnje državnozborske volitve. Stanovska združenja in razne korporacije morajo do 6obote predložiti pravosodnemu ministrstvu in apelacij9kemu sodišču sestavo svojih odborov in navesti, kakšne cilje zasledujejo ta društva ter priglasiti seznam volivcev in kandidatov, ki bodo pri volitvah zastopali te korporacije. Vo-livni spisi morajo biti gotovi do 24. maja.
Nov zakon o državljanstvu na Češkem
rraga, 12. maja. m. »Narodni listy« poročajo, da potekajo razgovori za preureditev češkega Narodnega sveta. Kakor hitro bo reorganizacija Sveta izvedena, bo postavljeno tudi novo vodstvo. Prav tako namerava vlada uvesti v kratkem obvezno delo za vse moške. Do konca tedna bo gotov tudi nov zakon za Jude in zakon o državljanstvu. Menijo, da bo po novi ugotovitvi državljanstva ljudi v češkomoravskem protektoratu okoli 170.000 oseb izgubilo državljanstvo protektorata, med njimi
97.000	priseljencev, ki so prišli tja zadnja leta.
Predsednik franc, vlade o moči in pripravljenosti Francije
Pariz, 12. maja. o. Predsednik francoske vlade je včeraj imel ob začetku sej v poslanski zbornici odločen govor o moči Francije. V govoru je dejal:
»Prvi pozdrav na(j velja tistim sinovom Francije, ki to uro na mejah, na ladjah in v zTaku varujejo domovino. Drugi pozdrav in zahvala velja vsemu francoskemu narodu, ki že več tednov prenaša veliko pre-ekušnjo svoje zavesti in svoje moči. Ves francoski narod bo kakor en mož branil domovino in svoja načela.
Vsa Francija je danes ena sama ogromna delavnica, kjer milijoni delajo za obrambo in za varnost francoske države.
Za Francijo je danes važno eno samo vprašanje: Ali naj Ureja mednarodna vprašanja eila in premoč, ali pa mednarodno sodelovanje, ker obljube in slovesne pogodbe ne drže več, je treba biti pripravljen. Zaradi tega je danes, po dvajsetih letih jod syetovne vojne pod orožjem toliko ljudi, kakor jih je bilo ob koncu vojne. Toda misel o miru je danes tako močna, da se morajo nanjo sklicevati celo tisti, ki pripravljajo vojno.
Ker se mednarodni položaj ne sme več razvijati _ tako, da bi kdo zatiral slabotne narode, je potrebno, da je skupina narodov, ki so za sodelovanje in za mir, tako močna, da bo mogla svoja načela tudi braniti.
Francija ne sovraži nobenega naroda. Ve, da vojna ne bo uredila nobenega vprašanja, marveč da bo sveit uničila. Zato hoče z vsemi sodelovati in pravično urediti izrabljanje vseh naravnih bogastev. Francija hoče mir, zato sodeluje z Anglijo, in to sodelovanje je temelj vse njene politike.
Francoski narod je za to, da se sklene splošen sporazum vseh tistih, ki hočejo mir. Zato je Francija sklenila ijaene pogodbe z narodi, ki so enake volje. Dala je svoje poroštvo za nedotakljivost Romunije in Grčije ter sklenila s Poljsko sporazum, ki je »e okrepil staro zavezniško pogodbo. Mfr-v vzhodnem delu Sredozemlja naj zagotovi sodelovanje e Turčijo, ki jo s Francijo vežejo močne vezi. Bistveno pri tem prizadevanju pa je sodelovanje Sovjetske Rusije, ki se bo še izpopolnilo. Pogodba o vzajemni pomoči med Rusijo in Francijo velja tudi danes v vsem obsegal.
Prvič v zgodovini #e bo primerilo, da Francija in Anglija v enaki meri jamčita za mir v srednji in vzhodni Evropi.
Letos bo morala Francija izdati za državno obrambo nad 50 milijard frankov, a je socialni položaj njenega delavstva boljši kakor v sosednih državah. Vsi nasprotniki čakajo, da bo naša pripravljenost popustila, toda francosko delavstvo se zaveda svojih dolžnosti do domovine. Dane« je v Franciji ena sama stavka, ki obsega vsega 13 delavcev.
Nihče naj ne misli, da se bo Francija dala zapeljati po kakih lepih besedah. Francija se ne bo uklonila, kdor bo napadal mir ali njo, bo občutil moč francoske nesti in silo francoskega orožja.
Ogromno skladišče žita je zgorelo v Chicagu. Pri požaru je deset ljudi izgubilo življenje, škoda znaša milijon dolarjev.
10.000	albanskih otrok bo v kratkem odšlo na počitnice v razna italijanska vzgajališča ter počitniške kolonije.
Pogajanja za trgovsko pogodbo med Poljsko in Združenimi državami so se začela v Washing-tonu.
Obrambna pogodba med Turčijo in Anglijo
Za medsebojno pomoč v vzhodnem deiu Sredozemlja in
mm DbILbmh
Za medsebojno pomoč na Balkanu
London, 12. maja. o. Vsi današnji londonski listi naznanjajo, da bo drevi izdano poročilo o obrambni pogodbi, ki sta jo sklenili Anglija in Turčija ter Turčija in Francija. Pogodba vsebuje določila o vzajemni pomoči v primeru vojne na Sredozemskem morju in na Balkanu, če bi bile tani ogrožene turške koristi.
Ti dve pogodbi pomenita nov in nadvse pomemben uspeh Anglije in Francije pri ustvarjanju splošne evropske obrambne zveze. Pogajanja za sklenitev pogodbe so potekala docela
na tihem in je zlasti turška vlada storila vse, da ne bi vest o pogajanjih in o sklepn pogodbe prezgodaj prišla na dan.
Carigrad, 12. maja. o. V turških krogih zatrjujejo, da bodo sklep angleško-turške in fran-cosko-turške pogodbe razglasili po zaključku razgovorov med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Poročajo tudi. da ie nemški poslanik Vnn Pnnpn
Vesti 12. maja
sklepu te pog<,„ zadeto Nemčija.
Včeraj je novi — in 6tari — predsednik francoske republike Lebrun uradno nastopil drugo dobo svojega predsedovanja. Pri tej priliki je poslal zbornici in senatu pismo, v katerem govori o nalogah, ki čakajo Francijo in o višjih razlogih, ki so odločali, da je drugič sprejel kandidatura za predsednika republike.
Pri včerajšnjih pomorskih vajah na čast knezu namestniku Pavlu v Napoliju je sodelovalo 112 bojnih ladij in bojnih čolnov in 52 letalskih oddelkov.
Do silovite eksplozije je prišlo pri trdnjavskih delih v Memelu, kjer tehnični oddelki nemške vojske že šest tednov z vso naglico delajo utrdbe. Štirje vojaki so izgubili življenje. Prijetih je bilo šest delavcev in pet vojakov zaradi suma, da so nalašč zakrivili eksplozijo, ali pa da so celo bili v zvezi s sovražniki Nemčije.
Na zboru sovjetske družbe za boj proti veri v Moskvi je govoril predsednik zveze, Jaroslav-ski, ki je zagotovil, da je v Rusiji še vedno
30	milijonov odraslih ljudi, ki verujejo v Boga in tvorijo 10.000 cerkvenih občin. Raz-kristjanjevanje teh ljudi bo moči doseči le z mirno propagando in z znanostjo, zato je treba prepovedati vse nasilje proti cerkvam.
Poveljnik nemške kopne vojske general Brau-chitsch je danes dopotoval iz Italije v Mo-nakovo in bo sprejet pri Hitlerju, da mu poroča o svoji nadzorstveni poti po italijanskih vojaških središčih.
Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj govoril na velikem zborovanju v Londonu in dejal, da je Anglija storila vse, kar morejo ljudje storiti za ohranitev miru. Pripravljena je poslušati druge predloge, ne pa drugih povelj. Nobena reč je ne bo potegnila v vojno, razen, če bo treba braniti lastno svobodo in dano besedo.
Nemški pravosodni minister Giirtner se je včeraj pripeljal v Rim. To je v zadnjih štirinajstih dneh peti nemški minister, ki je obiskal Italijo.
Uradno poročilo angleške vlade s predlogi o ureditvi palestinskega vprašanja bo hkratu izšlo kot posebna knjiga v Londonu, Jeruzalemu, Kairu in Bagdadu.
Voditelj francoskih socialistov Leon Blum se je vrnil včeraj iz Londona, kjer je imel sestanke s svojimi političnimi prijatelji. Na sestankih so ee najbrž razgovarjali o tetn, kako bi skupaj podpirali sedanji vladi v Franciji in Angliji.
Zasedanj« Sveta zveze narodov v Ženevi bodo najbrž za nekaj dni odložili, da bi 6e ga lahko udeležil tudi namestnik sovjetskega zunanjega ministra Potemkin, ki bo najbrž tudi predsedoval zasedanju, ker je za predsedstvo na vrsti letos Rusija.
Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Be-neš bo v kratkem obiskal London in imel tam pekaj predavanj o demokraciji.
Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov je včeraj sprejel našega poslanika v Sofiji Jurišiča na daljši posvet.
Srbska ia bolgarska pravoslavna Cerkev bosta odslej izdajali enotne knjige za bogoslužje in za cerkvene šole.
Japonska se je ponudila za posredovanje med Poljsko in Nemčijo, piše glavni tokijski dnevnik »Asahi«. Če bi Nemčija in Poljska predlog sprejeli, bosta japonska poslanika v Berlinu takoj začela z delom.
Parnik »Empress of Australia«, s katerim se vozita v Ameriko angleški kralj in kraljica, je zašel v gosto meglo, tako da se le po polževo pomika naprej. Potovanje ima že zdaj cel dan zamude.
Štiri bombna letala so raznesli peklenski stroji davi v Manchestru. Peklenske stroje so pripravili člani irske skrivne republikanske vojske.
O mirovnem posredovanju Svete stolice pravijo nekateri narodno-socialistični krogi, da ga Nemčija ne more sprejeti, češ da bi se s tem odrekla enemu svojih glavnih načel glede poslanstva države v smislu narodnega socializma in bi pripustila vpliv Cerkve v necerkvenih zadevah.
Predsednik italijanske vlade Mussolini se je včeraj ob odhodu iz Napolija zahvalil županu in krajevnim fašistov6kim voditeljem za prelepi sprejem, ki so ga priredili knezu namestniku Pavlu.
Senat v Gdansku se bo 21. maja sestal na sejo. Nekateri nemški listi poročajo, da bo pri tej priliki sprejel sklep, naj se v Gdansku izvede ljudsko glasovanje o tem, ali hoče mesto k Nemčiji ali naj ostane pod sedanjo upravo.
Ameriške Združene države bodo prihodnji -teden dale v delo dve novi orjaški bojni ladji po
45.000	ton.
V	Mehiko je včeraj dopotovalo 50 bivših rdečih španskih voditeljev, ki se mislijo naseliti tam. Med njimi je tudi bivši minister Garcia Valtno.
Šport v zadnji minuti
V	MadiaOn Square Gardenu v Newyorku bc dne 15. maja pričela šestdnevna kolesarska dirka, ki se je bodo udeležili naslednji dirkači: Jiramy Walthour-Al Crossley, Torchy in Doug Peden, Gustav Kilian-Bobb Thomas, Heinz Vopel-Hen-ry, 0’Brien, Cesar Moretti-Alvaro Georgetti, Angelo Debacco-Tino Reboli, Gerard Debaets-Fred-die Ottevaere, Jules Audy-Cecil Yate«, Jerry Rodman-Eddie Testa, Ewald WisseI-Bobby Eche-varia, Myckey Rodak-George Shipman, Charley Bergna-Charley »accino.
Znameniti črni tekač John Woodruff je letos v sijaji formi, kljub blesuri, ki jo je bil dobil lansko Eimo v Millroseju. Slavni ameriški lahkoatletski trener, ki deluje že več let na pitUbur* ški univerzi, Carl Olson, je napovedal, da bo letos John Woodruff napravil celo vrsto presenečenji Olson pravi, da bo Woodruff Se letos pretekel 440 yardov v 46. sekundah, za 880 yardov pa bo porabil čas ene minute in šestinštiridesetih sekundi
Ljubljana od včeraj do danes
Deš je ponehal že včeraj okrog poldne. Dopoldne je še deževalo. Iz megle se je izmotal pust, deževen dan. Končno pa 6e je vreme spremenilo. Proti večeru so se sicer oblaki spet zbrali, vendar jih je ostra burja lanalu razkropila. Nebo pa se ni moglo docela zjasniti.
Nenadna smrt Pavla Debevca
Vsi, ki 60 poznali Pavla Debevca, si še zdaleč niso mogli misliti, da bi utegnili tako prijetnega, dobrega in veselega tovariša tako naglo izgubiti. Toda neverjetna žalostna vest je bila kmalu potrjena. Včeraj okrog dveh popoldne je Pavle Debevec v ljubljanski bolnišnici umrl. Zjutraj mu je doma nenadoma postalo slabo. Po prevozu v bolnišnico so ugotovili, da Pavlu Debevcu človeška spretnost ne more več pomagati.
Pokojni Pavla Dobovec je bil ena najbolj znanih ljubljanskih kulturnih osebnosti. Odlikoval ga je prijeten in simpatičen značaj. Nobena reč ga ni utegnila razburiti, vsaka sporna stvar se mu je zdela premalenkostna, da bi bila vredna jeze. Povsod je bil vselej dobrodošel, saj je znal z duhovitim in šegavim govorom pomirljivo uplivati tudi takrat, kadar so se duhovi razgreli. Ljudje s takim vedrim in mirnim značajem so dandanašnji v nervoznem, zagrenjenem 6vetu vedno bolj redki, čeprav je njihov vpliv dragocen kakor zdravilo. In ta vrednost je velika, neprecenljiva. Smrt takega človeka odnese s sabo dobršen del prisrčne plemenitosti in vedrine, ki je vezala druščino v domačnosti.
Pokojni Pavle Debevec se je rodil leta 1895 v Ljubljani. Med svetovno vojno je služil na ladji »Tegethof«. Že mlad se je zanimal za gledališče in glasbo. Po prevratu, ko so naši umetniki začeli snovati Narodno gledališče, je bil med prvimi delavci ter v prvih povojnih časih ugleden pevec baritonist in režiser. Leta 1921 je odšel v Prago, kjer si je izpopolnil svoje gledališko znanje. Tam je tudi začel izdajati ilustrirano družabno revijo : Razgledi«, ki jo je nato prenesel v Ljubljano. Po njegovi iniciativi je bil ustanovljen naš dosedanji največji ilustrirani mesečnik »Ilustracija«. Tudi »Kurent^, najboljši humoristični povojni list, je bil ustanovljen po njegovi pobudi. Tudi založbe sModra ptica«, »Evalit«, »Grohar* in »Planinska matica« so nastale po njegovih zamislih. Nenadna smrt mu je preprečila, da bi bil pripravil in izdal obširno monografijo o Triglavu. Do zadnjega pa je bil tudi urednik »Kronike slovenskih mest«.
Pogreb Pavla Debevca bo v soboto ob štirih popoldne izpred mrtvašnice na Zaloški cesti.
Lepega obiska je deležna
razstava Nore Lavrinove, Bare RemSeve in Tineta Gorjupa, ki je zdaj v Jakopičevem paviljonu. — Obiskovalci, ki so si razstavo ogledali, pripovedujejo svojim znancem in prijateljem o kvalitetnosti razstavljenih del. Jakopičev paviljon je odprt vsak dan od devetih zjutraj pa do šestih zvečer. Prav gotovo je, da si bodo to pomembno razstavo ogledali vsi ljubitelji umetnosti. V nedeljo ob enajstih dopoldne bo vodil obiskovalce prof. Stane Kregar.
Obnova Mestnega in Starega trga
Ljubljančani menda še nikdar niso pokazali toliko potrpežljivosti, če so jim kje razkopali in zaprli cesto, kolikor imajo sedaj uvidevnosti in mirno prenašajo, ko je dohod do njihovih hiš in trgovin res težaven, dovoz do nekaterih hiš pa sploh popolnoma nemogoč. Samo malo je treba opazovati gledalce in nastaviti uho, pa že slišite izraze zadovoljnosti in celo pohvale, kako to zares potrebno delo nenavadno naglo napreduje in bo najbrž precej prej končano, kakor je bilo naznanjeno.
V	soboto bo Sele tri tedne, odkar je mestni tehnični oddelek pričel z deli in so delavci najprej razkopali Mestni trg in Stari trg do 3 m globoko za kanale. Odstranili so že vse stare zidane kanale in sedaj so deloma na drugem prostoru že novi kanali z betonskimi cevmi. S tem v zvezi so napravljeni tudi novi kanalski priključki na hiše. Delo je bilo zelo težko zaradi ožine Starega trga, ker ni bilo mogoče sproti odvažati izkopanega kamna in prsti. Za plinsko napeljavo je bilo treba izkopati druge globoke jarke, a sedaj je nova plinska napeljava že položena od magistrata do Sv. Jakoba trga. Poleg teh med seboj popolnoma ločenih del so bili pregledani tudi vsi vodovodni odcepi in odstranjeni vsi stari kabli električne razsvetljave, da je bilo torej ponekod treba trikrat kopati jarke in jih spet trikrat zasipati na najtesnejšem prostoru. Vendar si pa delavci med seboj niso ,delali napote, ker je bilo delo res smotrno razdeljeno. Prvič so namreč taka dela, kjer je zaposlenih več mestnih podjetij in odsekov, pod vrhovnim vodstvom enega samega inženirja ali režiserja del.
Na Mestnem trgu so že na debelo nasuli gramoza in ga sedaj valjajo, da bo tlak iz drobnih granitnih kock ležal na zanesljivi podlagi. Kocke bodo pozneje zalite z asfaltom.
Od Hamanna dalje poglabljajo cestišče čez vso širino Mestnega in Starega trga ter so že navozili debelega podpeškega lomljenega kamna in pričeli z njim utrjevati cestišče. Na ta debeli kamniti temelj nasujejo gramoza in ga potresajo s peskom, nato pa to polago zvaljajo in nanju polože droben granitni tlak in tramvajske tirnice.
Omeniti moramo, da je razrahljani tramvaj sedaj že hudo ropotal, ker je bil brez temelja položen kar na cesto. Odslej bo tramvaj tekel po trdnem kamnitem temelju in po novih tirnicah skoraj brez ropota.
Mokro vreme zelo zavlačuje dela. saj ni mogoče vsega delati niti tedaj, ko ni dežja. Pravkar spet zasutega in razmočenega cestišča namreč ni mogoče povsod zasipati in utrjevati, ker bi se kamenje in gramoz pod težkim valjarjem pogreznilo pregloboko v mehka tla.
Če bo deževje še trajalo in oviralo dela, o sv. Rešnjem Telesu pač še ne bo mogla procesija po Mestnem trgu, kar pa skoraj lahko pričakujemo, po dosedanji naglici dela sodeč, o res lepem in suhem vremenu. Upoštevati seveda moramo, da so dela preračunjena vsaj na dva meseca in so bili tako obveščeni tudi prebivalci Mestnega in Starega trga ter so pripravljeni na potrpljenje in uvidevnost tudi še polnih 14 dni po šv. Rešnjem Telesu.
Neka! vesti s policije
Zadnje čase so začeli prihajati k nam v Slovenijo različni specialisti, med njimi so skoraj najbolj opazni tisti, ki se omejujejo na krajo zlatnine. Policijski zapiski nam pokažejo, da prihaja največ teh mož iz bližnjega Zagreba. Ljubljanska policija je te dni postala pozorna na prijave, ki so govorile o tatvinah zlatnine; njeni organi so nemudoma stopili na delo ter zgrabili že po krajšem času tri najzanimivejše rokomavhe, ki eo zlasti radi kradli natakaricam prstane ali zapestnice, kadar so slučajno za hip ostali sami v lokalu. Stopili so k omari in vzeli iz predala, kar je bilo v njem zlatega. Tile »zlasti specialisti« bodo romali najprej na sodišče, nato pa bodo izgnani. Zdi 6e, da je v Ljubljani še nekaj dolgoprstnežev, ki se za zdaj spretno izmikajo roki pravice, zato bi bilo, prav, če bi za vsak slučaj naši meščani svojo zlatnino spravljali na varen prostor.
Pred nedavnim so se — ob raznih dogodkih v 6vetu — po našem mestu, pa tudi na podeželju spet pojavili razni nezakoniti letaki, ki klevetajo in ščujejo stranko na stranko. Policijski organi so dobili nekaj teh letakov v roke in se zda^‘ zanimajo, kdo jih je bil spravil na beli dan.
Iziava
Podpisana akademska narodno - obrambna društva na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani so pa vzgledu svojih starešinskih organizacij v smislu poenostavljenja delovanja in v stremljenju zedinjenja svojih moči v narodno-obrambnem delu osnovala »Akademski narodno-obrambni svet« kot vrhovno organizacijo podpisanih društev. Vsled nujnosti skupnega dela prosijo podpisana društva vsa ostala slična akademska društva, ki že delujejo ali 6e bodo ustanovila, brez ozira na pripadnost, da pristopijo v narodno-obrambni akad. svet in podprejo zapooeto delo.
V	Ljubljani, 10. maja 1939.
Akademsko društvo »Doberdob«, Akademska po« družnica CMD, Akademska podružnica J. S, Akademska podružnica Bran-i-bor, Ljubljana.
Uboj na Šobru pred sodniki
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je danes razprava zaradi žalostnega dogodka na Šobru pri Mariboru, kjer je bil dne 12. februarja tega leta ubit po nedolžnem Antou Jnrc. Na zatožni klopi sedi pet osumljencev — 27 letni delavec Matija Stegne od Sv. Urha, 30 letni delavec Franc Otentavšek iz Dramelj, njegov brat
31	letni Anton Ofentavšek, 36 letni Rudolf Erniut, posestniški sin iz Šobra ter 30 letni posestniški sin Anton Žunko od Sv. Križa nad Mariborom.
V	nedeljo, due 12. februarja t. 1. je slavil gostilničar Ivan Vračko na Šobru otvoritev nove gostilne. Prišlo je nad 100 gostov ter je vladalo zelo veselo razpoloženje, dokler niso prišli proti večeru tudi osumljenci, ki so bili že močno vinjeni. Na veselici so bili nekaj časa tudi orožniki. Do takrat je bil mir, ko pa so ti odšli, jo nastal na plesišču prepir. Kozarci in stoli so začeli leteti po zraku. Ko je prišel okrog 22. ure v gostilno Franc Ravnjak, sta ga dva razgrajača prijela ter pritisnila k zidu in ga začela pretepati. Na pomoč mu je prišel Josip Jarc, brat pozneje ubitega Antona Jarca. Ravnjaka so pretepači nabili s koli ter ga precej poškodovali. Končno pa so ostali gosti iz-zivače in pretepače — današnje osumljence — izrinili iz- gostilne ter je gostilničar za njimi vrata zaklenil. Pa tudi zunaj niso dali miru, začeli so razbijati po vratih, skozi okna pa so metali v gostilno kamenje. Gostjo si niso upali iz gostilne. Okrog poldveh ponoči pa je začel Anton Jarc siliti domov. Dasi so mu ostali prigovarjali, naj še ostane, je vendar odšel skozi zadnja vrata. Jarc je bil bolehen in slab človek ter ni imel nikoli s kom kakega prepira, pa je bil prepričan, da ga bodo razgrajači pustili pri miru. Ker je bilo zunaj nekaj časa tudi mirno, je mislil, da so že odšli. Ko pa je prišel skozi vrata, so začuli gostje v gostilni zunaj nek šum in nemir, za katerega pa se niso zmenili. Ko je vse utihnilo, so okrog 2. po polnoči odprli vrata. Na verandi pred vežo pa so našli Antona Jarca ubitega. Imel je vso glavo razbito ter več smrtnih ran od noža.
Obtoženci le deloma priznavajo brivdo. Pravijo, da so po nekom mlatili, ta pa da jih je napadel ter hotel streljati ter so se le branili. Razprava ob času poročila še traja.
Šolarja sta okradla obesenca
Nad pokopališčem v Slov. Bistrici so našli obešenega neznanega moža. Visel je na drevesu v gozdu »Tivoli« ter niso našli pri njem prav nobene reči in nobenih dokumentov. Vendar so potem nekateri v obešencu prepoznali Pavla Marčiča, ki je šel iz neznanega vzroka prostovoljno v smrt. Sedaj pa se je tudi pojasnilo, zakaj niso našli pri obešenem Marčiču nobenih listin in zakaj je imel prazne žepe. Ko je bil že obešen, so ga okradli in sicer sta izvršila to drzno in nenavadno tatvino dva mlada fantalina šolarja, stara
9	in 12 let. Obadva sta odkrila samomorilca kmalu potem, ko se je obesil. Namesto da bi obvestila o tem ljudi, ki bi nesrečueža sneli, pa sta mu izpraznila žepe. Iniciativo za tatvino je dal starejši fant, ki služi za pastirja pri nekem posestniku v okolici Slov. Bistrice. Ta si je prisvojil tudi večji del plena, ki je obstojal iz nikljaste žepne ure z verižico, samokres kal. 6.35, prazno usnjato denarnico, potni list, žepni nož, razne listine in plišast črn klobuk. Tega je potem velikodušno prepustil svojemu mlajšemu tovarišu, ki ga je skril v gozdu. Orožnikom sta sedaj oba fantalina dejanje priznala ter sta jim izročila tudi vse, kar sta obešenca pobrala iz žepov.
Filmi,
ki jih velja videti... ali ne videtI
v Celju, dne 14. majnika 1939
Pod pokroviteljstvom predsednika senata gospoda dr. Antona Korošca
bo prihodnjo nedeljo t Celju banovinska skupščina mladine JRZ. — Ta dan Bomo našemu narodnemu Toditelju pokazali sadove našega dela. — Le še nekaj dni jo do skupščine. Pripravite številna zastopstva. Vsaka slovenska občina naj bo na banovinski skupščini po številnih lastopnikih mladinske JRZ navzoča.
Spored prireditve«
1. Ob 6 budnica.
2. Ob 10.30 sprevod’ članov po mestu mimo odličnih gostov, ki bodo zbrani na balkona mestne hiše.
3. Ob 11 začetek skupščine v dvorani »Ljudske posojilnice«.
Do 10. ure dopoldne morajo biti vsi udeležcnci zbrani. Zamudnikov ne snie biti. Zbirališče elanov MJRZ in avtomobilov je v Samostanski ulici.
V nedeljo vsi v Celjei
Banovinski odbor MJRZ
»Noč v maju« (Kino Matica.) Še dosti znosen nemški film z operetno vsebino — kljub dejstvu, da v njem srečamo cclo kapico naivnosti, pri-smodarij in nemožnosti v podrobnosti. Temperamentna Marika Rok se je od lani do letos naučila plesati prav z ameriško spretnostjo. S Staalom sta partnerja, ki se prav lepo ujemata. Humorja pa Nemci nimajo, to je treba podčrtati, kajti za domislice, ki naj bi bile šegave, bi se mora! človek ščegetati, preden bi se utegnil vsaj kolikor toliko odkritosrčno smejati. Preseneča nas tudi, da je v filmu taka »go.ščava scen« posvečena krmljenju. Skoraj v vsaki drugi sliki junaki in statisti z velikim tekom jedo.
Plodno delo celjskega olepševalnega in tu.sko prometnega društva
V sredo zvečer je bil v restavraciji »Beli vol« fedni letni občni zbor Olepševalnega in tujsko prometnega društva v Celju, ki sto.pa letos v 68. leto svojega delovanja. Predsednik g. Šubic se je zahvalil V6em dobrotnikom, posebno pa celjski mestni občini, ki je največja podpornica društva.
Obisk tujcev v Celju prazveseljivo narašča. Zal le, da imamo v Celju le en lepa moderniziran hotel »Evropa«, ki je uvedel poleg centralne kurjave v vseh 6obah tekočo toplo in mrzlo vodo. Pričakuje pa se, da bodo tudi drugi hoteli v kratkem modernizirali svoje prostore. Z gradnjo Delavskega doma, v katerem je moderno parno in kadno kopališče, je izpolnila potreba po tej instituciji za domačine in tujce. Z dograditvijo ju-6tične palače, ki 6e bo začela graditi letos, bodo postali razpoložljivi prosto.ri v Grofiji, kjer bo dobila prostore Glasebna matica, mestni muzej in javna mestna knjižnica.
Da obdrži mesto Celje značaj turističnega mesta, sta predvsem važni vprašanji gradnja novega kopališča na levem bregu Savinje in prepre-prečenje katastrofalnega onečiščevanja Savinje. Za novo celjsko kopališče obstajata dva načrta: prvi z uporabo rečne struge in z dograditvijo dveh bazenov, drugi pa z zajezitvijo Savinje na ta način, da bi 6e raven Savinje dvignila in tako pridobil naravni ca. 1000—1200 m dolgi bazen, ki bi usposobil Savinjo tudi za športna plavanje, veslanje in jadranje. Mestni svet je podpiral za napravo načrtov za zajezitev Savinje in za pre-skusitev projekta po hidrotehničnem oddelku ljubljanske tehnike že preko 45.000 din. Pričakovati je, da bo projekt preizkušen v letošnji jeseni, nakar se bo mestna občina odločila za en ali drugi projekt.
Pri volitvah je bil Izvoljen sledeči odbor: direktor Šubic, dr. Kalanova, Turnškova, ravn. Natek, Lečnik, Kratnr, Mihelčič, Cimerman, Zorman, predlagani v koaptacijo pa so. bili gdč. Ple-sivčnik, inž. Lavrenčič in Rihteršič, v. nadzorni odbor pa ravn. Šmidt in Ferdo Primc.
Strela užgafa pod in kozolec
Moravče, 16. maja
V sredo proti večeru je prihrumela od vzhoda nad moravsko dolino silna nevihta. Lilo je kakor iz škafa in med dežjem je padala tudi toča. Vmes pa je švigala strela in udarjala v drevesa, pa tudi v strelovode. Zadnji udarec okrog 7. ure, ko se je neurje že nekoliko poleglo, je bil usoden. Zabliskalo se je in počilo vse obenem. Iz strehe na Klopčarjevm kozolcu se je dvignil plamen. Takoj je bil v ognju ves dvojnik in pod, leseno starinsko poslopje, ki se je kozolca skoro dotikalo. Obe poslopji sta stali na robu vasi ter sta bili pokriti s slamo. Gasilcem, ki so bili takoj na kraju požara, se je posrečilo oteti vozove in obvarovati bližnja poslopja, katerim je grozila nevarnost. Pomagali so jim gasilci z Vrhpolja, ki so prispeli z ročno brizgalno. Izborno so delovale cevi, pritrjene na vodovodne hidrante, dokler ni posedla vmes motorka in ogenj hitro pogasila. — Oškodovanemu lastniku Klopčiču je zgorelo mnogo orodja in vsa drva, zložena pod kozolcem. Škodo cenijo na 30.000 din, zavarovan pa je bil za nižjo vsota
Tragična smrt 2 letnega otroka
Maribor, 11. maja,
V Spodnji Gorici pri Račah se je pripetila tragična nesreča, ki je zahtevala življenje dveletnega otroka. Posestnica Damjan se je nahajala v kuhinji ter je kuhala obed, njena 2 leti stara hčerkica Emilija pa se je igrala na dvorišču. Dekletce je plezalo po pol metra visoki ograji, ki obdaja gnojnično jamo. Naenkrat pa je z vrha ograje omahnilo ter padlo z glavo naprej v jamo. Gnojnice je bilo sicer v jami malo, zato pa je bilo na dnu globoko mehko blato, v katerem je otrok z glavo obtičal ter se zadušil. Mati je hčerko dolgo klicala in iskala, nazadnje pa jo je našla v guoj-nični jami — mrtvo.
Herw*y Alleni	172
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Toda na splošno se Antonio ni mnogo menil za preteklost. Poleg lega pa so se nenadoma začele kopičiti nove skrbi za bodočnost: David mu je poslal ves obupan pismo iz Philadelphije.
Tok srebra, ki je v treh letih priplaval v severno Ameriko, je znašal ž* blizu enajst milijonov dolarjev. David pa je od tega denarja mogel poslati komaj sedem milijonov naprej v Evropo. Ostanek je ostal v 1’hiladelphiji in povzročal eno nesrečo za drugo v tej na pol divji deželi, ki ni poznala nikakega reda in nikakega miru. Vsaka večja zaloga srebra jo postala takoj podlaga za samovoljno izdajo bankovcev. In kadar so ljudje dvigali svoje dobroimetje — to se je zgodilo večkrat in nenadoma — so banke propadle. Edina rešitev so se zdela zasebna posojila. Iver pa so šla ta posojila večinoma za špekulacijo z zemljo, plačila posojil niso bila možna v doglednem času, ali pa jih je bilo treba doseči z izvršbo. V tem primeru pa je David dobil le brezkončne pokrajino zemlje, ki je ni mogel prodati.
»Kljub prihajajoči zimi boni dejansko prisiljen potovati preko »ora do izvira Ohia, kjer si hoče nek zmeden Irec, ki sem mu posodil ogromne vsote, zgraditi palačo. Sicer ne vidim nobene možnosti, rešiti svoj denar. Mistress Parish in mistress Uduey nie bosla spremljali. Moje zdravje je popolnoma na koncu.
Rotim vas, obdržite vse, kar morete, v New Orleansu. Kupujte bombaž, rum, sladkor in skušajte poslati blago naravnost Baringu. Vem, da gre to daleč preko vaših obveznosti. toda; če me pustite na cedilu, se bom zadušil v srebru ali v kreditu. Za pomoč sem se obrnil na Hopeja. Kakor slišim, jo gospod Molle pripravljen priti v 1'hiladelphijo. Itd.«
Pismo je v hipu izpremenilo Antonijevo trgovsko i>odlago in način njegovega življenja v New Orleausu. Bil jo glavni nakupovalec sladkorja, ruma in bombaža za vso Lousianijo, moral je iskati ladijske zveze z inozemstvom, da je lahko odvažal blago, ni končno jo sam nakupil razsožna polja iu je v veliki meri začel saditi bombažne plantaže.
Parishovo pismo ga je močuo vznemirilo. Se nikdar ni pisal tako
osebno in tako jadikujoče. Ob prvi priliki je Antonio pisal Vincencu in ga silil, naj vendar takoj pride.
>Pridi in vzemi Katarino s seboj in če me imaš rad, Vincenc, pripelji s seboj tudi malega.« Razdraženo je vrgel pero proč. Misel, da bi mogel Vincenca zopet videti tu na pomolu! Moj Bog, življenje bi bilo zopet vredno življenja!
Istega dno se je ukrcal Vincenc Nolte v Amsterdamu na ladjo, ki je vozila v Ne\v York. Katarina je umrla. Hiša Wolfov je bila prazna.
Antonio sf je zgradil hišo zapadno od mesta, kjer se je začela zemlja nekaj milj od reke dvigati, in ustanovil svojo plantažo i-Silver Ho«. To jo bil grad njegovih sanj in čezmernega upanja. Tu naj bo njegova domovina, kjer bo živel in umrl, ter videl rasti svojega sina. Njegovo hrepenenje po sinu je bilo tako veliko, da je z njegovim prihodom računal že kot z dejstvom. Pamet se ni upala ugovarjati srcu. Vincenc in Antonio lahko prideta vsak dan.
vV tem pričakovanju se mu je začelo tako muditi, da je proti običajem vse okolice dal graditi hišo iz tramov in ne iz kamenja. Cedre in ciprese je dal posekati na svojih lastnih močvirjih v Lake Pontchartrainu.
Hiša jo stala na vzpetini, ki se je samo malo dvigala nad zemeljsko površino in je bila obdana z vedno zelenimi hrasti, jeseni, širokocvetnimi magnolijami in mogočnimi pinijami. Kdor jo prišel iz gozda, je nenadoma zagledal pred seboj hišo na odprtem pobočju, ki so jo obdajala pradavna drevesa. Od tod mu je zdrsnil pogled na reko. Bliščeča bakrena streha je bila tako dolgo časa znamenje krmarjem, ki so vozili po reki navzgor, da se bližajo pred zadnjim ovinkom pred New Orleansom, dokler se ni prevlekla z zelenim volkom iu se stopila s svetlimi kronami dreves.
Hiša sama pa sicer ni bila prav nič nenavadna. Prostorna, go stoljubna, s širokimi odprtimi verandami, z visokim stropom in f širokimi okni, je dihala razkošje, zadovoljstvo in veselje nad življenjem. Vse stopnice in hodniki so se stekali v eno samo veliko vežo, sredi katere je bil mogočen kamin. Iz veže so držala na prosto ena sama vrata.
Oprema^ je ustrezala ne samo enemu, muhastemu razpoloženju graditelja. Na ogromni formi je živelo pol ducata belih in osem sto sužnjev, ki bi ob nekih okoliščinah lahko v enem samem trenutku obkolili vse poslopje.
V	veži naj bi spal Simba. Sem jo hotel Antonio postaviti svojo pisalno mizo in knjižnico. Tu naj bi stoloval gospodar »Silver Hoja«, njegov sin in za njim njegov vnuk. Ko bo prvič zaplapolal ogenj na domačem ognjišču, bo v vdolbino kamina postavil Marijo. Tu naj so končajo njene blodne vožnje. Tu naj bi vladal mir.
Tako je preživel jesen in zimo v vsestranski delavnosti, katero središče je bil »Silver Ho«.
Navsezgodaj jo zajahal konja in jezdil preko plantažnih polj, vzpodbujal zidarje in se opoldne zopet vračal v mesto, kjer ga jo čakal pri zajtrku pri Batistu doktor in MacNab z računi in pismi v njegovi pisarni. Popoldne so bile seje v banki ali pa obiski v ladjedelnici, kadar so prišli skozi močvirje novi tovori srebra iz Barata-rije. Treba je bilo najti vedno novih zvijač in ovinkov, kadar ja moral dostaviti v Anglijo ali kako drugo evropsko pristanišče blago, namenjeno Baringu ali Hopeju.
Cez nekaj časa jo prodal svojo trgovsko hišo na splavu Mae-Quistonu. Mesto je potrebovalo sčasoma več blaga, kakor ga je bilo sploh mogoče uvažali. Sam je ostal lastnik samo do ene tretjine; njegovo glavno delo je bilo nakupovanje. Kot nakupovalec si je lahko pridobil simpatije mnogih ljudi. Užival je naklonjenost od vseh strani.
Na plantažnih poljih so v primerni oddaljenosti nastale tri vasi črncev in stanovanjske hiše za služinčad. Sezidal je pomol, dal posekati mnogo lesa in sušiti močvirje. Skozi vse nasade je bila izpeljana mreža poti in preko stranskega rokava roke Saint Jean, ki je tvorila napram mestu mejo njegovega posestva, je napravil brod.
Cim je imel dovolj prostora, jo kupil pri Lafittu še sužnje in za iste pisal tudi Cibu. Afriška izkustva so mu bila sedal dobrodošla. Celo Lafitte je moral priznati, »da se nobeden v Lousiani ne razume toliko na sužnje kot gospod Adverso«.
In končno je bil >Silver Ho« nekega dno dokončan. V nižinah je bilo vse zeleno d sladkornega trsa, višine pa so bile bele od bombaža. Kamin v hiši je čakal na prvi ogenj. Toda Vincenc in deček nista prišla. Kakor mladenič, ki uživa zadnje dneve svoje prostosti, je Antonio užival brezskrbno mestno življenje z gozdarji v pristaniških krčmah, na pomolu ali pa v klubih francoskih izseljencev. Z republikanci se je spuščal v brezkončne razgovore pri kartah ali biljardu in taval zvečer sam po napol razsvetljenih ulicah na pomol, kjer je ugašal zadnji rdeči blišč nad neskončnimi močvirji.
Stran 3
Od tu in tam
Za pravico študiranja na tehničnih fakultetah vseučilišč ee bore absolventi 6rednjih tehničnih šol. Uredba o univerzah namreč ne dovoljuje vstopa^ na univerzo maturantom drugih srednjih tehničnih šol kakor edinole maturantom gimnazijk Nekateri maturanti srednjih tehničnih šol so si pomagali na ta način, da ©o odšli na vseučiliške študi.jo v inozemstvo, zla6ti v Urno, nakar so si dali diplomo pot rdi ti na domačih vseučiliščih. Tako se jo dogajalo, da je domača univerza potrdila diplomo, pridobljeno na tuji univerzi, čeprav je bil dijak prej dovršil srednjo tehnično šolo, pa doma ni mogel nadaljevati študij vprav zaradi neumestnih odredb univerzitetne uredbe. — S tem vprašanjem so se bavili v Zagrebu na skupnem sestanku delegati absolventov eredujetebnicnib sol iz vee države im sklenili poslati utemeljeno spomenico na vsa merodajna mesta, kakor tudi dr. Mačku, da se za njihove pravice za vzame.
Proti zidanju novega državnega zavoda za Proizvodnjo živinskih cepiv in zdravil se oglašajo hrvaški časopisi. Kmečko ljudstvo ima vsako leto velikansko škodo zaradi številnih kužnih bolezni, ki uničujejo živino. Strokovnjaki so postavili zahtevo, da naj država preskrbi za čim cenejše cepivo in zdravila, odnosno naj jih podeljuje kmetom ©ploh brezplačno. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo 10 milijonov dinarjev z namenom, da se postavi nov državni zavod, ki bo opravljal nalogo, kakor jo zahtevajo koristi jugoslovanske živinoreje. Sedaj eo se pa spet oglasili strokovnjaki, ki pravijo, da bi bilo boljše, če bi država porabila
10	milijonov danirjev za preureditev in izpopolnitev že obstoječih državnih zavodov za proizvodnjo cepiv in živinskih zdravil, ker bi bilo živimo-feji s tem takoj pomagamo. Obenem se boje za Pspešnost in koristnost novega državnega zavoda iz razloga, ker utegnejo okorna uprava in nepotrebne formalnosti, ki so v zvezi z zakonom o državnem računovodstvu, poslovanje tako zavirati, da bo pomoč prišla ponavadi šele takrat, ko bo že vse prepozno.
Izstopanje raznih hrvaških društev iz osrednjih društev, ki imajo svoje 6edeže večinoma v Belgradu, se nadaljuje. Prvi so začeli gospodarstveniki, 6edaj čim pa slede še druga društva. Tako je društvov ekonomistov v Zagrebu soglasno sklenilo izstopiti iz Zvezo ekonomistov Jugoslavije in ustanoviti svojo lastno hrvaško zvezo. Utemeljili so svoj izstop z razlogom, da je treba tudi delovanje društva spraviti v 6klad 8. stremljenji hrvaškega političnega gibanja, kajti gospodarstvo in politika sta tako nerazdružno povezana med seboj, da ju je nemogoče ločiti. Če pa hočejo Hrvatje v 6vojem boju uspeti, morajo vse svoje moči združiti v eno silo.
Koncert v proslavo 7fl-]etnico glasbenika in skladatelja kanonika Janka Barleta bo priredila v Zagrebu Glasbena Malica ljubljanska. Kanonik Janko Barle je po rodou Slovenec, toda dusnopa-etireko službo je začel opravljati na ozemlju hrvaške škofije. Hrvaška javnost ga šteje med svoje, kajti Barle se je mnogo bavil z zgodovino Zagreba, še bolj pa je zaslužen za hrvaško cerkveno glasbo. Na koncertu bosta sodelovala tudi solista g. Betetto in Polajnarjeva ter ria klavirju Marijan Lipovšek.
Iz gole objesti je ubil v Zagrebu neki delavec
posestnika Janka Mikca. Mikec se je mudil zvečer v gostilni v družbi svojih prijateljev. Sredi noči je odšel proti domu, a spotoma srečal nekega pijanega mladeniča, ki je pristopil k njemu in ga pozval, naj gre z njim v gostilno. Ker je Mikec ponudbo odklonil, je neznanec, potegnil nož in ga zaril Mikcu v srce. Zločin se je izvršil tik pred Mikcovo hišo, da je njegova žena še videla nekega moškega, ki je zbežal, a je imel na sebi uniformo. Tako se je posrečilo odkriti morilca delavca Ivana Halužana, ki je bil dan poprej poklican k vojakom. Mikca je umoril zgolj iz pijanske objestnosti.
V	sredo zvečer je dala ljubljanska opora prvo predstavo v splitskem gledališču. Gledališče je bilo do zadnjega prostora razprodano. Gotovčeva opera »Ero z onega sveta« je gledalce zelo navdušila. Tudi včerajšnja predstava »Falstaff« je imela velikanski uspeh. Vse predstave so £e vnaprej razprodane.
'Številne krajevne nevihte v Sremn v Vojvodini so znova naredile veliko škodo na poljih, vinogradih in sadonosnikih. Poročajo pa tudi o več smrtnih primerih, ki jih je povzročila strela. Blizu Mitroviče je strela ubila neko kmetico, ki se je na vozu peljala s polja domov, v vasi Grgurevcu pa je strela ubila 60-letnega pastirja Devica. O. izredno slabem vremenu poročajo tudi z Jadrana. Mnogo dežja in hlad zelo kvarita tu jskoprometno sezono.
Kot prava Amaconka ae je izkazala Ikonija
Bulatovič iz Gornjega Rovca pri Kolašinu. Večje trope volkov so stalno napadale čredo ovac. Ker pastirji niso imeli orožja, so začeli volko-vom nastavljati pasti. V tako past 6C je vjel tudi en volk. Bil je še toliko močan, da je pobegnil ;n vlekel past s seboj. Spotoma pa je naletel na čredo koz, ki jih je pasla Ikonija. Žena je brž pograbila za motiko in. začela poditi volka. Tolk-1a ga je po glavi, toda zverina je v silnem besu z zobmi skoraj pregrizla motiko. Nazadnje pa se je hrabri ženi le posrečilo, da je z močnim udarcem volka ubila.
Med železniškimi tiri je zaspal mlad pastirček Arif Jakič iz Sanskega mosta. Fantič je pasel koze. Pa se mu je zadremalo ter je legel med tire železniške proge. Kmalu je pridrvel vlak in zdrvel preko pastirčka, ne da bi se mu kaj zgodilo. Deček se je zbudil šele v zadnjem hipu, ko je stekel nad njim zadnji voz. Začel je ves prestrašen kričati. Njegovi tovariši ga tudi pozneje niso mogli potolažiti. Strah ga je bil toliko prevzel, da se sploh ne upa več v blumo železniške proge.
Jugoslovanska trgovinska delegacija bo v nekaj dneh odpotovala v Španijo, da se bo s predstavniki vlade generala Franca pogajala za novo trgovinsko pogodbo, zlasti pa za poravnanje dolgov, ki izvirajo 6e izpred državljanske vojne. A največ jo pozornostjo spremljajo pogajanja nam lesni izvozniki, kajti gradbeni les ho najvažnejši predmet, ki ga bo Španija pri svojih obnovitvenih delih potrebovala.
Okoli sveta meni potovati na konju šved S. E. Hellerstrom. Pred nekaj dnevi je prispel že v Sarajevo. Potuje tako, da si najema konja in vodnika, ki ga vodi skozi bolj neprometne kraje. V Sarajevu je najel dva konja, enega zase, drugega pa za vodnika. Povedal je tudi, da se je na potovanje okrog sveta podal zato, ker hoče spoznati naravne lepote in običaje ljudstev.
m c m i..	*	*
ter p e n t i n o v o milo
v a r M j e p e r i I o
Vremensko poročno »Slovenskega doma«
Muzejsko društvo za Slovenijo praznuje 100 letnico svojega obstoja
Ljubljana, 12. maja.
Eno najetarejših naših društev je Muzejsko društvo za Slovenijo, saj bo v prihodnji jeseni proslavilo 100 letnico svojega obstoja in delovanja. Snoči 60 se zbrali njegovi člani in odborniki v čitalnici Narodnega muzeja, da podajo in pregledajo delo v preteklem letu. Predsednik univ. prof. dr. Kos je pozdravil zastopnika banovine inšp. prof. Kranjca in zastopnika mestne občine dr. Pretnarja ter se zahvalil vsem, ki so društvu ostali zvesti in pomagali pri delu na kakršenkoli način. Spomnil se je društvenih članov, katerih roka je omahnila pri delu in ki pomenijo veliko izgubo za delo, ki so ga opravljali: dr. Jegliča, dr. Kovačiča, dr. Debevca, notarja Skrabarja in drugih. Njih spomin so prisotni počastili z nekajminutnim molkom. Nato se je predsednik zahvalil tistim, ki so se društva spomnili gmotno, zlasti ministrstvu prosvete, ki je društvo upoštevalo v državnem proračunu, predsedniku senata dr. Korošcu, banu dr. Natlačenu, prosvetnemu šefu dr. Sušniku, županu dr. Adlešiču, TOI in ravnatelju muzeja dr. Malu. Nato je spregovoril o društvenem delu, ld je bilo zgodovinsko - literarno in organizatorično. Sledila 60 poročila tajnika docenta dr. Zivitterja, blagajnika univ. prof. dr. Sarie, knjižničarja dr. Ložarja in urednika društvene publikacije Glasnik ravnatelja dr. Maha.
Kakor rečeno, bo društvo letos proslavilo stoletnico obstoja. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1839 in se je imenovalo: Društvo kranjskega de-
želnega muzeja. Od leta 1889 izdaja publikacije, ki so imele razna imena. Sedaj izdaja »Glasnik muzej, društva za Slovenijo«. Letos bo izšel že dvajsetič in ob priliki stoletnega jubileja kot zbornik v povečanem obsegu. Izšlo bo tudi kazalo publikacij, ki so izšle v 50. letih. Urejeno bo po avtorjih in po strokah. Poleg tega, da izhajajo v »Glasniku« razprave, je njegov pomen ta,^ da se pošilja v zameno za druge publikacije. Pošilja se na 147 raznih naslovov, zato pa dobi 222 publikacij. To jc zelo važno, ker bi naročnina za vse te publikacije — domače m tuje — znašala blizu 20.000 din, kar društvo gotovo ne bi zmoglo. .Vse to se potem odstopi knjižnici.^
Društvo šteje 215 članov, želeti pa bi bilo, da bi se to število še povečalo, ker s tem društvo ne bi pridobilo samo na povečanju dohodkov, ampak tudi na delavcih.
Pri slučajnostih je bilo govora o raznih stvareh, tako o razstavi, ki naj bi 6e priredila ob stoletnem jubileju, kjer naj bi 6e razstavila slovenska zgodovinska literatura, o oddolžitvi spominu zgodovinarju Vrhovcu in pa o knjigi prof. dr. Zontarja.
Prof. dr. Josip Žontar je napisal in izdal knjigo Zgodovina Kranja, pri kateri sta mu pomagala univ. prof. dr. Stele in znani raziskovalec na Vačah prof. dr. Walter Schmid. Ta knijga je naše najboljše delo o mestih ter obsega okrog 400 strani. V njej dobiš vse, karkoli se tiče zgodovine in razvoja mesta Kranja, in zasluži po svoji vsebini I in opremi, da jo prebere vsak slovenski inteligent in da mu krasi njegovo knjižnico.
	Barometer-sko stanje]	Tempe- ratura v C*		? ► —< « 29 S*	ta o a «C' — s" 5C	Veter	Pada- vine	
		t co e- “S	C5 • Ky- as			(gmor, Jakost)	m/m	vrsla
Ljubljana	759-7	16-3	10-0	90	10	NE»	4-7	dež
Maribor	758-4	15-5	10-0	70	10	0	—	—
Zagreb	762-7	19-0	7-0	70	10	0	—	—
Belgrad	761-9	22-0	10-0	70	4	SW,	10-0	dež
Sarajevo	763-8	18-0	6-C	70	10	0	—	—
Vis	762-0	13-0	8-0	90	9	SE«	0-1	dež
Split	761-7	15-0	11-C	80	10	E,	16-0	dež
Kurnbor	761*8	19-0	13-C	80	7	S,	2-0	dež
Rab	762-2	16-0	10-0	70	7	0	1-0	dež
Dubrovnik	761-0	18-1	15-0	80	6	NE,	—	—
Tamkaj v Ameriki...
Prekmurski in rabski Slovenci ▼ Severni Ameriki. (Tord.) V Združene ameriške države so 6e prekmurski Slovenci izseljevali mnogo pred svetovno vojno pod raznimi imeni in kot podaniki avslro-ogrske države. Njihov tok se je usmeril predvsem v Pensilvanijo, v mesta Bethlehem, Alentown, Palmerton, Pittsburgh, Steelton i. dr., nadalje v državo New Jerscy, v Elisabeth, Ne-wark, Perth Amboy, v Bridgeport v državi Connecticut. Točnejši podatki o njih številu niso znani. Največja njihova naselbina je v mestu Beth-lehemu. V državi Pensilvaniji štejejo do 7000 duš. Po veri so katoliki in protestanti-evangeliki. Po-največ žive pomešano z Madžari. Sebe nazivajo sedaj »Vogre« sedaj »Vindiše«. Imajo povsem svoje lastno življenje, ločeno od ostalih Slovencev, s katerimi tudi sicer nimajo skoraj nobenih stikov, razen v Chicagu, kjer jih je župnik p. Kazimir Zakrajšek znal pridobiti, da sa se pridružili slovenski župniji Sv, Štefana. Vendar pa žilavo vztrajajo v svojem jezikovnem narečju, tako v cerkvi, v društvih in doma. V Bethlehemu imajo lastno katoliško cerkev in župnijo Sv. Jožefa, kjer župnikuje Hrvat č. g. Irenej Petriček ter evangeljsko cerkev sv. Ivana s pastorjem g. dr. E. Slieglerjem, ki je po narodnosti madžarski Nemec. Poleg cerkve imajo lepo dvorano, kjer se razvija pestro društveno življenje, prirejajo sestanke in zabave. Pri katoliški cerkvi sv. Jožefa se nahaja tudi slovenska šala, ki jo vodijo slovenske šolske sestre iz reda sv. Frančiška. Za športno vzgojo mladine skrbi njihov »Windich« Frater-nel Šport Club. V Bethlehemu izhaja tudi vsak teden njihov list »Amerikanszki Szlovencov Glasz«, nekakšno uradno glasilo slovenske katoliške in evangeljske župnije, kakor tudi slovenskih kulturnih in podpornih društev.Urejuje ga gospod Aleks Kardoš. Glasilo ima popolnoma lokalno obeležje in se nagiba bolj na madžarsko miselnost, pač pod vplivom g. dr. E. Stieglerja, ki pa je sicer popolnoma korekten in tudi dobro obvlada prekmursko narečje. Katoliško župnijo Sv. Jožefa je prej vodil prekmurski rojak č. g. Egidij Horvat, ki ga je narod izredno lepo in prisrčna sprejel. Razvil je živahno narodna in prosvetno delovanje. V življenju tamkajšnjih Slovencev je prelomil s tradicijo, ki ni bila naklonjena jugoslovanstvu in vanj zanesel novega narodnega duha. Z besedo in delom, največ pa s članki v prekmurskem narečju, je vnemal srca v zvestobi do jugoslovanske države in dosegel 6 tem, da je pri-šel tednik »Amerikanszki Szlovencov Glasz« pod njegov blagodejni vpliv in je njegovo pisanjekre-nilo v novo smer. Toda č. g. Horvat je moral za-pustiti svoje mceto in tako je bilo 6reai najlep-šega razvoja ustavljeno plodovito delo za narodno prebujenje bethlehemskih Slovencev.
Pod vplivam narodno nezavednih, tujih duhovnikov, a v pomanjkanju lastnih narodnih duhovnikov in učiteljev ter drugih prosvitljenih mož v svoji sredini, ti prekmurski Slovenci ne kažejo vneme niti volje, da bi za ohranitev 6voje narodne samostojnosti črpali moči iz zavesti, da so veja, ki poteka iz velikega jugoslovanskega debla, temveč so že zaradi svoje stoletne tradicije tn skupnega življenja z Madžari na tem. da polagoma, a nevzdržno, podlegajo njihovim vplivom.
Iz Legije koroških borcev
Dne 21. maja 1939. bo Legija koroških borcev z sodelovanjem Zveze Maistrovih borcev in drugih narodnih društev priredila v Guštanju spominsko svečanost na 20. obletnico, od kar je umrl junaške smrti nepozabni junaški nadporočnik Franjo Malgaj. S to proslavo je združeno tudi odkritje spominske plošče umrlemu srbskemu borcu Jovu Zapundžiču, ki je padel v borbi na našo severno mejo dne 6. maja v Guštanju ter počastitev spomina tovariša Itinenca, ki je položil domovini na oltar svoje življenje skupno z junakom Malgajem.
Na proslavo pojde tudi zastopstvo glavnega odbora in krajevne organizacije ljubljanske. Delegacija potuje v Guštanj z avtobusom. Pozivamo vse ki se žele priključiti delegaciji, da se prijavijo najkasneje do 15. t. m. v društveni pisarni. Vožnja z avtobusom stane tja m nazaj 60 din. 1« prijavi je plačati gornji znesek.
Istočasno sporočamo vsemu članstvu, da se naše društvo ter Zveza Maistrovih borcev pokloni v mesecu septembru spominu pokojnega Velikega kralja Aleksandra T. na Oplencu. Na grob pokojnega kralja bo ob tej priliki položena krasna marmornata žara s prstjo iz krajev tedanjih bojev.
Prvi slovenski delavski tabor v Ljubljani dne 4. junija
Spored: 1. Zjutraj ob 6. uri fanfare na gradu in budnica po mestu.
2. Ob prihodu jutranjih vlakov sprejem udeležencev in častnih gostov na glavnem kolodvoru.
3. Takoj nato odhod pred cerkev sv. Jožefa, v kateri bo ob 8.30 daroval sv. mašo in imel kratek nagovor dekan teološke fakultete, vseučiliški prof. Andrej Snoj.
4. Po sv. maši ureditev sprevoda ter sprevod delavstva po Poljanski cesti čez Krekov trg mimo škofijskega dvorca in čez tri mostovje do hotela »Union«. Častni gostje prisostvujejo sprevodu na balkonu mestnega poglavarstva.
5. Ob 10 v veliki dvorani hotela »Union« manifesta ciisko zborovanje slovensko in stanovsko zavednega delavstva.
Za uvod v zborovanje zaigra godba državno himno in novo himno ZZD.
Na zborovanju govorijo člani našega pokreta, zastopnik vseh Delavskih zbornic Jugoslavije, člani našega narodnega vodstva (dr. Krek, dr. Natlačen) in predstavnik vlade (predsednik Jugorasa dr. Cvetkovič).
6. Zborovanje in tabor zaključimo s slovensko narodno himno, ter se z novim idealizmom vrnemo nazaj na delo za zmago našega pokreta in naše stanovske misli.
Športne vesti
Drugo kolo tekem za Davisov pokal. Za naše teniško reprezentanco se že danes začne druga težja preizkušnja, namreč dvoboj z madžarsko teniško reprezentanco. Tekmo za drugo kolo ae začno že danes popoldne v Budimpešti. Naša teniška zveza je paslala v Budimpešto naslednje igralce: Franja Punčeca, Dragana Mitiča in Josi-pa Pallado. Našo ekipo vodi podpredsednik Dem-bič. Naši teniški reprezentanti so z madžarskimi igralci igrali že večkrat; vendar pa so bili Madžari naši nasprotniki v tekmah za Davisov pokal dosedaj le enkrat, in sicer 1. 1934. Z veliko težavo je tedaj naše Dawis-cup maštvo premagalo Madžare e 3:2. Leta 1936, se je prijateljski dvoboj z Madžarsko v Zagrebu končal neodločeno z 3:3; prav tako neodločeno je bilo srečanje leta 1937. v Zagrebu.
Madžari 60 se na letašnjc tekmovanje za Davisov pokal temeljito pripravili. Njihove igralce je treniral bivši svetovni prvak Francoz Co-chet. Madžarska pa je kljub skrbni pripravi le « težavo premagala v prvem kolu romunske igralce Caralulisa in Schmidta z 3:2.
Drugo srečanje naših reprezentantov je težje kakor je bila prvo. Kljub temu pa imajo naši igralci veliko več izglcdov na zmago kakor domačini. S polno pravico smemo tedaj pričakovati, da bodo naši igralci zmagovalci tudi v drugem kalu. V primeru naše zmage v Budimpešti, se srečamo v tretjem kolu z zmagovalcem dvoboja med Italijo in Monacom. Verjetni zmagovalec bo Italija in v tem primeru bodo naši igralci v tretjem kolu nastopili v Italiji, in sicer v Milanu.
Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki bo 18. maja nastopila proti angleški nogometni reprezntanci, je sestavljena takole: Glaser, Dubac Matošič, Manola, Dragičevič, Lechner, Glišovič Vujadinovič, Petrovič, Matošič II., Perlič. Sestava naše nogometne reprezentance ni bila_ niti v Bel-gradu niti v Zagrebu sprejeta pavoljno. Športni poročevalci smatrajo, da ta postava angleškim nogometašem ne bo mogla nuditi pravega odpora,
Iz BSK so izstopili štirje znameniti igralci ki eo večkrat igrali tudi v državni reprezentanci, Izstopili sa: Moša Marjanovič, Iva Stevovič, Puhar in Radovanovič. Prva dva igralca sta se prijavila za Jugoslavijo, druga dva pa za Jedinstvo BSK bo vsem štirim igralcem dal odpustnice.
Maribor
Jutri velik koucert APZ ob 8 zvečer v Uni-oru! Kdor še uima vstopnice, naj si jo takoj preskrbi pri »PUTNIKU«. — Prosimo občinstvo, naj rezervirano vstopnice dvigne čini prej. Vstopnice, ki ne bodo dvignjene vsaj pol ure pred koncertom, se bodo prodale. Najvljudneje pripominjamo naj občinstvo blagovoli zasesti svoja mesta točno ob napovedani uri. Prav tako prosimo, naj so med odmorom ne kadi v stranskih prostorih v nepo »redni Mišini dvorane. Pred koncertom bo bls gajna poslovala v Unionu od 19 dalje.
Vremenska napoved: Precej oblačno, spremenljivo vreme, toplota zraka nespremenjena.
Koledar
Danes, petek', 12. maja: Pankracij.
Sobota, 13. maja: Servacij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10 in mr. Bohinec, Rimska 31.
Za napravo manjših cestnih kanalov, ki bodo veljali približno 100.000 din, je mestna poglavarstvo razpisalo licitacijo. Vse podrobnosti so razvidne iz prihodnega »Službenega lista«.
Bogat letošnji program naših motoristov. Zveza motakluhov Jugoslavije je motoklubom odobrila naslednje termine: 14. maj 1939 Moto klub »Ilirija«, Ljubljana; 18. maj Prvi gorenjski moto klub, Kranj; 18. maj Moto sekcija Turing kluba, Belgrad; 21. maj Moto klub »Hermes-, Ljubljana;
4. junij Moto sekcija Turing kluba, Belgrad; 11. junij I. hrvatski Moto klub, Zagreb; 2. julij Moto duh »Pohorje«, Maribor; 9. (julij Prvi gorenjski moto klub, Kranj; 10. julij Moto klub »Hermes«, Ljubljana; 6. avgust Moto klub »Maribor«, Maribor; 6. avgust Moto klub »Slavonac«, Osijek; 13. avgust Moto klub »Ilirija«, Ljubljana; 15. avgust Moto 'klub »Ilirija«, Ljubljana; 20. avgust Prvi gorenjski moto klub, Kranj; 3. september I. hrv. moto klub, Zagreb; 6. september I. hrv. moto klub, Zagreb; 8. september I. hrv. moto klub, Zagreb; 10. september Moto klub »Slavonac«, Osijek; 10. september Moto klub »Hermes«, Ljubljana; 24. september Moto sekcija Auto kluba, Ljubljana:
.1. oktober I. hrv. moto klub, Zagreb; 1. Oktober Moto klub »Hermes«, Ljubljana; 22. oktober I, br-valski moto klub, Zagreb.
Ka| bo letos na velese|imif
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. bo v Ljubljani XIX. mednarodni spomladanski velesejem kot 45. velesejemskn razstavna prireditev od 3. do 12. junija 1939.
Splošni velesejem bo obsegal: Strojno in kovinsko industrijo, fino mehaniko, radio in elektrotehniko, razsvetljavo in kurjavo, dvokolesa, vozove, šport, poljedelsko stroje in orodje, mline, lesno industrijo, pletarstvo, Ščetarstvo, igrače, usnje in konfekcijo, krznarstvo, [>apir in pisarniške potrebščine, kemično industrijo in fotografijo, živilsko industrijo, stavbarstvo, glasbila, steklo, porcelan, keramiko, bižuterijo, razno.
Posebno razstavo bodo tčle: italijanska industrija, pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov (vezenine, narodne noše in ženska ročna dela), tobačni izdelki monopolske uprave, avtomobili, motorna kolesa svetovnih znamk, pohištvo, stanovanjska oprema, mala obrt, turizem, gorenjska in dolenjska hiša v narodnem slogu.
Za razstavno blago veljajo izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave.
Inozemski obiskovalci dobe na podlagi vele-sejemske legitimacije jugoslovanski vizum brezplačno pri vseh jugoslovanskih konzulatih.
Na jugoslovanskih železnicah	imajo	obisko-
valci velesejma brezplačen povratek.
Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte	še rumeno	železniško izkaznico	za 2	din. Ko
dobe potrdilo	o obisku velesejma,	imajo	e to iz-
kaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Velja za dopotovanje od 31. maja do 12. junija, za povratek pa od 3. do 17. junija.
Na tujih	železnicah veljajo sledeči	popusti,
računano v odstotkihs Bolgarija 50, Francija 25, Grčija 25, Italija 30, Madžarska 25—33, Nemčija 25, Poljska 33, Romunija 25, Švica 25 odstokov.
Na parnikih Jadranske in Dubrovačke plo-vidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem razredu za dopotovanje od 29. maja do do. junija in za povratek od 5. do 20. junija. Na parobrodth Zatike plovldbe pa vetja 50% popust za dopotovanje od 20. maja do 13. junija, za povratek od 3. do 20. junija.
Na tračnih linijah: 30% popust.
Razstavni prostor meri 40,000 kvad. metrov.
V	razstavnih zgradbah je 8.000 kvad. metrov prostora.
Ljubljanski velesejem Vas vabi! Pridite in poglejte!
Ljubljansko gledališče
Drama: Začetek ob 20.
Petek, 12. maja, ob 15: »Upniki na plan!« Dijaška
predstava. Izven. Globoko znižane cene od
14 din navzdol.
Sobota, 13. maja: »Utopljenca«. Red A.
Nedelja, 14. maja: »2ene na Niekavuoriju«. Izven.
Glaboko znižane cene od 14 din navzdol.
OPERA:
Zaradi gostovanja v Splitu in Šibeniku ostane opera ta teden v Ljubljani zaprta.
Mariborsko gledališče
Petek, 12. maja, ob 20: Grohar, Gostovanje Mrakove igralske skupine.
Sobota, 13. maja, ob 20: Potopljeni evet. Red C.
Nedelja, 14. maja, ob 20: Prodana nevesta. Gostovanje gdč. Pavle Udovičeve. Zadnjič.
Mariborčani! Drevi bo v Narodnem gledališču uprizoritev Mrakove tragedije: »Grohar«. Dela bo podata skupina, ki jo vodi in v njej nastopa avtor sam. Vsepovsod, kjer je Mrakova skupina doslej nastopila, je bila nenavadno toplo sprejeta.
Gostovanje gdč. Pavle Udovičev« v Mariboru. Po daljšem presledku nastopi to nedeljo na mariborskem odru dolgoletna diva mariborske in sedaj osješke operete, gdč. Pavla Udovičeva. To
S gostuje v »Prodani nevesti*’, kjer se ie kot rinka že 6voj čas splošno priljubila.
— »■»   ...............................
"T"'"
Čudoviti stroj „umetno srce"
Črpalka( s katero je moči ohranjati dele telesa žive in celo ustvarjati neke vrste novo, mehan čno življenje
Pred slabim mesecem dni se je sloviti letalec polkovnik Lindbergh, prvi zmagovalec Atlantskega oceana vrnil po večletni odsotnosti v Ameriko, odkoder je razočaran pobegnil, ko so mu gangsterji ugrabili in umorili 6inčka. Prva pot slovitega letalskega rekorderja po pristanku v New Yarfeu je bila v palačo Rockefellerjevega znanstvenega zavoda.
V	petem nadstropju tega poslopja je srednje velika soba z velikim ebenovinastim črnim pisal-nikom v sredi. Ob stenah 6o na vseh straneh lesen« police, na njih polno steklenih cevk in cevi, manometrov, steklenic, retort, skratka polna tistega orodja, kakor v vsakem navadnem kemičnem laboratoriju. Ta 6oba se od kemičnega laboratorija razlikuje samo po nečem: v njej se enačeno oglaša pretrgano piskanje v rednih presled-;ih,
piskanje, ki vzbiTa misel na dihanje speče ilvali
Možje v črnih delovnih plaščih stopajo v sojo in odpirajo police. V srednjem predelu sleherne potlice stoje tri docela enake črpalke iz stekla, <:elo zapleteno izdelane, tu in tam mole iz njih ukrivljene cevke, zamašene z vato. V črpalkah je rdeča tekočina, ki se v pravilnih presledkih pretaka po predelih črpalke. Pretrgano piskanje je dihanje mehanizma, ki žene črpalke.
Možije, ki delajo v tej sobi, ravnajo natanko tako kakor zdravniki v bolnišnici: hodijo od črpalke do črpalke, se zanimajo za vsebino vsake tako, kakor da gre za živega bolnika, ki potrebuje posebne nege. Najprej pride splošni pregled: ali je bolnik živ ali mrtev, ali mu je dobro ali slaba. Potem zapišejo vročino in utripe, pregledajo kakšno barvo kaže črpalka: bledo, prerdečo ali navadno. Po tej preiskavi ugotove, ali so skrivnostni bolniki v črpalkah zdravi ali pa jih bo treba še zdraviti.
»Tej žlezi tu je kar dobro,« pravi prvi zdravnik, ka je pregledal svojo črpalko. Pogleda jo še drugi in pristavi: »2iva je. To se da sklepati iz barve v tekočini, ki kroži po črpalki. 2iv del telesa izloča kislino, ki obarva to tekočino z bledim rumenilom.«
»Poglejte to odvidnico«, pravi tretji zdravnik.
Hranili smo ja s tekočino, nasičeno z apnom. Utripanje je že manj poudarjeno.«
»Kakor pri človeku, ki se ga Prijema poapne-vanje žil«, pravi na to tretji.
f,Boiniki" - le deli človeškega telesa
Res, bolniki v tej zanimivi kemični delavnici so živi argani, deli živalskih ali človeških teles, nekateri zdravi, drugim 60 pa vcepljene različne
bolezni. V eni izmed črpalk je srce, ki tedne in tedne bije čista pravilno. Črpalke na policah 60 priprave posebne vrste. Genijalna zamisel jim omogoča, da izpolnjujejo različne posle _ živega organizma. Lahko izvajajo počasno utripanje srca, kakor bije srce živim starcem, lahko izvajajo spet nagla, živahno bitje, kakor je lastno mladini. Lahko povzročajo visok ali nizek krvni pritisk. Lahko ustvarjajo v 6vojem prostoru ozračje hude mrzlice ali skrajne depresije.
To so tiste čudovite priprave, ki o njih por gosto slišimo. Pravijo jim »umetno srce«. Toda to ime ni pravo. Te črpalke ni60 nič podobne srcu ali kateremukali delu živega telesa, marveč samo opravljajo, ali bolje, reproducirajo nekatere posle srca in živega telesa. Organ, ki je zaprt v črpalkah, je zavarovan proti mikrobom. Črpalka mu dovaja hranilnih snovi in odstranjuje nekoristne izločke, vzdržuje prava toploto, da se lahko nadaljuje utripajoče gibanje, podobno kroženju krvi.
Gospodarfa čudovitih „umetnth src'*
Gospodarja in mojstra te delavnice in teh čudovitih »umetnih 6rc« v njej 6ta dva: dr. Alexis Carrel, Nobelov nagrajenec, pisec čudavite knjige o skrivnostih življenja: »L’homme, cet incon-nU« — »Nepoznani človek«, drugi pa polkovnik Lindbergh, najslovitejši letalec dvajsetega stoletja. — Oba je združila težnja po uresničenju tistega, o čemer 60 si znanstveniki prejšnje čase drznili marda samo sanjati: po ustvarjenju nekakega umetnega življenja, ki naj bi znanosti omogočilo uspešneje premagovati bolezen, starost in smrt.
Dr. Carrel je Francoz, po rodu iz Lyona. V mladosti je zaradi slabih oči moral pustiti vaja-ško službo, se posvetil zdravilstvu, a pustil tudi to, 6e preselil v Kanado, kjer se je začel baviti z živinorejo, nazadnje pa ga je na prigovarjanje prijateljev le premotila medicina. Postal je zdravnik ter stopil v Rockefellerjev zavad, največjo znanstveno ustanovo na svetu, ki se je tiste čase šele organizirala. Ob umoru predsednika francoske republike Camota je Carrel še kot mlad študent prišel na misel, da bi bilo moči življenje predsedniku rešiti, če bi imeli tehnični postopek, ki bi omogočal šivanje srca in krvnih posod, ne da bi se pri tem ustavilo delovanje srca. Šel je na delo ter po devetih letih izvedel zapleten prenos krvi pri otroku, ki so ga trije najslavnejši zdravniki obsodili na smrt. Svoj sistem je izpopolnjeval in kmalu se mu je posrečila prenašati kose žilja z enega dela telesa na drugega. Nadaljeval je svojo zamisel in čez čas že jemal iz živih teles cele organe z živčevjem in življem vred, jih nekaj časa ohranjal žive izven telesa ter jih potem 6pet dajal nazaj, da so opravljali 6voje delo. Od tega postopka ni bilo več daleč do novega uspeha: začel je jemati organe z enega živega bitja
S proslave »Otroškega dne« r Kopenhagenu na Danskem
ter jih vcepljal drugemu. Ti njegovi poskusi in uspehi so vzbudili po svetu ogromno pozornost.
Svoje poskuse je dr. Carrel delal
na živalih in na ljudeh
Posrečilo se mu je vzeti mlademu moškemu kas golenične odvodnice, ga ohraniti živega 24 dni ter ga potem prenesti v trebušno privodnico P6a, ki je po tej operaciji živel še štiri leta v redu in normalno. S telesa enega p6a je prenesel na telo drugega psa zunanje uho, del lobanje, vratne žleze, del ključnice itd. Ti poskusi in uspehi so mu rodili drzno misel, da ba nekega dne moči ustvariti pravo skladišče človeških delov in udov, s katerimi bodo nadomeščali bolne ali izrabljene ude in dele.
Treba je bilo pred vsem rešiti samo vprašanje sterilizacije. Pri tem mu je pa pomagal polkovnih Lindbergh, ki se je pri 6vajem letalstvu bavil sam za6e z raznimi biološkimi in fiziološkimi poskusi, zlasti pa s sterilizacijskimi vprašanji, ki so bila zanj važna, ker je pri svojih poletih po višjih plasteh ozračja zbiral poleg skušenj še razne mikrobe in mikroorganizme ter 6i v nekaj letih ustvaril najznamenitejša zbirko te vrste ▼ Ameriki.
Lindbergh je že sam izumil več sterilizacijskih priprav. Naključje ga je privedlo leta 1933 v Car-relovo delavnico v Rockefellerjevem zavodu. Iz bežnega poznanja se je med njim in dr. Cerrelom rodilo vzorno znanstveno tovarištvo, iz tega pa uspehi, ki jih lahka imenujemo epohalne. Lindberghova tehnična sposobnost in spretnost se druži s Carrelovo genijalnostjo ter biološkim znanjem. Sad tega tovarištva je čudoviti stroj »umetno srce«, črpalka, s katera je moči ohranjati razne dele telesa žive in celo ustvarjati neke vrste novo mehanično življenje.
Posamezni deli človeškega telesa - skoro samostojna bitja
Misel, ki je vodila vse Carellovo delo, je bila, ustvariti vrsta preprostih okrnelih živih bitij ter potem iz njih stvoriti nova, višja sestavljena bitja. Skoraj vse dele človeškega ali živalskega telesa je mogoče izrezati ter jih potem spremeniti v skoraj samostojna živa bitja. A le s pomočjo Lindberghove čnpalke je bila mogoče vzgojiti sestavljene organizme, organe ali celo skupine organov. Ta umetna bitja bodo po misli dr. Carrela rodila nove in nad vse dragocene anatomske zamisli in nam omogočila razumeti pravo naravo človeškega telesa. Velike koristi bodo za znanstvene poskuse in delo v laboratorijih. Iz njih bodo sčasoma lahko dobivali harmone in razna
cepiva. Po njih bo mogoče prodreti ▼ skrivnost raka in skrivnost človeškega staranja. Bolezni bo odslej moči v vseh pojavih preučevati v živih organizmih, ne samo po zunanjem opazovanju na bolniku ali s seciranjem po smrti. Bakteriologi bodo lahko preučevali razvoj mikrobov in bacilov v živem organizmu. Ln V6e to naj služi enemu
cilju   podaljševanju življenja, največjemu, kar
ima človek na zemlji.
Dane6, ko se zdi, da vsa človeka prizadevanja služijo pripravam za uničevanje življenja, je prizadevanje velikih znanstvenikov Carella in Lindbergha herojsko delo, znamenje duhovne veličine in luč za sedanje in nove človeške rodove. Zaradi tega ga je vredno poudarjati in hvaliti.
Angleški krali se vozi v Ameriko z nekdanjo nemško ladjo
Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta sta te dni odpotovala na obisk v Ameriko, najprej v Kanado, odtod pa bosta odšla tudi v Združene ameriške države, kjer bosta gosta v Beli hiši. Dane6 naj napišemo samo nekaj o ladji, s katero 6ta se odpeljala v Ameriko.
Angleška kraljevska dvojica se ni odpeljala na ta obisk s skromno vojaško ladjo, kakor so prvotno mislili, pač pa 60 v ta namen najeli razkošno opremljeno potniško ladjo »Empress of Australia«, ki pripada kanadski tihomorski paro-plovni družbi. Ta ladja pa ima za seboj že precej viharno zgodovino. Kljub temu, da se bosta kralj in kraljica na »Empress of Austraila« počutila lahko kar najbolj udobno, je bilo vendar mnogo rodoljubnih Angležev proti temu, da bi se njihova kraljevska dvojica vozila na obisk v Ameriko s to ladjo. S čim se je vendar tem rodoljubnim Angležem zamerila, da ne bi bilo častno, če bi se z njo vozil njihov kralj?	,	.
Ko je ministrski predsednik Chamberlain svoj čas sporočil v poslanski zbornici, kdaj^ bosta kralj in kraljica odpotovala v Ameriko in s katero ladjo se bosta peljala, je postalo v zbornici precej živahno. Številni poslanci so se namreč še spominjali, da je ladja »Empress of Australia« v resnici stara nemška ladja »Tirpitz«, ki so jo v nemških ladjedelnicah skoro že dogradili, ko se je končala svetovna vojna. Po versajski pogodbi pa je bila ta ladja izročena Angliji na račim reparacij. Angleški delavci so jo potem do kraja dogradili.
Nek poslanec je zastavil Chamberlainu vprašanje, ali se ni mogla najti kakšna druga, čisto angleška ladja za tako 6večano priliko. Ali ni sramotno, da bi se vladar angleškega imperija vozil na abisk 6 tujo ladjo. Ministrski predsednik mu je odgovoril, da 60 morali najeti takšno ladjo, ki bi »najbolje odgovarjala razmeram«. Poslanec se je zadovoljil z odgovarom šele tedaj, ko mu je predsednik vlade zagotovil, da so bili vsaj stroji, ki ženejo ladjo, izdelani v angleških tovarnah v Glasgowu.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Petek. 12. maja: 11 Šolska ura: Proslava materinskega dne (Brezposelni učit. abiturienti) — 12 Iz naših krajev (plošče) 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Zenska ura: Kaj mora žena vedeti o zavarovanju II. del (ga. Vida Peršuh) — 18.20 Waldteuflovi valčki (plošče) — 18 40 Franeošč’ a (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje insp. drž. obrambe — 19.50 Zanimivosti o izseljencih (g. Premrov Jože) — 20 Spomini na Joh. Straussa (plošče) — 20.20 Fr. Lipah- Cvetje bajan (člani Nar. gledal, v Lj.) — 21 Zvoki v oddil. (Radijski or-koster) — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče.
Sobota. JS. maja: 12 Pisana vrsta veselih stvari
vsakemu dobro voljo budi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pisana vrsta veselih stvari vsakemu dobro voljo budi (plošče) — 14 Napovedi — 17 Otroška ura (Selma Lagerlbff: Kako je Niels Holger son potoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih. b) Striček Matiček kramlj> in prepeva — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Kulturna slika Novega mesta (g. Jože Gregorič) — 19.30 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. uTa: O gojenju industrijskih in zdravilnih rastlin (dr. Dušan Gregorič) Bgd — 19.50 Iz Schubertove beležnice, fantazija (plošče) — 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Vesel živalski krog: V *namenjn Bika se sonce premika. In svoje vplive zemlji podtika. Pester večer. Besedilo sestavil FM. Izvajajo člani rad. igr. družino, sodelujeta Jožek in Ježek. — 22 Napovedi poročila * '■'> Samospevi g. Mirka Jelačina, pri klavirju g. l M. Lipovšek.
Zahtevajte povsod naš list!
V Kaira M pred nedavnim proslavili rojstni dan njihovega preroka Mohameda. Na sliki slavnostno
okrašen oder za te svečanosti
Ko eo letalci ob novici, da so prišli novinci, planili iz točilnice pred grad, so zagledali tam že velik odprt avtomobil, prav za prav nepokrito tovorno škatlo, na kateri je prepevala gruča veselih mladih ljudi, skoraj še otrok. To 60 bili tisti pričakovani novi letalci, ki jih je čakala tako važna naloga.
Stari letalci eo jih gledali nezaupno in jih presojali s strogim očesom. Marsikomu so se zasmilili, ko jih je videl. Marsikomu se je stisnilo 6rce, ko je videl, da prihajajo ti otroci sem prepevaje, ne da bi slutili, kaj jih čaka morda takoj na prvem poletu. Kdo ve, kaj bo morda že jutri z vsemi?
Toda te misli so hitro minile, zakaj vsi stari letalci so 6e zavedali, da novincem nikakor ne smejo kazati svojih dvomov ali celo strahu in skrbi.
O prihodu novih letalcev so takoj obvestili poveljnika, ki pa je naročil, naj <e zglasijo pri dnevnem častniku, drugo jutro navsezgodaj pa pri njem.
Zgodilo se je tako.
Drugo jutro je navsezgodaj stalo pred stopnicami, ki so držale od točilnice v majorjevo sobo, pet mladih fantov. Zadnji gumb na njih ee je svetil, uniforme so imeli zlikane in w>ve, da jih je bilo veselje gledati.
Ob njih je stal Phipps, ki je bral njihove izkaze in čakal povelja, da jih privede k majorju Brandu.
Ko je major sprejel mlade pilote, ki so se mu priglasili, kakor je to zahtevala služba, je bil navzoč tudi stotnik Court-ney in jih od strani gledal. Ni mu ušel niti gib, niti beseda.
Major Brand je vsakega pilota po vrsti, kakor so se mu predstavljali, povprašal po tem in po onem in spregovoril z njim nekaj prijaznih besed. Nazadnje je vprašal vsakega še, koliko ur letenja ima za 6abo.
Fantje 60 odgovarjali ponosno in veselo. Mislili so, da se s tem pred 6tarim letalskim levom kdo ve kako postavijo. Toda na majorjevem obrazu se ui zganilo niti vlakence, ko je poslušal številke, ki so bile zanj vse prej kakor vesele in vzpodbudne.
Tam tisti bledikasti, prvi na Jevi, je letel »že osem ur«, kakor je možato zatrdil. Oni mali debelušni pa celo deset ur. In tako naprej. Nihče od teh mladih letalcev, ki bi morali takoj na težaven polet, za katerega je bilo treba velike izurjenosti in samostojnosti, še ni bil v zraku niti tretjino toliko ur, kolikor bi bilo potrebno v navadnih časih zato, da
bi dobil sploh dovoljenje za samostojen polet.
Majorja Branda sta grizli ob tem spraševanju žalost in jeza, toda on ni toga nič pokazal. Samo listine pilotov, katere je držal v rokah Phipps, so malo drhtele, kakor da se poveljnikove misli prenašajo na pribočnika in šele tam dobivajo nekaj izraza.
Ko je major Brand končal, ee je naglo obrnil k Čourtneyu in mu zapovedal: »Stotnik Courtney, spoznajte se z novimi letalci Vzemite dva od njih za oddelek »A« in ju seznanite z nalogo, ki vas čaka jutri.«
Ko je Courtnev končal svoje, so vsi skupaj odšli v točilnico, kjer so večino dneva taborili letalci in si krajšali čas e pametnimi in neumnimi rečmi. Ko so prišli v sobo, ja zavpil Phipps:
»He, fantje, le skup, to so naši novi tovariši !<
Začel se je halo in hrušč. Scott, ki je bil danes prav tako vesel in razposajen, kakor vedno, je vpil:
»Fantiči, jaz sem Scott! Bojte se me. Sem strašno nevaren človek. Kozarce sem, da trčimo. Ne zamerite, otročiči, mleka še ni6mo zavreli, se boste morali zadovoljiti kar s to grenko pijačol«
Na te besede je Scottu odgovoril grmeč krohot. Scott pa je mahal z rokami, češ, da ni še vsega povedal. Nato je nadaljeval:
»Zapomnite si: mleko je prepovedano, posebno za novince!«
Hotel je vpiti še naprej svoje čenče, toda nihče ga ni maral več poslušati. Letalci so se začeli bratiti z novinci. Zavladalo je veselje, novincem so se svetile oči od 6reče. Bili so na fronti. Kdq bi si
mislil, Saj ni tako budo, kakor bi se zdelo in kakor so jim pravili! In stari letalci, med katere so zdaj padli, so vendar sami prijazni fantje, in poveljnik še zlasti! In jutri bodo že leteli. Prvič zares, sami leteli! To je čudovito, to je življenje! In ko se bodo vrnili 6 poleta ter sporočili poveljniku, da so vse v redu opravili, ee bodo spravili na pisanje in pravili materi ali dragi, kako so se junaško bojevali, kako so sestrelili tega ali onega nasprotnika, kako so gorela sovražna letala ...
In v tem navdušenju, ki so ga porajale nova okolica, pričakovanje, pijača in zabavna druščina, ni nihče pomislil, da se tudi na drugi strani pripravljajo prav taki mladi ljudje, ki imajo prav taka povelja, prav tako nalogo in prav take tihe želje, da bodo materam in dekletom pisali o sestreljenih letalih in o svojih junaštvih.
Dan je minil hitro brez kakih večjih novih dogodkov. Ta večer eo V6i zgodaj legli in skušali brž zaspati za nalogo, ki jih je čakala naslednje jutro. Niti Court-ney in Scott nista ta večer dosti govorila.
Scott je bil začel malo s svojimi norčijami, toda stotniku ni bilo do tega, da bi ga bil poslušal in mu je to kar povedal.
Scottu se je to zdelo čudno, saj je Courtney sicer rad poslušal, kako ijh je razdiral Nocoj pa se je po zadnjih besedah samo malo nasmehnil in zamišljeno sedel n h posteljo.
Scott je biU nocoj manj oblačen kakor po navadi, zato ga je to čudno vedenje kar nekam skrbelo Vprašal je stotnika:
^Kaj si tako zamišljen, prijatelj?*'
Courtney si je z roko pogladil čelo,
kakor da bi rad odgnal hude misli, potem pa je dejal:
»Mislil sem na Hollisterja. Razumem ga ... Človeka boli, če izgubi prijatelja. Toda njegov prijatelj je bil čisto mlad.. Saj ni bil nič starji od tvojega brata Ronnija. če se prav spomnim ...«
Te besede so veselega Scotta zadele, čeprav so bile izrečene brez namena. Ce ga je kdo hotel spraviti k resnosti, je bilo treba samo omeniti brata, katerega je Scott imel rajši kakor vse na svetu. Bal se je zanj samo nečesa: da bi ga ujela vojna Odgovoril je Courtneyu: »Poslušaj. Courtney, kaj 6e ti zdi, ali se bo vojna nehala prej, preden bo Ronni končal šolo? Jaz upam, da se bo. Ne bo mu treba 6em, v ta pekel...« Potem se je raznežil in začel sanjariti: »Kdove, kakšen je fant zdaj. 2e tako dolgo ga nisem videl! Najbrž se je toliko spremenil, da bi ga niti ne poznal več.< Kazalo je, da ee je Scott ob tem spominu docela etreznil. Courtney ga je nenadno vprašal:
»Ali kaj misliš na dom, Scott?«
Scott je planil pokoncu:
»Ah, Courtney, če bi ti vedeli Toda prosim te, rajši nekaj... Mislil sem, da ti ni do govorjenja, ko prej nisi hotel nič slišati, kaj ti brbram. Pustiva to... Vse je	tako	daleč... Ne morem	si	več
misliti,	da bi bil spet doma...	Da	bi
vsak večer brez skrbi legel spat... Da bi zjutraj vstal brez težke misli, brez naloge,	brez	potrebe po pitju, da	bi	bil
vesel, da se	zavedam vsega, kar	mi	bo
dano ta dan preživeti . <
Scott si je zagrebel roke v lase. Court-neyu se je prej tako veseli in razposajeni fant zasmilil in je dejal:
v<31ovenski dom« iibakk vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. *a inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/111. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.
Za Jiij?os!ovan»ko tiskarno » Ljubljani: Jot«1 Kramar;;-. Izdajatelj inž. Jote Sodja. Urednik: Mirko Javornik.