&t. 62 V Gorici, v soboto dne 4. junija 1910. Toča) XL Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob i. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse loto . . 15 K % » . . 10 „ V» » • • & „ - Posamične-številke stanej %»' V^jorlci¦Esrp*rdda|a ;Š6fca*'v vseh tobakarnah. „SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem' in dvakrat v. letu. ^VoznL red železnic, parnikov in poštnih zvez". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo In napredek U Dr. /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št.* 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št, 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vili, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večirat po pogodbi. Večje črke pd prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l«fon it. 83. »Gor. Tiskarna" A. Gabr§čck (odgov. J. Fabčič) tiska in za$ Naša sedanjost in naša bodočnost v Egiptu. (Piše A. Gabršček). (Dalje.) To je prvi početek padanja prejšnjega vzornega njihovega vedenja in dobrega glasa, ki so ga slovenska dekleta podedovala od svojih starejših predhodnic. Nahajajoč se enkrat na potu nizdol h grehu se niso več marale ustaviti, marveč so se vedno globlje pogrezale, dokler niso utonile v U<ži vsakojakega zla, odkoder ni rešitve. Te izgubljene žene in dekleta so položile lemelj za prvo plast gnilobe v slovenski naselbini. Ta gniloba se je vedno bolj širila in je s svojo strahovito infekcijo okuževala vse ženske, zlasti ona dekleta, ki so prvič stopila na egiptska tla. Po zgledu onih prvih stanodajalcev so jele tudi nekatere Slovenke, ki so se pogrezuile v blato, otvarjati zavetišča za brezposelna dekleta. In tudi te stanoda-jalkc so nekoč prišle v Egipt z najboljšim, najpoštejiejšini namenom — namreč, da si poiščejo zaslužka, da si nekaj denarja prihranijo in da se potem srečno in veselo vrnejo v rojstni kraj. Toda zadela jih je zla usoda: Brezdelje jih je ugonobilo; ne imajoč zadostne duševne sile. zaostale v vzgoji, prepuščene zli usodi od svojih krvnih roditeljev in bratov, za katerih korist so toliko pretrpele in za katere so tudi odšle v Egipt ne vedoč, kako se trpi in umira za poštenje, so poginile na gnojišču onih kočur, kamor so zašle, ko so gladovale vsled pomanjkanj;« dela. Te slovenske stanodajalke so nadaljevale žalostni posel drugorodnih stanodajalcev in imele so uspeha več kakor ti sami. Znale so namreč bolj pretkano izrabljati slovensko prirojeno mehkobo, nedolžnost, nevednost, slabe strani vzgoje in nravnosti onih nesrečnic, ki so jim prišle v kremplje. Takrat se je jela v strahovitih propor-cijah širiti nemoraluost med slovenskimi dekleti: sifilikomij in porodišnica evropske bolnice imajo vedno v oskrbi več takih žensk, ki sicer same ne plačujejo bolniških stroškov, pač pa jih plačuje konzulat, ki pa jih potem izterjava od rodbin ali pristojnih občin, izmed katerih so nekatere popolnoma upropaščeue radi teh neprestanih izdatkov. Prišli smo tako daleč, da se starejše Slovenke, ki so se tu srečno in pošteno pomožile in tu nastanile, sramujejo povedati, da so slovenskega pokolenja. Ona peščica Slovencev, ki so se tu naselili šele pred nekaj leti. se pred ino-zeuiei nikdar ne izdado za Slovence, marveč pravijo enostavno, da so Avstrijci. Iz obzirnosti do čitateljev in do bratov Slovencev nečemo na drobno opisovati grozot zločinov, ubojev, detomorov in gnusob, ki se doigravajo v slovenski naselbini. 7a\ takšno opisovanje bi bilo potrebno realistično pero Emila Zole. — Naglašati pa moramo, da smatramo žensko izseljevanje za narodno katastrofo za Slovence v goriškem in tržaškem okrožju. Dasi pripisujemo dober del te ženske pokvarjenosti temeljnemu pomanjkanju kulture iu vzgoje in sebičnemu' izrabljc-vanju stanodajalcev, vendar je nam treba izjaviti, da je prvi izvor vsega zla v domovini, a ne tu: tu razjeda telo rak, a za to bolezen ni drugega zdravila nego smrt to je prenehanje izseljevanja ... Ni mogoče, da bi tako silno izseljevanje žensk iz razmeroma maloobljudenih vasi ostalo neopaženo, da bi zanj ne vedele predpostavljene oblasti, župani, župniki in ostala inteligenca. < Toda vsi ti niso ničesar storili, da bi preprečili to strahovito zlo, ki toliko škodi dobremu glasu in ugledu naših bratov Slovencev. Vsi ti faktorji niso ničesar storili, da bi narodu vlili v kri razumevanje za štedenje, ničesar niso storili za rodbinsko in socialno vzgojo v teh krajih. Preogromna večina Slovencev, da, malokdo izmed njih ve, daobstoji ta žensk* emigracija— razen onih, ki prebivajo v onih krajih, ki dajejo temu nenavadnemu izseljevanju svoj žalostni kontingent. O tej emigraciji se nikdar ni pisalo ali razpravljalo po časopisih, ker se je stvar z interesovane strani prikrivala, kolikor se je največ mogla, da bi o nji ne izvedelo širše občinstvo, zdravo pošteno slovensko ljudstvo. Sprožili smo to vprašanje, da o njem ' izvedo pravi rodoljubi, a žilavi slovenski j narod, ta naš ljubljeni brat, bo brezdvojbe skoro našel zdravilo temu zlu... Prava, resnična socialna svoboda obstoji v tem, da vsak poedinec iu vsaka skupina čuti v sebi poosebljeno potrebo, da se ne samo bori proti vsakemu tiran-stvu in trga okove, ki omejujejo svobodo mišljenja in vesti, marveč da se nev-trudno vpira vsaki gnusobi, pred vsem pa pohlepu egoizma, ki prezira čast in človeško dostojanstvo. A mi smatramo za tirane iu egoiste vse tiste, ki gonijo svoje žene iu hčerke v tujino samo zato. da jim preskrbljujejo sredstva za razkošno in brezbrižne) življenje, ne ozirajoč se na sramoto, ki s tem pada na obraz vsega nedolžnega naroda. Vsak poedinec ima pravico, da brani svojo čast in to pravico imajo tudi i.av'>dr. Tudi narod slovenski ima pravico, da se z vsemi mogočimi sredstvi upre takim gnusobam. Družabna svoboda je relativna in omejena; ona sme trpeti individualno svobodo samo dotle, dokler le-ta ne omejuje tuje svobode, tuje časti m vzajemnih družabnih zvez. A oni ljudje iz goriške in tržaške okolice, ki tirajo na brezdušen način svoje žene in hčere preko morja, omejujejo svobodo in škodujejo časti slovenskega naroda; s tem pa je omejen v svoji svobodi tako narod kakor tudi posamnik. Dolžnost je torej vsakega svobodnega, poštenega in rodoljubnega človeka, a tak je celokupni narod slovenski, da raz- bije z vso odločnostjo vse predsodke in vse nepotrebno tiranstvo pokvarjenih elementov v poedinih krajih, ker so ti predsodki, ta nasilstva škodljiva" ne samo ž* individualnega, marveč tudi s socialnega in narodnega stališča. Vsi Slovenci se morajo lo zadnjega moža združiti v neizprosno ^orbo proti taki nepotrebni in škodljivi svobodi po-edincev, ker je ta svoboda protidružabna, ker je protinarodna, ker zastruplja dobre navade, ker onečašča narodno ime in izrodjuje pleme, zakaj v taki svobodi po-samnikov je kal in seme dekadence. Prtobčili smo to vrsto člankov o izseljevanju Slovenk v Egipt, da pokažemo slovenski javnosti nevarno rak-rano na našem narodnem telesu, za katero je doslej vedel le malokdo. Primorski rodoljubi, primorsko na rodno časopisje naj sedaj s svoje strani stori svojo narodno in socialno dolžnost! (Pride Še.) BanjSta planota mililo potrebuje izboljšanja! Kapitan Hatteras aH Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jnles Verne. — Prevel 0. I. (Dalje). »Simpson!« ogovore ob istem času vsi drug drugega. Na nebu se je svetil veličasten mesečen kolobar, ki je z bledimi žarki barval megleno ivje, da se je videlo kot siv oblak in da je vrh ledene gore se vzdigoval kakor iz srebrne tekočine. Potniki so bili k večjemu po sto črevljev oddaljeni drug od drugega. Ker so bile zgornje zračne plasti čiste in zelo mrzle, so se lahko razumeli med seboj iu se pogovarjali vsak iz svojega ledenega stolpa. Ker niso bili culi streljanja, ni preostajalo drugega nego plezati kvišku izven megle kolikor se je dalo. »Kaj pa je s sanmi?« zakriči kapitan. »Stiriudvajset črevljev pod nami so«, odgovori Simpson. »So li v dobrem stanju?« »In medved?« praša doktor. »Kak medved?« se čudi Bell. »No, ki sem ga jaz srečal in ki bi mi bil lahko črepi-njo razbil.« »Medved!« se divi Hatteras; »tedaj pojdimo doli!« »Nikari!« svari doktor; »zopet se izgubimo iu potem moramo znova pričeti. »Kaj pa če ta žival vdere med naše pse—?« de Hatteras. V tem hipu se začuje tuljenje Duka, ki je prodiralo iz megle in prihajalo do ušes potnikov. »To je Duk,« de Hatteras; »gotovo mora nekaj biti, jaz grem doli.« Sedaj se začuje iz meglene plasti raznovrstno tuljenje, Duk in psi so kar besneli. Poznalo se je, da se vrši boj v gosti megli, ki se je premikala semintje kakor morje, kadar se v njem bojujejo morske pošasti. »Duk, Duk!« kliče doktor ter stopa v gosto meglo, »Čakajte še, čakajte, Hatteras, meni se zdi, da megla izginja«, svari doktor.« Toda izginjala ni, marveč padala kakor voda v ribniku, ki počasi teče iz njega; šla je nazaj v tla, odkoder se je bila vzdignila; nad njo so se zabliščali vrhi ledenih gor, drugi pa, ki so bili do sedaj potopljeni, so vstajali kakor novi otoki. Vsled lahko umljive optične prevare se je potnikom zdelo, kakor da se vzdigujejo v zrak, v resnici se je pa le površina megle nižala pod njimi. Kmalu se prikažejo sani, potem vpreženi psi in kakih trideset drugih živali, med njimi velika gibajoča se zver in Duk, ki je skakal semintje in čigar glava se je sedaj prikazala iz megle sedaj se zopet potopila v njo. »Lisice!« zakriči Bell. »Medvedi!« pristavi doktor; »eden, tri, pet! »Joj, naši psi in živila!« de s strahom Simpson. Tolpa lisic in medvedov je bila prišla do sani in se že lotila živil. Želja po ropu jih je združevala v popolno edinost; psi so besno lajali, a tolpa se za to ni zmenila in hlastno nadaljevala svoje ropanje. »Ogenj!« zakriči kapitan ter sproži svojo puško. Njegovi tovariši store isto. Četvereu strel splaši medvede, ki dvignejo svoje glave, nekako smešno zarenče in jo odku-rijo. Spuste se v galop, da bi jih konj ne bil lahko dohajal, za njimi pa lisice in kmalu izginejo za ledenim gričevjem. Nedavno (17. maja) je prijavila »Soča« razveseljivo naznanilo, da se je pred kratkim časom (11. maja) vršilo v poljedelskem ministerstvu posvetovanje o pov-zdigi živinoreje na Goriško-GradišČan-skem iu v zvezi s tem o izboljšanju planin . iu drugih pašnikov. Taka sporočila jamljemo na znanje z veselim upanjem, da ima naša osrednja vlada poleg skrbi za nemštvo vendar Še kedaj tudi misel na gospodarsko povzdi-go v naših deželah. Upajmo, da vlada to pot izvrši, kar si je namenila, zlasti ker je bilo to delo napovedano že pred nekolikimi leti. Z bodro nado in hvaležnim čutom pričakujemo obetanega dela za potrebni gospodarski napredek. Nadejamo se, da bodo poklicani činitelji obrnili svoj pogled najprej na tiste oddelke naše de- XXX. Ta izredni pojav je trajal kake tri četrt ure; medvedi in lisice so imeli torej dovolj časa, da so se ž njim okoristili. Gotovo so bila živila dobrodošla živalim, ki so bile v hudi zimi tako izstradane; močni kremplji so raztrgali pregrinjalo s sani, zaboji pemmikana so bili odprti in pre-vrnjeni, vreče sušenca oropane, zaloge čaja raztresene po snegu in en sodček vinskega cveta razbit in dragocena tekočina razlita in priprave za šotorovanje vse raznesene; vse je pričalo o krutosti divjih zveri, o njihovi lakoti in nenasitni požrešnosti. »Joj, to je nesreča,« tarna Bell, ko ogleduje prizorišče opustošenja. »Ki se najbrže ne da popraviti,« pristavi Simpson. »Preglejmo najprej škodo, potem bomo govorili o tem,« reče doktor. Hatteras je že zbiral molče zaboje in razstresene vre-, če; pobirali so pemmikan in sušence, kolikor jih je bilo še užitnih. Usodno je bilo, da se je bil razlil del vinskega cveta; kajti brez njega bi ne bilo nikake gorke pijače, ne čaja ne kave. Ko doktor preceni množino ostalih živil, določi, da se je uničilo dve sto funtov pemmikana in stopetdeset funtov sušencev; če so hoteli še dalje potovati, so se morali potniki omejiti na polovične deleže živeža. Nekaj časa preudarjajo, kaj jim je storiti v takih okoliščinah. Ali naj se vrnejo k ladji in se znova odpravijo na to pot? Toda ali naj bo ta pot brez haska? Vrhu tega bi skrajno usodno tiplivalo na duhove moštva, če bi se vrnili brez prepotrebnega goriva. Ali bi se še sploh dobili možje, ki bi se podali na pot preko ledu? žeiefkjerje isbitioč res najbolj nujna. Vendar si dovoljanio posebej opozoriti na pomoči potrebno ozemlje, ki se navadno ne misli nanje, kedar je govor o Goriški deželi. Govori in piše se namreč pač o Krasu; o Vipavski dolini in o »gorah«, to je o gorskem svetu Tolminskem, Bovškem, Kobariškem in Cerkljanskem. Prezira se pa kaj rado B a n i š k o p l a no t o in njeno severno soseščino okoli Kala in Loma. In vendar bi zlasti Banjška planota bila lahko prav biser v gospodarstvu naše dežele. Obdaje jo sicer na dveh straneh pust, skalnat kraški svet, ki sedaj le na vzhodni strnili goji nekaj gozda, vmes pa se razgrinja širen prostor, ki je izborno usposobljen za planinstvo. To je velika -nepregledna planota, ki je vsa porasla z gosto planinsko trato. Le nad Batami jo prekinja otok skalovja in grmovja, in precej je lijastih kraških ponorov, ki odvajajo obilno dežnico. Sicer so vsi zeleno obrasli, pa vendar!«* ovirajo kolikor toliko gladko delo pri košnji. V obče pokriva gosta zelena odeja v krasni legi v višini 700 do 800 m nad morjem valovito planoto, ki meri okroglo nič manj nego 1300 hektarjev! Ta višina na južni strani Alp v bližini Gorice ima še dovolj ugodno podnebje, da so ljudje ondi trajno naseljeni. Ob robu zelene planote se vrstijo vasi in vasice: Bate, Sveto, Ma-doni, Podlaka, Četerinišče, Kuščarji, Breg Ravna, Podlešče, Trušnje, Mremje, Lu-zarji, Humarji in Lahka. Pa to soje precej S; romne naselbine, ki se težko borijo za življenje. Uboštvo tod gospodari in nevednost zastira prirodni vir blagostanja, ki leži nepoznan v zemlji. Širna trata in pestro cvetje na njej res veselita oko, in krasni, neomejeni razgled na Alpe ob severu in Jadransko morje ob jugu še pon.noži veselo čustvo. Ali če pozornejše pogledamo, vidimo, da je med travo le dosti preveč pustega mahu in lišaja. Ta nedobrodošla primes gospoduje neovirano in jamlje pravi planinski trati prostor in redilno zemljo. Ako bi tukaj marljive grablje opravile svoje delo in bi nekoliko umetnih gnojil okrepčalo zemljo, bi si trata vrlo opomogla! Najmanj še enkrat toliko bujnega sena bi se na tem ogromnem prostoru 1300 ha pridelalo in ž njim podvojilo sedanje število goveje živine. Ob boljši reji bi uspevala boljša pasma in dohodki sedaj revnih vasic bi se prav izdatno pomnožili. Saj bi ljudje sad svojega truda vpričo bližine Gorice in Trsta prav lahko v denar spravili. Vse to bi se dalo doseči, ako bi na tej širni, lepi ampak zapuščeni in pozabljeni planoti nastopil plodonosni novodobni način gojenja zemlje, ki zna s smo-trenim dolom vzbuditi njene spavajoče moči in jih napeljati, da služijo človeku? Treba je le poduka in prvih sredstev za obdelavo in umetno gnojenje in blagoslov novodobnega napredka ne bo le hodil mimo BanjŠke planote, kakor drdrajo dan na dan mimo nje vlaki nove železnice, nego se razlije tudi čez njo in osreči borne kmetske vasice! Ako jckaj takega gospodarskega napredka res namenila državna vlada naši deželi, naj ne prezre Barijške planote, kjer je čaka hvaležna naloga, nego naj odmeri primerni del svoje skrbnosti in sredstev temu doslej preziranemu ozemlju. DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Iz Rihemberga. ~- Župan Pavlica išče sedaj za pekoče rane srca med svojimi hladilen obliž. One 28. pr. m. je sklical sejo, da bi mu izpričali, da je tistih 36 kronic dijet res zaslužil! Modrijani so sklenili na željo očke Pavlice, da mu pritičejo vsa ona izplačila, katera mu res ne pritičejo, kakor •$ razsodbi povedano. Ne bo nič pomagalo, očka Pavlica! Brje. — Ženska podružnica sv. C. in M. ter Bralno in pevsko društvo priredita 12. t. m. ob 3Vs pop. v vasi Bes^njaki na prostem skupno večo veselico s tem le vsporedom: 1. Pozdravni nagovor, govori gospod not. kand. Šorli. 2. Divja ročica, Volariča mešan zbor, vodi g. nadu-čitelj Poniž. 3. »Kaj pa ti pobič«, poje mladi možki zbor. 4. Slovenskim mladenkam, ženski zjor, spremlja gosp. naduč. Poniž. 5. Solo-spev za sopran »Slovenski dom«, spremlja gosp. naduč. Poniž. 6. Igra brat »Sokol«. 7. Ples. Svira prvaška godba. Veselica se vrši na prostem. Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je imela meseca maja t. 1. sledeči promet i. s. D o h o d k i. A. redni dohodki. 1.) prispevki iz nabiralnikov 1.156 K 23 v, 2.) prispevki podružnic i. s., Kranjsko 1.272 K 60 v, Štajersko 534 K 82 v, Koroško 137 K 05 v, Primorsko 485 K 49 v, skupaj 2.429 96 v, 3.) razni prispevki 4.394 K 24 v, skupaj 7.980 K 43 v. B. izredni dohodki: 4.) prispevek za obrambni,skkul 4.410 K 72 v, skupaj 12.391 K 15 v. '-, Izdatki. A. redni izdatki: 1.) plače, rem. učiteljskemu osobju, razni računi itd. 13.789 K 47 v. B. izredni izdatki 2.) naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 4.137 K 72 v, skupaj 17.927 K 19 v, torej primanjkljaja 5.536 K 04 v. V proslavo jubileja 25-letnice naše Družbe se je ustanovil v Lokvi pripravljalni odbor, ki je razposlal društvom poziv, ki pravi med drugim: Naša prepotre-bna šolska družba sv. Cirila in Metoda obhaja letos 25-Ietnico svojega obstanka. Po vsej Sloveniji se pripravljajo njene hčerke, da proslave ta jubilej kolikor mo- žno dostojno ter da zbero v to ime lep dar, da ga poklonijo mili svoji domovini v obrambo njene zatirane dece. — Tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda nikakor noče zaostati v plemenitem stremljenju za svojimi sestrami po Slovenskem. Odločila je, da proslavi jubilej svoje glavne družbe kolikor možno slavnostno in v velikem obsegu. Dne 26. junija naj bi se vršila tu v Lokvi na planem velika veselica, ki naj bi postala mogočna manifestacija narodno zavedne bližnje^ in daljne okolice. Odbor prosi spoštovana društva, da bi mu najpozneje do 10. junija sporočila, ali bi bila pripravljena rra kakšenkoli način udeležiti se te narodne slavnosti v Lokvi, ter da mu v slučaju sodelovanja s kako pesmijo v svrho sestave programa naznanijo ravno istotako pesmi vsaj do 10. junija. V Šmarjah so bile na H. občnem zboru Ciril-Metodove družbe podružnice voljene v odbor sledeče gospe, oziroma gospodične in gospodje: Vekoslav Benko ! .;/edsednik, Tilka Strelova tajnica, Filip Stubelj blagajničar. Namestniki: Peter Jejčič, Dorica Poljšak in Škrbec Anton. Odborniki: Peček Velemir, Gorjup Vekoslav, Vovk Anton, Samec Rozina, Benko Andrej, Stubelj Marija, Gruntar Albin, Oz-bič Alojzija, Gruntar Josip, Poljšak Rafael, Kodrič Artur. Delegatom za glavno skupščino sta bila voljena: Vekoslav Benko in Tilka Strel-ova,— Odbor! Mnogo ledine imamo preorati, zatorej: na delo! Moška podružnica družbe sv. C. in M. v Gorici. -- Radi jubilejnega leta družbe sv. C. in M. preplačali so članarino naslednji gospodje: 1. Anton Klun, uradnik v p. in zasebnik v Gorici 12 K, 2. Anton Cigoj, trg. z vinom v Gorici 6 K, 3. Vinko Čuk v Gorici 2 K, 4. Dr. Iv. Eržen, zobozdravnik v Gorici 8 K, 5. Dr. Ivan Bra-tina, prof. v Gorici 1 K, 6. Josip Žilili, prof. v Gorici 2 K, 7. Josip Musič v Gorici 3 K, 8. Adolf Komac, c. kr. učitelj na vadnici v Gorici 4 K, 9. Andrej Fajt, pek. mojster in pos. v Gorici 2 K, 10. Matija Hedžet, trgovec v Gorici 2 K, 11. Dr. I. Stepančič, pos. itd, v Gorici 8 K. Usta-novnino 20 K je plačal gosp. Josip Zadel, knjigovodja Gor, ljud. pos. v Gorici ter se obvezal plačati enak znesek vsako leto na dan smrti Kotnikovc tudi za svoje tri hčerke. — Prosi se mnogo posnemovalcev ! podružnic prenesti.na dan 12. junija. — Združena odbora se hočeta truditi, da tudi tukaj v Gorici dostojno, proslavimo če-trtstoletni jubilej naše dične družbe. Zato pričakujemo k tej veselici, ki bo v prostorih hotela »pri Jelenu« vse narodno čuteče Goričane, upamo pa tudi, da nas po-časte tudi zavedni okoličani. Da se vrši ta veselica na isti dan, kakor je kolesarska dirka, naj nam nihče ne zameri. Različne okolnosti so nas primorale, da smo si morali izbrati ta dan. — Izžemalo se na veselici ne bode nikogar; vsak naj žrtvuje po svojih močeh. Tudi iz malega raste veliko. Skrbimo torej za obilno udeležbo; tako bomo položili z malimi žrtvami lep dar na oltar domovine. (Dalje v prilogi). Mali oglasi. Najmanj Ja pristojbina stane 60 fin. Ako Je oglas ob ..-inejil se računa za vsako besedo 3 vin, iuiptipravne]Se inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je inanjSih trgovcev in obrtnikov v Godci, katerih na deželi (in celo v moatu) nilifie ne pozna, ker nikjer ne inoerirajo. Skoiin ni nnijluia, se sprejme takoj v Gotici. Biti mora zdrava, mirne, ne razburljive krvi (temperamenta) in z ne prestarim mlekom, raje hribovka, kakor iz doline. - Naslov pove naše upravnišlvo. Dosedanje zglasilke se lahko zopet javijo, ker se niso pri nas sprejele zgolj radi pomote. flVSI lUialfA za P^i^^d. šolsko leto. sprejme um Uljuna na stanovanje in hrano boljša rodbina. — Pojasnila daje upravništvo. Citre na prodaj po nizki ceni, Na ogled s »Goriški tiskarni". Domače vesti. Veselica združenih podružnic sv. Cirila in Metoda v Gorici se je vršila zadnje dve leti na prvo nedeljo v juliju, ko smo obhajali ob jednem tudi god naših blago-vestnikov. Ker je pa letos tistega dne glavna družbina skupščina v Ljubljani, katere se radi praznovanja 25 letnice naše šolske družbe udeleži gotovo mnogo Goričanov, se je morala veselica goriških Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami =¦ flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar velika množina raznorstnega blaga ka-kouosli iz avstrijskih in angležkih louaren najrazličnejših m vsaki stan. Ni kazalo drugače, nego iti dalfe, tudi če bi jih čakalo najhujše pomanjkanje. Doktor, Hatteras in Bell so se odločili, da gredo dalje; Simpson pa je silil, da se vrnejo; vsled prehudih naporov na potovanju se mu je zdravje poslabšalo. Vidno je slabel; vendar ko je videl, da je sam, se je udal, prevzel zopet svoje mesto pred sanmi in majhna kai .1vana je nadaljevala svoje potovanje proti jugu. Naslednje tri dni, od 15. do 17. januarja se je potovanje nadaljevalo v svoji enoličnosti; hodili so pa le počasi, potniki so postajali izmučeni, noge so postale težke, psi so s težavo vlekli svoj tovor. Ker je sedaj živil primanjkovalo, se niti ljudje niti živali niso mogle dovolj pokrep-čati. Vreme se je po svoji navadi hitro menjavalo, sedaj je bilo neznosno mrzlo, Sedaj megleno in občutno vlažno. 18. januarja se pokaže pred njimi drugačna ledena ravan; neštevilno gorskih vrhov, podobnih koničastim piramidam se je jelo vzdigovati na obzorju. Na gotovih mestih je že suha zemlja molela izza snežtie plasti; bila je iz gnajsa, škrla in kvarca, tuintam se je videla tudi kaka skala iz vapnenca. Potniki so torej že korakali po suhem to je bil po njihovem mnenju Novi Kornvallis. Doktor se ni mogel vzdržati, da bi ne postopil par-krat trdno kar se je dalo, vedeč, da je na popolnoma varnih tleh. Samo sto milj so imeli potniki .še prehoditi, da dospo do rta Belcher. Toda njihovi napori so se le še povečali na nevarnih tleh, ki so bila kar posejana s koničastimi skalami, nevarnimi prepadi, razpoklinarni in strminami. Morali so hoditi po dolinah in plezati po strmem obrežju črez ozka sedla, v katerih je bil sneg trideset do štirideset črevljev visok. Potniki so se pač spominjali enolične, da skoro lahke poti po ledeni ravnini, po kateri so sani tako lepo drčale. Pse je že križ bolel in niso mogli več vleči, tako da so se morali ljudje vpreči pred nje in jim pomagati; večkrat so morali sani tudi raztovoriti, da so prišli črez kak nedosto-1 pen grič. Včasih so porabili po dve uri za kak prehod, ki je bil komaj destt črevljev dolg. Prvi dan so prehodili komaj pet milj po Novem Kornvallisu, ki je po pravici dobil to ime, kajti raskav in hribovit je ravno tako kakor jugozahodna Anglija. Naslednjega dne dospo do najvišje točke strmega obrežja. Ker so bili potniki preveč utrujeni, si niso mogli zgraditi stanovanja iz snega; zato so prenočili \ud šotorom, zaviti v svoje bivolske kože, premočene nogavice pa so sušili na prsih. To je seveda slabo uplivalo v zdravstvenem oziru. Toplomer se je to noč znižal pod 42°, tako da je živo srebro zmrznilo. .< Zdravje Simpsona se je tako slabšalo, da so se so-drugi resno bali zanj. Napadlo ga je hudo pljučno vnetje, kruto trganje po udih in neznosne bolečine, tako da se je mora! uleči na sani, ki jih ni mogel več voditi. Nadomesti! ga je Bell, ki se je sicer tudi čutil slabega, a ne tako, da bi ne mogel hoditi. Tudi doktor je občutil upliv pohoda v tako strašni zimi, vendar iz njegovih ust ni prišla nikaka pritožba, korakal je dalje, opiraje se na svojo palico, kazal pot in vsem pomagal. Hatteras pa je bil vsemu temu nepristopen, neobčutljiv in čil kakor prvi dan,, njegova narava je bila železna; molče je korakal za sanmi. 20. jantarja je bilo tako mrzlo, da je človeka že najmanjše delo popolnoma upehalo. Vrhu tega so bila pa še tla taka, da so morali Hatteras, doktor in Bell pomagati vleči sani. Vsled močnih sunkov se je sprednji del sani razbil, da so ga morali popravljati, Na ta način so se večkrat po cel dan mudili. Potniki so ravno korakali po neki globoki kotlini in gazili sneg do pasu, vendar so se kljub temu Še potili sredi neznosnega mraza. Molčali so. Kar naenkrat Beli s strahom pogleda doktorja, ki je korakal, poleg njega. Po- tem pa molče zagrabi pest snega, ne da bi kaj zinil, in prične ž njim krepko drgniti po obrazu doktorja. »No, Bell,« krikne doktor in se ga skuša otresti. Toda Bell nadaljuje in drgne z vso silo. »Za vraga, Bell, usta, nos, oči, vse imam polno snega, ali ste znoreli? Kaj pa je vendar? Se huduje doktor. »Ce imate še nos, se imate meni zahvaliti,« odvrne Bell. »Nos!« se začudi doktor in se potipl.ie z roko po obrazu. »Da, gospod Clavvbonnv, kmalu bi bil vam obraz zmrznil; vaš nos je bil popolnoma bel, ko sem vas opazil in če bi se vas jaz ne bil lotil, bi bili sedaj brez tega okraska, ki dela na potovanju sicer sitnosti, a je vendar splošno potreben.« In res bi bil doktorju skoro zmrznil nos; vendar je pričela kri zopet krožiti, ker ga je bil Bell krepko odrgnil in vsa nevarnost je izginila. »Hvala, Bell, drugič vam jaz povrnem,« se zahvaljuje doktor. »Na to se zanašam, doktor,« de tesar, »Bog dal, da se nam ne pripeti večja nesreča!« »Vi mislite na Simpsona, Bell; revež ima silne bolečine.« »Ali se bojite zanj?« praša radovedno Hatteras. »Da, kapitan,« pritrdi doktor. »In česa se bojite?« »Da ga napade kruti skorbut; noge mu že otečejo in zobno meso postaja debelo; nesrečnež leži pod odejo na saneh napol zmrznjen in sunki mu vsak hip obnavljajo bolečine; smili se mi, Hatteras, a jaz mu ne moremo pomagati.« »Ubogi Simpson!« ga pomiluje Bell, »Morda bi bilo dobro, da se ustavimo za en dan ali dva,« meni doktor. Priloga „Sqž6" št, 62, z dne 4, junija 1910. *-------------- ^ Za Ciril - Metodovo veselico, ki se bo voli njene kandidate, pa je vse prav dovršila v nedeljo dne 12. t. m. pri »zlatem * bro. Vsi lepi nauki klerikalcev, kako tre- Jelenu« v Gorici, je obljubilo že mnogo narodnih dam jedila za bufet. Mesto jedil je darovala v ta namen gospa prof. Sei-dlova 8 K., gospa Marija Dominkova, soproga ravnateljeva 2 K, gospa proi. Ma-stnakova 6 K, gospa Komačeva 4 K, Neimenovana 2 K* gd)?oi?i.pFG4>i|i^se;«i^e|a?wdJa. ^.^-laicčistosi^ap klerikahiih »izobraževalnih« 'ostale 'dame 1$o*ž6Ve1b **s *';kakoršnimkoli darilom, bodisi v denarj; ali jedilih. Denar sprejemajo gospe otlborniee in gospodje odborniki, jedila pa sprejemajo gos,pe odbornice v(nedeljq 12. t. m. od 9 ure zjutraj do 2. popoldne na*veseiičnem prostoru pri «zlatem Jelenu«. — Odbor. Dre vi »k Jelenu« na zabavni večer, Hi ga priredi dijaški tamburaški zbor. — Začetek ob 87-. ba ljudstvo vzgajati, dušiti v njeni slaba nagnjenja ter ga dovajati na pot, da bo dobro in olikam ter omikano, so le goli švindcl. Po svojih listih kričijo tako, tudi pri kakem predavanju, ali takoj na to pustijo ljudstvu prosto roko, da sme delati, kar hoče. Po Marijinih društvih je doma Darila za »Dijaško kuhinjo«. — M. Plesničar v Gorici 1 K. — Neimenovana Št. 1. za junij 2 K. — (i. Gabrijelčič iz Kanala 60 kg krompirja. — Gospa Fabčiče-va 31 kg krompirja. — Na račun mesečni-ne je prišlo 14l'28»j<- — A. Urbančič mesar v Gorici, je daroval 12(1 kg krompirja. Moški in ženski zbor Pevskega in glasbenega društva v Gorici priredi v nedeljo dne 3. julija t. 1. p e v s k i k o ne e r t na vrtu hotela pri »zlatem Jelenu«. — Nadalje namerava napraviti 10. julija t. 1. celodnevni izlet k Sv. Luciji. - Podrobnosti prijavimo pravočasno. — Odbor. Porotne razprave. — Anton Piazza iz Beljana. rojen leta 1881., je zabodel 45 letnega Al. Buljana v prsi, vsled česar je Btiljan umrl. Igrali so skupaj popoldne na kroglje, potem na karte, Btiljan je razžalil Piazza in ta ga je vinjen zvečer iskal, ko ga je našel, sta se sprijela, Buljan ga je vrgel ob tla, nato pravi Piazza, da ne ve nič več, kaj se je zgodilo. Zaslišanih je bilo več prič, pokazale so se okolnosti, ki so olajšale krivdo obtoženca tako, da je bil obsojen le na 15 mesecev v ječo s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Včeraj se je vršila razprava proti Ludviku Kolencu, staremu 2?> let, z Lokvi, radi telesne poškodbe. Lani v aprilu je šel Leopold Štrosar s sestrami v gostilno k Antonu Makucu. Ko so odhajali, so prišli iz gorenje sobe nekateri, med njimi neki Dominik. Gruden, ki se je lotil Štrosarju, nekateri so ga tepli ter vrgli ob tla. Na pomoč mu je stala sestra Kristina, Kolenc pa, ki je stal dotlej v strani, je šel v drugo sobo po steklenico ter jo vrgel v Širo-sarja, katerega je zadel v desno oko. — Zdravniki so izjavili, da je oko. izgubljeno. Kolenc pravi, da ne ve, kako je vrgel steklenico, gotovo pa ne z namenom, da hi ranil Štrosarja. Štrosar je izpovedal, kakor gori povedano. Zaslišanih je bilo več prič. Kolenc je obsojen na 4 mesece v ječo ter mora plačati Štrosarju 300 K, ker doslej ni mogel delati, 300 K za bolezen in 2000 K za zgubljeno oko. Obsojen duhovnik, ker pretepel dečka. - Č. g. Lojze Novak, župni upravitelj v Ajdovščini, je bil 3. t. m. pri e. kr. okr. sodniji v Ajdovščini obsojen na 15 K globe, Ker je nekega dečka v šoli pretepel do škode. Ljudsko štetje se bo vršilo letos. Proračunski odsek državnega zbora je sprejel resolucijo dr. Kramara, naj vlada pri ljudskem štetju poleg občevalnega jezika napiše tudi narodnost. — Slovenci in Slovenke, poskrbite, da boste upisani za Slovence in Slovenke! Posebno v Gorici treba paziti, da nas zopet ne opeharijo kot pred 10 leti za par tisoč Slovencev! Izlet na Črno prst napravi nekaj gospodov iz Gorice. Odhod danes o polnoči z vlakom do Hudajužne. Zbirališče na drž. kolodvoru. Občinske volitve v Gorici. — Za tretji razred kandidira laška liberalna stranka te-le gg.: dr. Ahil Venir, tiskar Josip Juch (Jug iz Solkana) in Anton Bisiaeh, tajnik trgovsko-obrtne zbornice. Izprijevaici ljudstva. — V dopisu z Banjšic, kateri smo priobčili v torek, je zapisano, da je rekel neki klerikalec na-prednjaku: »Ali ste neumni, bodite »kde-rlkal' c«, pa boste smeli vse uganjati — nam je vse dovoljeno, mi smemo vse, vse se nam odpusti, vam nič.« — Res je tako! Klerikalci izprijajo ljudstvo, ker mu vse dovoljujejo. Kar hoče, sme početi, samo da je pristaš klerikalne stranke ter neumnost irt hudobija, kjer so v takih društvih moški in ženski, je ista komedija, kakor v Marijinih društvih — med čuki pa je doma skrajna surovost in podivjanost, pravi-sad Teršoglavovih naukov. Ce se od naše strani javno pograja pogreške ljudstva, joj, kako zabrenče po klerikalnih listih, da smo razžalili »naše dobro in verno ljudstvo« katere učijo, naj uniči »liberalce«, ki pravijo take reči o našem ljudstvu. Ko smo povedali prizadetim Kra-ševcem po volitvah, kar jim je šlo —- kako so kričali klerikalni listi; če se pove, kako preklinjajo grdo v kaki klerikalni vasi, joj, hitro je tu dolg dopis, ki brani »oštjar-je« in »madonarje«. Tako izprijajo že po svojih listih ljudstvo, ker mu dajejo potu-ho, ker je zagovarjajo, namesto da bi rekli: res je, ti naše ljudstvo, ne smeš tako delati, tako govoriti! — Klerikalci se le navidezno bogaboječi, v resnici so za-vratni in kričijo na uaprednjake, kadar sami uganjajo reči, katere drugače obsojajo. Kako vpijejo radi plesa, ali če se hočejo pobožne klerikalne dušice zavrteti, pa pravijo posvečenci: pa naj se, pa naj plešejo v imenu Božjem in nič se ne strašijo hudiča, ki je baje vmes med plesalcem in plesalko! — Največja surovost in demoralizacija pa je v »čukariji«, katere se drži sloviti dornberški izrastek. »C u-k arij a« je zalega, k a t e r o tre b a z a t r e t i! —- Treba je sploh velikega boja, organiziranega dela proti klerikalnim izprijevalcem našega ljudstva. Kličemo: na pomoč! Kaj je z otroškim vrtcem na Blanči, je zopet pred kratkim vprašala »Gorica«. Vprašala pa je »Sočo«. Ali »Soča« nima s tem vrtcem nič opraviti, naj vpraša »Gorica« predsednika moške p. sv. C. in M. v Gorici, ta jej pove, kako stoji ta reč; če noče škodovati, bo molčala! Nevoščljivost in Jezica. — »Gorica« in za njo »Slovenec« sta zapela visoko pesem o »praktičnem liberalnem narodnja-štvu«. Namreč prav nič ni všeč klerikalcem, da se tiska v Goriški tiskarni laški dnevnik »11 Gazzettino popolare«. Tisk takega lista da tiskarju gotovo nekaj dobička; tega pa bi radi odjedli'klerikalci, ljudje, ki žro ljudski denar, g. Gabrščeku, kakor mu sploh hočejo odjesti vsak pošten zaslužek. Sedaj so si izmislili, da je »Gazzettino« poveličeval »Lego« in njeno slavnost. in glejte, ta laški list, ki poveličuje »Lego«, se tiska v GabrŠčekovi tiskarni. Potem: za »Lego« ima Gabršček stroje in črke, laške irredentiste poveličuje .......ali je zagrešila kdaj kaka slovenska tiskarna kaj enakega... to je iz- dajalstvo nad slovenskim narodom...... Joj, joj, kaj bo! Ljudje brez vsakega čuta za slovenski narod, za katerga usodo ba-rantajo kakor semenjski mešetarji, da le več pade v več ali manj posvečene žepe, so bili »ogorčeni« nad Gabrščekovim »izdajstvom« in napisali so ostro notico v »Go rico« in »Slovenec« jo je ponatisnil. Ljubljanski lump ni hotel zaostali za goriškim. Nevoščljivost je pač velika in jezica tudi! — V Gorici so se vsi razsodni ljudje smejali notici v »Gorici« in smejejo se neumnosti v »Slovencu« ker dobro poznajo laški dnevnik »Gazzettino«. Iz trte izvita laž je trditev, da je »Gazzettino p o v e 1 i č e val zborovanje »Lege«. Poročal je pač o zborovanju, kakor n. pr. »Gorica« in drugi listi, to je bila pač njegova dolžnost------ poveličeval paniprav ničte slavnost i. Kdor trdi, da jo je poveličeval, ta je lažnik, in tak lažnik se je oglasil v »Gorici« in za njo v »Slovencu«. »Gazzettino« je zmeren laški dnevnik; če bi šlo po njegovem, bi Slovenci in Lahi živeli v miru v Gorici. Ali nekaj je, radi česar ne morejo slovenski klerikalci videti »Gazzettina«, to namreč, da se bori proti laškim liberalcem, dobrim zaveznikom slovenskih klerikalcev, ter da včasih pošegače tisto slovečo zvezo. Hinc illae lacrimae o......izdajalstvu itd. Laški liberalci bi radi upropastilj »Gazzettino«; pomagati jim hočejo sedaj slovenski kle- rikalci, zvesti njihovi zavezniki; vsak po svoji strani. — Kako strašno nevaren Slo- ' vencem je »Gazzettino«, priča najbolj dej- ! stvo, da poroča o vseh naših slovenskih prireditvah ter da je naročeno nanj več Slovencev v mestu! S tem je falotska hu- | dobija »Gorice« in »Slovenca« najbolj razkrita. Nova misel dr. Gregorčiča na šolskem polju. — Prišel je na dan z zasebno slo- , vensko gimnazijo, ker se kot poslanec nikdar resno ni brigal za slovenske paralel-ke na gimnaziji ter je po svoji stari navadi zamujal -priliko, ko so bili Lahi mehki in voljni, kaj storiti, da bi prišli do slovenskih in laških paralelk na goriški gimnaziji. On in tovariši niso storili svoje dolžnosti, zato pa sedaj poziv na slovensko ljudstvo na Goriškem, naj si postavi svojo zasebno gimnazijo. Znano je, kako je pomagal Lahom do laške trgovske šole v Gorici. Z napredne strani se je opozarjalo na nevarnost, da dobijo Lahi svojo laško trgovsko šolo in za njo dobro deželno podporo, ali Gregorčič je bil gluh, ker je bil za to: da dobijo Lahi svojo trgovsko šolo, Slovenci pa nič. On je kriv, da imajo Lahi svojo trgovsko šolo ter da nismo Slovenci dobili nič. Sedaj pa mogoče, če bi se mu uresničila nakana s slovensko zasebno gimnazijo, pride na dan z zahtevo: »slovensko ljudstvo, daj denar za slovensko trgovsko šolo. V deželnem zboru sem jo »zašu-štral«, postavimo zasebno«! - - Vse mogoče! Kai se je zgodilo v Št. Andrežu. — M nedeljo so plesali v Št. Andrežu na laški takt. Samo laški lepaki so naznanjali po Gorici, da bo 29. maja ples v Št. Andrežu, v slavni klerikalni vasi tik Gorice. — Župan Lutinan je dal dovoljenje za javni ples in vabili so po laško in plesali na laški takt. Bralno in pevsko društvo prireja lepe veselice vsako leto, tudi letos jo je priredilo ali župan ne da dovoljenja omenjenemu društvu za javni ples — dasi je tak ples, združen z veselico, čisto nekaj drugega kot javni ples, kakoršen se je vršil n. pr. v nedeljo. Naprednjakom ne da dovoljenja za javni ples pri veselici, pač pa je dal dovoljenje klerikalcem, ki so pa napravili velik škandal ter omazali slovenski Št. Andrež z laškimi lepaki in laško godbo. — »Gorica« je bila v torek radi tega strašno ogorčena, dasi je dobro vedela že prej, kaj se pripravlja. Pesek v oči javnosti je godrnjanje v »Gorici« radi omenjenega škandala. Pustili so, da se vrši ples po laško, potem ko je to izzvalo splošno ogorčenje, so pa ogorčeni še možje krog »Gorice«; Tako se še ni kmalu osmešila »Gorica« z »ogorčenjem«, kakor v torek. — Ubogi klerikalčki v Št. Andrežu! Saj so mislili prav: v dobi zveze Pajer-Oregorčič pritičejo v Gorico le laški lepaki in godba mora biti laška! Pričakovali so na ples Gregorčiča, Fona, Stepančiča pa tudi Bombica in Venirja — na, sedaj so jih pa tako slabo razumeli prt »Gorici«! Vendar enkrat nekaj pametnega z goriškega magistrata. — Župan Bombig je poklical k sebi društvo pekov v Gorici v namen, da se zniža cena kruhu, ki je tako visoka, da godrnja radi nje vse prebivalstvo, najbolj občutijo to draginjo seveda delavski sloji. Energičen nastop mora pomagati v dobro ljudstvu. Samomori vojakov. — Dragonski narednik Ivan Ruop, star 29 let, se je ustrelil z revolverjem. Ustrelil se je tudi pionir Josip Mizerak iz Krlemeje v Galiciji, star 24 let. Kaj pravita dr. Turna in Dennota o Sokolih. — Klerikalni listi se hvalijo, da so vrgli soc. demokratje Sokolom v obraz, »da mladino namenoma kvarijo, materialno uničujejo, s pijačo ter večnimi plesi po-živinjujejo, in pitajo s samimi protifurški-mi frazami ter neskončno puhlostjo«. — Dr. Turna se je svoj čas rad sukal okoli Sokolov, ker je tako kazalo. Kako neresnične so trditve, ve vsak, kdor pozna So-kolstvo na Goriškem. Soc. demokratje so pač jednaki klerikalcem: svojih grehov ne vidijo, pač pa podtikajo drugim razne grehe: rečem ti, da mi ne* porečeš. Da je vse p u h 1 o, kar ni v rokah vseved-neža in nadčloveka dr. Turne, to je pa že stara reč! —- Moža se smešita! V Cerovem je pridigal v nedeljo su-plent s tukajšnje gimnazije dr. Capuder o francoskih vojskah. Ali je pridigal tudi o »potrebi vojske proti učiteljstvu«, kakor so pridigali isti čas po nekaterih drugih krajih-njegovi novostrujarski tovariši?! Povodom jamske veselice v. Škocjanti dne 5. junija t. 1. bo vozil na ta dan po en posebni osebni vlak iz Trsta c. kr. d. ž. iz Pulja v Divačo. Posebni vlak bo odpeljal iz Trsta c. kr. d. ž. ob 9 uri 13 minut dopoldne in pride v Divačo ob 10. uri 33 minut dopoldne. Odhod iz Divače ob 8.05 zvečer, prihod v Trst ob 9.40. — Iz Pulja se odpelje posebni vlak ob 7 uri 10 minut zjutraj in pride v Divačo ob 10 uri 53 minut dopoldne. Iz Divače se je vrniti istotako s posebnim vlakom (Odhod iz Divače ob 7 uri 30 minut zvečer, prihod v Pulj ob 11 uri 13 minut po noči.) Muzikalije »Glasbene Matice« v Ljubljani za društveno leto 1909/10 so pravkar izšle. Te dni se začno razpošiljati in jih dobe člani za 4 K društvenine, nečlani pa po 6 K. XXXVII. zvezek Matičnih zborovskih partitur je izšel pod naslovom: 20 moških in mešanih zborov uredil Matej Hubad, ter obsega sledeče skladbe; A. Moški zbori:!. Jakob. Aljaž: Na dan! — t, Emil Adamič: Scherzando. .— 3. Oskar De v: Hrepenenje. —- 4. Oskar Dev: Tihi veter od morja. — 5. Stanko Premrl: Na dan! — 6. Ludvik Hudovernik: Zvezde. — 7. Zorko Prelov;ec: Jaz bi rad rudečih rož. — 8. Ivan MuhviČ: Mir. — 9. Vjeko* slav Ružič - Rosenberg: San. — 10. Vilko Novak: Gorski kraj, — 11. Vilko Novak: Sauak »pava. — 12. Hrabroslav Vogrič: izgubljeni cvet, — 13. Frldo Juvanec: Rožmarin. — 14. Ferdo Juvanec: Pastir. B. Meša n i z b o r i: 15. Franc Kimovec: Izgubljeni cvet. — 14 Emil Adamič: Zapuščena. 17. Hrabroslav Vogrič: Ljudmila. — 18. Anton Vilhar: V mraku, — 19. Dr. Anton Schwab: »Dobro jutro«. Pevski valček. —¦ 20. Ferdo Juvanec: Na goro. — »Komenski trtjon je naškilil«..... Gregorčičeva »Gorica« je jezna radi dopisa iz Komna v »Soči« št. 59. o kaplanih, kjer je bilo povedano, kako sta bila dva posvečena gospoda obsojena v globo. — Radi tega si je izbrala »Gorica« hitro nekega gospoda v Komnu pa mu podtaknila dopis. Prav nizko, prav falotsko pravi Gregorčičeva »Gorica«, da je »komenski trtjon naškilil« svoje tripalnike na kaplane. Radi male telesne napake tako grdo se zagnati v koga, to razume le »Gorica«, ki je na tem polju prava specialistinja. — Kaj je zagrešila že takega tekom let! — Taka pisava kaže skrajno podlost in pro-palost pisca. Javnosti povemo, da menjeni gospod ni pisal onega dopisa o kaplanih. Torej je napad še toliko nesramnejši! »Krojaška zadruga«. — Iz mesta: Toliko so govorili o dobro idoči trgovini, o dobičku in vabili v svojo prodajalno. Kam pa je šel ves ta dobiček, kontu v prid? Javnega računa treba, da bomo videli, kako in kaj — da ne bo javnost sodila, da edini »dobiček«, katerega je dala »Zadruga« Slovencem, je ta, da je izročila trgovino zagrizenemu Lahu ter ga utrdila v trgovskem svetu!— Krojač, bivši č^an »Zadruge«. . • Zaprli so v Gorici na Tekališču Fr. J. nekega Štrka, ki je izvlekel k sebi v stanovanje dekletce Ivano Černe iz Vrtojbe ter jo hotel zlorabiti. Dekletce je vpilo, na kar jo je izpustil. Na to so ga aretirali. V nedeljo dne* 29. maja t. L seje yde-ležilo streljanja na tarčo v Panovcu 14 strelcev deloma udov, deloma vabljencev Lovskega in strelskega društva za Goriško. Streljalo se je pri ugodnem vremenu in doseglo še precej dober vspeh, ki bi bil toliko boljši, ako strelec ne bi menjaval puške ter bi streljal celo serijo le z jedno, kar pa je bilo za sedaj neizvedljivo. Drugič se potrudi predsedniŠtvo tudi ta nedostatek odstraniti. Oddanih je bilo 280 strelov, med temi 189 zadetkov t. j. povprečno 67% z f>85 enotami. Najboljši strelec je dosegel 99% zadetkov z 75 enotami, najslabši (iz-vzemši jedhega, ki je Je figuriral) 50% z 26 enotami. Vsak strelec je oddal 20 strelov. — Druga strelska vaja se pravočasno napove. V kaznilnico v Qradišče ob Soči so odpeljali onega laškega oficirja Petra Anr dreinija, ki je bil'obsojen, na 13 rtiesecev ječe radi vohestva- v Tržiču. 5 Nevarno je ranil svojo ženo neki Lu-dovik Kumar tik Magistratne ulice danes . pop. Ranil jo je z britvijo. Aretirali so v bližini Krmina 2 Trza- ^ • eana V. Manjago in Ant. Stradiot ter Go-ričana Ivana Bitežnika, v Gorici pa nekega laškega podanika D. Delbianco. To radi tatvin po raznih krajih. Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti- v Gorici lekarni Cristofoletti-Kii mer. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času-od 5. do 12. t. m. j Opozarjamo slav. občinstvo na inse- . rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. n o j o d a j m o«, nadalje opereta »D i i a-kova z ar ubite v« s spremljevanjem klavirja. Ta točka je dosegla povsod svoj uspeh. Zraven lepih pesnij bo na vspore-du tudi srečolov. Začetek ob 1, pop. — Zveza z železnico je ugodna. Iz goriške strani ob 11. uri do Avč. Kanalci napravijo lahko ma! izprehod, od Sv. Lucije tudi ob 11. pred. Torej na veselo svidenje V Ročinju. Moll-ov Seidlilz-prašek je e& na želodcn trpeBe neprekoaljivo sredstvo katero ima prednost pred Taemi dmg»mi_ dra stiCnimi Siat!l. kroglicami in grenBioami. Cena orig. škatlje K2- Ponarejanje se sodn^ko iaslednje. Illollo-vo Franu žganje in sol ta ribanje iivota. — Bolečine olajfiuJoCe in okrepCuJote ata-roznano sredstvo proti tigaoju in prehlajeujn "vsake vrste. Orig. steklenica K 1*80 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodUnicah. Glavna lekarna 1. HOLL, c. ia kr. tvorni lalolmk, Dunaj, Tnchlanoen 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti A. Gironcoli. §ol*Pri zlatem jelenu« v Gorici z govorom, petjem, godbo, itd.— H. Dne 1 9. j un ij a 1910. 1. Ob 6. uri zjutraj tekma. °. Sprejem došlih gostov. Zjutranji koncert. 3. popoldne ob 4. uri pričetek javne telovadbe: a) nastop ženskih oddelkov z vajami z vretenci, b) nastop Članov s prostimi vajami, c) nastop naraščaja z vajami s praporci, d) telovadba članov P. S. t. na orodju, e) nastop gostov, i) telovadba članov na 6 bradljah, g) skupine. — 4. Ljudska veselica s petjem, godbo, plesom, na 2 plesiščih itd. itd. Jedila in pijačo dobilo se bode v 8 zato nalašč postavljenih šotorih. Med veselico prodaja spominskih razglednic, šaljiva pošta, pošta na veseličnem prostoru itd. Vstopnine: Na predvečer h ko-rnerzu 50 vin. K javni telovadbi in ljudski veselici 50 vin. Sedeži na tribuni po 1 K. Vsak plesni komad 20 vin. Srečke po 10 v. Razglednice po 10 vin. Idrijska Sokolska 2upa je priglasila svoj korporativni prihod. — Na zdar! Sokol Plave-Deskle je priredil, kakor objavljeno v časopisih, svojo pomladno veselico ter si šteje v dolžnost, zahvaliti se vsem onim, ki se niso strašili slabega vremena in so tako mnogoštevilno obiskali našo veselico. Zlasti se zahvaljujemo društvu »Lipi« iz Plavi, katera je proizvajala dve pevski točki v občo zadovolj-nost in narodnim požrtovalnim Kanalcem, ki so prihiteli v obilnem številu k veselici ter tako najbolj pripomogli k dobremu uspehu. Prisrčna hvala vsem! Na zdar! Sokol, Plave-Deskle, dne 31. maja 1910. Edm. Konjedic, tč. starosta. F. Gabrijelčič, tč. tajnik. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Goriško kmetijsko društvo bo imelo v četrtek 16. t. m. svoj občni zbor v hotelu pri »zlatem Jelenu« v Gorici. Škropimo in žveplajmo! — Sedanji "čas je za razvoj glivic, provzročujočih grozno plesen in peronosporo, nenavadno ugoden, kajti komaj solnce nekoliko pri-greje, že mu sledi rosa dežja. Kdor hoče toraj ohraniti letos trte zdrave, naj jih čimprej mogoče škropi in žvepla. Slovenskim trgovcem in gospodinjam. Pri slovenskih gospodinjah, posebno pri kmečkih, se je vsled židovske reklame in pomanjkanja domačih izdelkov tako udomačila Franckova cikorija, da mislijo, da je le pod tem imenom dobiti pravo ci-korijo. Na ta način si nemški Žid kupici med nami bogatstvo. — Sedaj imamo v Ljubljani veliko, moderno tovarno za ka-vine surogate. Postavili so jo naši bratje Čehi. Uslužbeni so večinoma Slovenci.— Ta tovarna, ki se imenuje Kolinska, lahko tekmuje s svojimi izdelki (kolinska kavina primes) z inozemstvom ter celo prekaša vse istovrstne tuje izdelke. ; goriška kolesarska zveza. ' Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da se je dosedaj priglasilo za cestno dirko in veliko športno slavnost, katera se bo vršila v nedeljo 12. t. m. 19 dirkačev in sicer 6 za dirko Ajdovščina-Gorica, 6 za dirko Miren-Goriea in 7 za polževo dirko. Število dirkačev se gotovo podvoji do zaključka prijav, kateri je 11. junija ob 9. uri zvečer. Gospode dirkače se obvešča. Ua morajo biti pol ure pred odhodom pri startu v Ajdovščini kakor tudi v Mirnu. Za dirkači odide avtomobil, kjer bode preskrbljena zdravniška pomoč. Do sedaj je priglasilo 18 raznih društev svoj korporativen prihod. Naproša se še za nadaljno priglasitev cenjenih društev. '' Kolesarsko društvo »Danica« naznanja, da bo društvena seja prihodnji torek J ob 8.30 uri zvečer v društvenih prostorih. Naproša se uljudno gg. člane, da se polno-številno udeleže radi kolesarske slavno- 1 sti, ki je pred durmi. ] Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vr- j tojbl — Podpisani odbor se tem potom najprisrčnejše zahvaljuje vsem onim, ki ( yo na bodisi katerikoli način pripomogli, da se je naša prireditev dne 29. maja moralno in gmotno tako dobro izvršila. V posebno dolžnost si šteje izreči svojo zalivalo bratskim kolesarskim društvom »Danici« iz Gorice,-»Solkanu« iz Solkana in »Mirnu« iz Mirna za udeležbo in kontrolo ob progi, koder se je vršila dirka. Zahvaljuje se tudi vsem cenjenim gospi-cam, ki so iz posebne prijaznosti do društva sodelovale pri šaljivi pošti in gospodom, ki so blagovolili prodajati srečke za novo dvokolo. Še enkrat srčna zahvala in krepak kolesarski zdravo. — Odbor kolesarskega društva »Vrtojba«. Iveza ma^h društev. Kmetsko izobraževalno društvo v Lokovcu priredi jutri v nedeljo veselico z zelo zanimivim vsporedom. Bralno društvo v Šempasu priredi jutri v nedeljo v prostorih g. Humarja svojo veselico, pri kateri bodo sodelovala tudi društva iz bližnje okolice. K že objavljenemu vsporedu je dodati še točko: La-harnar, Pozdrav, poje bralno-društvo iz Crnič. Kmetsko-izobraževalno društvo v Sto-rjah priredi, svojo prvo veselico z govorom, petjem in igro jutri v nedeljo v prostorih g. K. Suše. Bralno in pevsko društvo »Sloga« v Ročinju priredi jutri v nedeljo veliko veselico. Na vsporedu je igra: »V L j u bi j a- začetek, ko stopi zakon v veljavo, misli j minister, da so brez ozira na začetek med- J narodnega dogovora posebno pri nas j razmere v celi vrsti industrij že tako pripravljene, da bo zamogel ta zakon stopiti v veljavo že s 1. jati. — Zbornica je na to sprejela v vseh čitanjih zakonski načrt glede prepovedi ženskega nočnega dela v industrijskih podjetjih ter je potem začela razpravljati nujni predlog glede odredb v prilog tkalcem, ki delajo doma. Po kratki debati je bila razprava prekinjena. Koncem seje je češko-radikalni posl. Sokol protestiral, da so nekateri členi posl. zbornice poslali državni dumi adreso v prilog Finski. Mej došlimi ulogami zbornice se nahaja interpelacija krščansko-socijalne-ga poslanca dr. Gessniana, v kateri energično protestira proti vporabi skupne armade, izlasti avstrijskih čet v ogrske volilne svrhe ter poživlja vlado, naj pazi, da bo skupna armada izključno izvrševala zakonito nalogo. Cehi in Jugoslovani so uložili interpelacijo, v kateri se pritožujejo o volilnih zlorabah v slovaških delih Ogrske in proti uporabi avstrijskih čet v ogrske volilne svrhe. Čitanje te interpelacije so Čehi in Jugoslovani vsprejeli z živahnimi klici ogorčenja. V proračunskem odseku je zahteval posl. Ploj ponovno veljavnost izpitov in Študij na zagrebški univerzi; zahteval je tudi ustanovitev slov. ljudskih šol v Istri. Volitve na Ogrskem. — Dosedaj je znanih 390 rezultatov. — Dobile so: narodna delavna (vladna) stranka 283, Ko-šutova 46, Justhova 37, ljudska stranka 13, narodnosti 7, izven stranke 67ti 17, 48ti 10, demokratje 2, 48ta kmetska stranka 2 in krščanski socijalci 1 mandat. — Potrebnih je 17 ožjih volitev. — Košuto va stranka je izgubi! 57 in dobila 10, Justhova stranka je izgubila 21 in dobila 4, narodnosti izgubile 6 in dobile 1, socijalni demokrati izgubili 1 mandat. Vlada je seveda jako zadovoljna z uspehom, ki jo stane obilo denarja. Proslavlja se Khuen-tiedervarvja, da »z n a« delati volitve!! Bosenski deželni zbor je sklican na dan 15. t. in. Proti irredentt in v obrambo domačinov je vložil M. Mandič v poslanski zbornici interpelacijo, v kateri govori o nameščevanjii delavcev in uradnikov pri državnih in drugih podjetjih; govori o laških podanikih v arzenalu v Puli, ki so oficirji in inženirji, pri gradbi plan. železnice so bili tudi oficirji in inženirji z Italije, omenja vohuna Andreinija itd. in zahteva odpomoči v prid domačinom. Politični pregled. Cesar v Bosni. — Včeraj je dospel cesar v Mostar. Ob 4.15 popoldne se je cesar odpeljal na Dunaj. — Varnostne odredbe so bile velikanske povsodi: žan-darmerija, vojaštvo, policija, vse je čuvalo, da se kaj ne zgodi, proga je bila gosto zastražena. Tudi ljudstva se ni rado puščalo v mesto, kakor je hotelo. Poročila vlade so pretirana. Poslanska zbornica je odkazala vladno predjogo glede zbora odsluženih vojakov brambenemu odseku. Na to je bilo sprejeto poročilo socijalnopolitičnega odseka o prepovedi nočne službe Žensk. Trg. minister dr. Wefsskirchner misli, da nima potrebe, predlog v zbornici še posebej priobčiti. Nasproti dvomom, ki zadevljejo Razne vesti. Slov. akad., društvo »Ilirija« v Pragi naznanja vsem akad. društvom, da se je znižala cena kolkom za dijaški podporni sklad od štirih na dve kroni za 1000 komadov. Dobra kupčija. — V neki katoliški cerkvi v Chicagu so farani enkrat na teden ob večerih igrali karte v korist cerkve. Kako začudenje pa je bilo, ko se je zvedelo, da je g. župnik za dotične prispevke kupil lepo pohištvo za farovž. Od tistega časa sem nekateri niso več igrali v prid cerkve, niti za farovž. Tretji polet čez kanal med Francijo in Anglijo. — Sedaj je preletel angleški avia-tik Rolls s svojim zrakoplovom ta kanal. Iz Dovera v Calais je rabil 40 minut. Koj na to se je zopet vrnil na Angleško in dobil lepo nagrado. 23.000 kilometrov na ribiški ladji sta napravila v 2l/i! letih francoska brata du Batv in sicer sta odpotovala iz Boulogne v Juž. Ameriko in od tod pod Afriko v Avstralijo. Obsojen častnik. — Vojna sodri i ja v Pragi je obsodila poročnika 29. domobranskega polka po imenu Le\vicky, na 7 let ječe v trdnjavi, ker je inspiriral serijo člankov, ki so izšli v narodno-socialisti-čnem listu v Budjejovicah ter so se bavili z razmerami v omenjenem polku. Dva Premrla. — Pri vojaški sodni ji v Ljubljani sta bila obsojena brata Julij in Karol Premrl, prvi na 7, drugi na 9 let ječe. Zaprta bosta v trdnjavi W61lersdorf. Julij je bil pobegnil od 97. pešpolka, Karol ni šel k vajam. Oba sta nevarna tatova in vlomilca. Svoj čas smo poročali, kako sta kradla tudi v Gorici, kjer sta pobrala 5 koles; v Ljubljani, v Vidmu, Solkanu sta živela dobro pa nič plačala; v Solkanu sta naredila dolga 200 K. Pomagala sta jima Henrik Premrl iz Divače In železniški sprevodnik Fran Bevc. Tudi ta dva sta obsojena: prvi na sedem mesecev, drugi na osem mesecev ječe. Mednarodni stanovanjski kongres se vrši ha Dunaju. Prvo vprašanje se je sukalo okoli tega, ali naj občine gradijo delavska stanovanja ali naj le podpirajo privatna stavbna društva ali naj se pripusti stavbarstvo privatnemu kapitalu. Soglasno se je sprejela misel, da mora občina poseči na stanovanjsko polje za »male ljudi.« Protiklerikalne demonstracije v Zagrebu. — Na srednjih šolah pobirajo denar za neko bandero srca Jezusovega; kar bi preostalo, bi poslali papežu. Ta naredba sekcijskega šefa dr. Ainruša je vzbudila obilo ogorčenje. Svobodorniselci so priredili shod, prišlo pa je na shod kričat tudi nekaj klerikalcev, ki so ranili nekega soc. demokrata; shod je bil razpuščen. Ude-ležniki so šli na istočasni klerikalni shod, na to pred univerzo. Demonstracije so trajale še pozno v noč. To je bilo 2. t. m. Nekaj številk o belgijskih samostanih. Odkar se je na Francoskem ločila država od cerkve, je prišlo v Belgijo vse polno menihov in nun iz iraiicosk.il samostanov. Črna armada šteje dandanes nad 50.000 glav v nad 3000 samostanih. »Siromaštvo« teh samostanov dokazujejo sledeče številke: nepremičnine znašajo 615 milijonov, premičnine 310 milijonov, posestva 130 milijonov frankov; skupaj l milijarda 55 milijonov frankov. Ti reveži so dobili od klerikalne belgijske vlade lansko leto za 4 milijone fr. podpor, in drž. zbor jim je dovolil nad I milijon. Do sedaj jim je nakazala vlada podpor v znesku 185 mil. fr. Toda ravno delovaje klerikalcev pospešuje razvoj protiklcrikalnih strank in ne bo dolgo, ko se bo lahko trdilo: V Belgiji je bil klerikalizem. In pri nas? Novi siamski dvojčki. — V svojem šotoru pri Ogrskem brodu je porodila 40 letna ciganka Magdalena Herak skupaj zrašena dvojčka. Od zadnjega rebra sta tako zrašena skupaj, da imata oba skupno spodnje truplo in skupni nogi. Torej dve glavi, dve prsi, štiri roke, en trebuh in dve nogi. Spola je ne da določiti. Oba še živita. Cigani so pripravljeni prodati dvojčka kakemu zdravniku. Torej nov predmet na svetovnem trgu. (Dalje na peti strani.) Razglas. Dne 13. junija 1910. ob 9. uri dopold. vršila se bode pri c. kr. okrajni sodniji goriški Javna dražba nepremičnin vi. št. 1426 d. o. Dornberg t. j. posestva pri Malnu. Posestvo z zemljiščem vred je sodno cenjeno na 22.980 K. Najmanjši ponudek znaša za vrt in poslopja 9450 K, za travnik 1305 K. za gozd 675 K. — DraJ.beni pogoji so na vpogled pri c. kr. izvršilni sodniji v Gorici. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Baitelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Na]c9tie]e kupavaliče alraberikega ia drebnaga •lt|a ter tkaala, preje Ia nitij. POTREBŠČINE n piiarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE ta krojmH in Sevljatfe. STetfnJfce* — Kožni venci. — Masne knjliice. lišna obuAala za fse letne čase. Semena za zelenjave, trave ii detelje, Najbolje oskrbljena zalo« a za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na rtAeM • %s—v Zrakopiovstvo v Ameriki. — Ameri-kanski list *New?Yo,rk Times« je določila 120.000 K onemu zrakoplovcu, ki preleti iz New-Yorka v Chicago, drugi list »New York-World« pa 150.000 K in sicer jih dobi oni, ki preleti iz St. Louisa v Ne\v-York. Aviatik Curtiss se je že javil. Iz francoskih polkov se bo po ukazu vojnega ministra Bruna pošiljalo afrikan-, jkiHi-j^l^^ grešili prot* mbr^r^iravrftfstr,'' lastnini, disciplini itd. Premestitev v Afriko bo kazen za take vojake. S to določbo se hoče omejiti »apaštvo« v francoski armadi. Strašne razmejre v Mesini. — Rimski listi poročajo, da je dognal italijanski kralj m zadnjem potovanju po Siciliji, da se ni skoraj ničesar storilo za Mesino. Same barake, bolnišnice brez zdravnikov, po-rodišnice brez babic, ubogo ljudstvo v bedi in urnazanosti. Inženirji imajo krasne palače. Ruski milijonar zastrupljen. — V Pe-trogradu so dobili znanega milijonarja hutolina zastrupljenega. Dejanja sta o-sutuljena njegov svak Ljanv in njegov zdravnik dr. Bačenko. Amerikanski dolarji in evropsko plemstvo. — Ena najbogatejših in najlepših dedinj Severne Amerike. Margareta Dre-\el, hči lastnika svetovno znane banke Drexel <5t Comp.« v New-Yorku, se poroči s članom zelo stare aristokratske rodbine, z 25 letnim Viscont Maidstone. Za dolarje se dobi tudi najstarejše evro-pejsko plemstvo. - - Stari časopisi na Kitajskem. — Vsak natiskan papir se na Kitajskem posveča svetnikom starega veka. Zato se pa šteje v greh, ako rabi kdo stare časopise za posvetne namene. Vlada prepoveduje staviti stare časopise v podplate. Gotova vrsta boncev hodi od časa do časa po mestih in vaseh od hiše do hiše in pobira spoštljivo stare časopise, ki se potem zaž-go pred podobami starih svetnikov. Posestnik umorjen. V Brtnicu pri Pragi so dobili posestnika Robiča s pre-klauo glavo. Robiček je prodal na semnju živino. 2000 K v denarju in več hranilnih knjižic mu je pobral neznan ropar. Zeppelin odlikovan. — Grof Zeppelin je imovan vitezom reda pour de merite za znanost in umetnost. Iz najvišjih krogov. —- Georg Rum-bold, sin znamenitega angleškega diplomata in bivšega poslanika na Dunaju Ho-race Rumbold, je stal pred sodiščem, od-dolžen tatvine treh prstanov, katere je ukradel svoji gospodinji in jih prodal za nekaj šilingov. Tatvino je priznal. Angleški pisatelj Bernard Shaw je poslal svojo zadnjo komedijo Tolstoju v pregled. Ta ga je pa oštel, ker je Shaw v spremljevalnem pismu rekel, da je humor božja lastnost, da smatra on svet za dovtip boga in da bi bilo vredno, iz sveta na praviti dober dovtip in ne slabega. Morilec - žirna". — Pri obe. volitvah v Kraville pri Bordeaux-u je ustrelil delavec Dallemegne 60 letnega župana Ri-eharda. Pozneje se je komaj izvedelo za vzrok, ki je bil ta, da je hodil starec Ri-chard k delavčevi ženi. Ker je maščeval na ta način delavec svojo čast, je bil sedaj izvoljen županom. Dallemagne ima priti še pred porotnike, kjer bo pa gotovo oproščen. Korajžna dama. — Mrs. Gateman, iz Ne\v-Yorka, ki je poročena komaj tri tedne, je slišala po noči v spalnici ropot. iVvož je spal. Pri luni je zapazila vlomilca, ki je prišel skozi okno, in ravno basal zlatenino v kovčeg. Dama vstane, vzame iglo iz klobuka, potisne jo tatu v tilnik, udari ga z železnim pljuvalnikom po glavi in ker je vkljub temu hotel uteči tat skozi okno, ga palme tako, da je padel precej visoko in se ubil. Ves čas je mož te koraj-žne dame trdno spal in ni ničesar slišal. Gotovo je imel prejšnji večer kako »sejo«. — Koloman Mikszatii, slavni ogrski humorist, je obhajal pred 14 dnevi 40 letnico sv ,ega delovanja na literarnem polju. Ves narod je obhajal ž njim vred to slav-ie. katero je Mikszatii v resnici zaslužil, saj je bil najznamenitejši in najpopularnejši ogrski pisatelj. To nedeljo ga je zadela kap in umrl je. Prehladil se je namreč pri "Kitacijskem potovanju, mož se je pečal tudi s politiko, in posledica je bila smrt,. »Banco«. — V nekem pariškem gledišču so se pripravljali igralci na predstavo nove drame, koje snov je zajeta- iz življenja strastnih kvartopircev. Vsak dan so imeli na gledališkem odru poskuS-nje. Navzoč je bil tudi policijski komisar, ki je bil tudi sam dramatični pisatelj. Čudil se je naravni, lepi igri, posebno drugemu dejanju. Komaj čez en teden je prišel na to, da igralci na odru niso gledališčih igralci, marveč kvartopirci, ki so v resnici igrali pod krinko drame prepove-4V4a*«-igre.-4&>fflisar je seveda koj zaplenil vse svote in tako je nehala ta drama za igralce zelo dramatično. Celo družino umoril. — V Sunderlan-du (Angleško) so dobiii na stopnicah delavca .lon'.sa s prerezanim vratom. V stanovanju so našli sosedi njegovo ženo in štiri otroke ubite s kladivom. Na zidu je bilo s krvjo zapisano: »Maščevanje je sladko!« Storilec še ni znan, sumi se pa, da je to storil Jones sam, ki je bil znan kot delamržen mož, katerega je morala vzdržavati žena sama z delom lastnih rok. Zadnja iz slavne rodbine. — V Rio Vista v Kaliforniji je umrla 60 letna starka Peters v samotni koči. Iz njenih papirjev so dognali',' da se je starka imenovala s pravim imenom Kate Bender in da je bila zadnji ud rodbine Bender, ki je v 70 letih prejšnjega stoletja vstrahovala celo državo Kanzas. Oče, mati, brat in sestra so imeli samotno gostilno. Sestra Kate je bila lepa in privabila je marsikaterega tujca v očetovo gostilno, kjer je bil takoj umorjen, oropan in na vrtu pokopan. Po dolgem času je prišla policija temu na sled. Na vrtu je odkopala vse polno žrtev. Oče, mati in brat so bili prijeti in usmrčeni. Sestra Kate je zbežala. Policija jo je zaman iskala. Komaj sedaj so jo dobili -•-- toda že mrtvo. Kmečko-deiauska gospodarska zadruga j v Dofaravijah na j ima v kleteh zadružnih kmetov v Do- proti Ognju,, vlomu, nezgodam, . b,,avlJa,,» Skriljah, Kamnjah, Brjah, civilnim, poroštvom, sa "življe- j Šma*h ,n draBlh"vaseh nje in nevestine opremo se lahko sklenejo po zmernih tarifih pri tvrdki bratje Uccelli Gorica. Magistralna ulica G Sprejmejo se agenti in zastopniki. Pisalni stroj „fldler" malo ea!*a rabljen, je na prodaj po zelo nizki ceni v Goriški tiskarni A. 6abr.vek. veliko množino (zbornega vipavskega vina. Priporoča se cenj, gostilničarjem in drugim konsumenlom. Dobiva se od 56 lit. naprej* po jako zmernih cenah. Spet pojdejo strastni turisti v višino % padali bodo globoko strašno. (Je nočeš z visokega pasti v dolino, ostani doma in pa nosi „()hou. „0H0" J. Medved, Gorica Tekate, Josipa Verdi št. 32. Premer! & Jančar | Ljubljana Dunajska cesta št. 20. Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & Dančar trgovina oljnatih barv na drobno in debelo. Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij. Knjigarna A. Gabršček Gorica, Odlikovana pokanja in sladčičaraa Andrej fajt Gorica T\.kališče Prana Josipa štev. 2 Podružnica v nI. Hnnicipio št. 2. Sprejema naročil«! za vsakovrstno pecivo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove, kolače za birmance, poroke itd. — Vsa naročila izvršuje točno in solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenah. Josip Patek Novost! Novost! naslednik Karola Čuier prva in edina slovenska kleparska delavnica in trgovina v Gorici, ulica Križna štev. 8 izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vi-trijc', polivalnike za vrte. — Novost • ventilatorji za dimnike. 1'oprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. | Vaša žena ! bo sila zadovoljna, če ji preskrbite Pilndčkouega specialnega toaletnega mila „L A N O L" ki usfuarja in ohranjuje krasno in zdrauo poli. Edini izdelovale!) J. PiIn.0 vin. — Dopisuje se v nemškem jeziku. Poudre Zenento Co. 70. War«lonr Street, LONDON 255 (Eualaml). Pisma je frankirati z znamko za 2o vin; dopisnic; 10 vin. Lekarna Cristofoletti v toici na travniku. Trskino (Stofefiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po K140, bele barve K Z. Trskino železnato jetrno ojje. KaKi trga olju jo sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki ko nervozni in nežne narave. Trskino Jetrno ojje se želeinim jodecem. S tem oljem se ozdravijo y kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itu. ¦ Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. : OPOMBA. Olje, katerega naroCam direktno iz Norveg^e, preišCe se vedno v mojem kem. laboratorija, predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim M. odjemalcem glede cistote m ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ===== Cfistofoleitijeva pijača is kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = ¦ aH Varstvena znamka: „Sidro" ||| liniinent. Gapsici camp. " Nadomestek za Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 1*40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Or. RICHTERJEVA LEKARNA pri „ tiiiUm leva" v Pragi Ivan Kravos 1 na Kornu ši II. GIRIM na Komu št. II sedlarska delavnica Ščine, potovalue potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v j^:ijpJStk popravo različne koleseljne in xLj{^Ei9 .........."". kočije, ".-.-— Poprauila se izuršujejo ločno. Cene zmerne. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel MPri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 80 sob za tujce od K 1-20 više. Veljk vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo. upravo skrbna in točna. Agro-IMerkur ' v Ljubljani. (jpadi)i prostori jjanez ^dirjova tilica šfre$. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. Agro- Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo-=== vanje blaga — POZOR! Umetna gnojila,galica, žveplo,krmila, semena,stroji in orodja. POZiHtl Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka, olji*, itd. Agro-Herkar preskrbi sploh vsako blago. — Agro-Merkur kupuje vse pridelke : in izdelke, : Cene iiajutjodncjše! Postrežba točna! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke Haute Noveaute! rioua moda! Pai)an)a f^oulapd f)oplit) krasne barve. novi nzorci« nove barv«. Radyun> za obleki* in bluze. Naročajte uzorce! Sifon, za perilo,--------------- obeljeno platno,------------ domače platno,--------------- fino platno, —--------------- vezenine, čipke, vložki, - orijentalskc čipke,---------- fantastični motivi,---------- čipkasti ovratniki, — — -šerpice, šerpice iz čipk, (tlabot) svilene šerpe. -- -------— Aplikacije,------------ novi okraski za obleke t trnki in našivi,---------------- ------------__ moderni pasovi, elastika za pasove, ------- noifovice, vokoviee, perilo za ženske, in moške. — — Pregrad & Černetič GORICA. Itazlične opreme za sobe : preproge, zavese (volnene in iz čipk), odeje volneni*, flanelaste in Šivane s žima. perje, in volua za postelje. Oprava za noTice po ir »j novejši modi ceneje kod povsod. TSazno sukneno in volneno blaifo : najnovejši nzorci. — Potrebščin« za šivilje in krojače, po najnižjih ceiuili. Ostanki različnega biana se prodajajo za polovično — — — — eeno. — — — — Uzorci se razpošiljajo za-I stonj in poštnine prosto. Lastna izdelovalni ca perila za dame in gospode. nt znloga različnih konjskih vpreg zaiahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potreb-