Gospodarsko-prosvetni tečaj v Razvanju pri Mariboru. V nedeljo dne 18. t. m. se vrši v Razvanju celodnevni gospodarsko-prosvetni tečaj, katerega pri redi občinski kmctijski odbor skupno z občino. Tcčaj sc vrši v šoli z naslcdnjim sporedom: ob 9. uri otvoritev tečaja, nakar slede naslednja i^redavanja: 1. Kmetski stan temelj družine, naroda in državo (prcdavatelj obč. tajnik g. Krepck. 2. Kmetijstvo in živinoreja. 3. Kurjereja. 4. Mlekarstvo (predavatolj relerent za živinorojo g. Zupanc). 5. Sadjarstvo. 6. Travništvo (predavatelj sreski kmet. refei'ent g. inž. Ferlic). Od 12. do 1_. ure odraor. Nadaljcvanje tcčaja ob 1_. uri. 7. Ali more biti kmetica in delavka zadovoljna in sračna (predavat.ljica prof. Stupca). 8. Besoda kmetsko-dolavski mladini !pro- davatelj g\ Krepek). Sklep. K udeležbi sc vab.ijo iio lo domačini, temveč tudi so-seilje. ČebeLirska podružnica in Sadjarskovrtnarska podružnica za srez Konjice imata v nedeljo dne 18. 1. m,, pvva ob 9., druga ob 10. uri \ Čadramu v šoli svoja občna zbora z .bičajnim spcrcdom. Nato slede sadjarsko-strokovna predavanja gospodov M. Levstika iz Celja in Fr. Goričana iz Višnje vasi. Čcbelarji, sadjarji, kmetovalci, pridite! Člane Živincrejske zadrnge v Slov.Gradcu, pri katerih sc je vpisalo krave v rodovnik, opozarjamo, da zanesljivo in skrbno izvršujejo mločno kontrolo in vpišejo podatke glede mlečnosti vsakega 1. in 16. v mesecu v tostvarne pole. K velikemu premovanju in razstavi, ki se bo vršila letos v Slovenjgradcu, bodo pripuščene samo krave, ki so vpisane v rodovnik in pri katerih se izvršuje mlečna kontrola. Brez tostvar nih uradiiih dokazil tudi najlepša žival ne bo mogla dobiti nagrade. Čebelarska podružnica pri Sv. Andražu v SIov. gor. ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 18. t. rn. ob dveh po poldne pri odborniku g. Tomažu Toš pri Sv. Andražu. Dnevni red: 1. Letno poročilo in račun. 2. Vplačevanje članarine za leto 1931. 3. Volitev odbora. 4. Volitev delegata. 5. Predlogi in nasveti. — Pri nas jo veliko čebelarjev, a malo članov Čebclarskega društva. Veliko poklicanih, pa malo izvoljenih. Slno-gi se ne brigajo za strokovno izobrazbo, ki jo nudi društvo. Le lastniki čebel so, ne pa Cebelarji! S svojo nevednostjo in spa.eno prakso škodujejo sebi ter dolajo nečast izobraženim čebelarjem in celemu kraju. Pridite bliže društva torej tudi vi »čebelarji«, ki ste že leta in leta izo&tali ter vsi tisti, ki se Čebelarskemu društvu sploh še niste približali! — Odbor. Zadružno-gospcdarski tečaj v Sv. Juriju ob južni žel.. V sredo, dne 21. t. m., to je na sv. Ncže dan, se vrši v Sv. Juriju ob južni žel. v dvorani Kat. doma zadružno-gospodarski tečaj. Pričnc se ob 8. uri zjutraj. Predavanja bodo imeli razni zadružni in kmetijski strokovnjaki. Tečaj je namenjen tudi za prebivalce vseh so-sednih župnij. Zato so poleg domačinov tudi oni prav ulju dno povabljoni! J. V.: Polfoiičffifaiilc sadnih ^kodlilfccv. (Nadaljevanje.) Cvetožer (anthoaomus pomorum). Koliko se je baš letos sli.alo pritožb, kosebno iz Slovenskih goric ter okolico Ptuja s strani sadjerejcev, da so lističi cvetja v času razcvitanja jablan močno porjavcli, kakor da bi bili osmo jeni in da v mnogih krajih ni bilo sadja ali pa le zelo malo. Kje tičijo vzroki porjavonja cvetnih lističev, ki dajo cvetu lice, kot da bi bil osmojen? Vzrok teinu je iskati v ncvavnom zajedalcu, takozvanem cvctožeru. Cvetože;1 jo majher. hroš.ek z rilCkom, ki v zgodnji snoraladi (opazili so ga ponekod v mili zimi že februarja me.seca) poleže 30 do 50 jajčec posamezno v cvetno brstje jablane. V par dnevih se izieže iz jaj.oc mala ličinka, ki se zavrta v cvet ter objeda pestiče in pra.nike. Cvet je na ta način uničen, se ne odpira in zamrje, cvetni lističi porjave kot da bi bili osmojeni. LičLuka se zabubi in majnika, oziroma junija izleze brošček, ki objedava listje skozi celo poletje, nakar prezimuje pod raskavo skorjo in lubjem drevesnega debla ali pa v drugib skrivališ.ik. Zatiranje tega nevarnega škodljivca je jako težavno in zahteva vstrajnosti ter energičnih ukrepov. Predpogoj uspešnega zatiranja je le skrbno snaženje sadnega drevja v dobi, ko i&to počiva, najbolje v zimski do bi. Onemogpčiti škodljivcu primerna skrivališča na drevju samemu na ta način, da raskavo skorjo, oziroma lubje odstranimo s strguljami in krtačami, da postanc skoria gladka. Odpadke je treba na vsak način sežgati. Dvakratno škropljenje z drevesnim karbolinejem n. pr. Arborinom in sicer enkrat po odpadanju listja v jeseni, drugič 2 do 33 tedne pred brstjem spomladi. Tudi se jc obneslo škropljenje z l%no raztopnino bakreno-apneno brozgc v dobi cvetja. Kon.no opasanje drevja z lepljivimi drevesnimi pasovi »Rekoi _« skozi celo leto. (Dalje sledi.) I. A. v O. Ali se bodo vinotoči v letu.1931 res ukinili? O d g o v o r : Dovoljevanje vinotočev ,je odvisno od krajevne potrebe in več drugih okolnosti, katere lahko poizveste pri finančnem organu, ki pozna va. in kraj. Da bi se za leto 1931 ne dovoljevalo vinotočev, do sedaj ni nobene naredbe. M. K. v Sv. L. Imam v svojem gospodinjstvu nad 30 kokoši. Pričele so nekatere že nesti, sedaj pa so v celoti odjenjale. Kako naj s kokoši ravnam, da bodo začele nesti? Odgovor: Kokoši morate imeti po noči na toplem, ne pa v zakurjeni sobi. Po dnevu naj bodo na prostem, v koliko jim to prija. Krmite jih s hrano, ki ni pieveč mrzla in (udi mrzle vode jim ne smete dati, ampak le tako, ki je čez noč stala v sobi. Od tasa do časa jini polagaj-: te zrnje, najbolje proso, ki pa rtudi ne sme biti preveč nirzlo. Skrbite za pesek in malo zelenjave, ne mokre, ker ista tudi ne koristi. — Poročajte nam o uspehu. r. z. v l. Kako daleč od hifie se sine nasfavljati divja.ini shup in ali sme lastnik psa zahtevati odškodnino, če pes vsled povžitega strupa pogine? 0 d g o v o r : V zakonu ni določeno, kako daleč od hil so sme nastavljati siiup za lisice, ker ima vsak' lovec pravico v svojem revirju nastavljati atiup. Seveda ne sraele strupa nastavljati nalašč tako, da psi pridejo do njega. Pes jc Cuvaj ali lovski in za slučaj, da pogine, gospodar nima pravice, od lovskega najemnikn kaf zahtevati, če psa ni nala.. zastrupil. V !ovskem revirju nobeden pes nima opravka _re. sp.ems.va. Najbolje napravi oni, ki ima psa čuvaja priklenjenega. J. N. v K. Irnamo občinsko cesto, ki je pa taka, da je liemogoče voziti po njej. Ker občina ne cla ceste popraviti, kam se naj pritožimo? O d g o v o r : Gledo občinske ceste se pritožite na pristojno srezko poglavarstvo, ki bo občino prisililo, da popravi ceato, v kolikor bo to smatralo za portrebno. J. S. v Sv. J. Ali je družina, ki iina devet otrok, davka prosta? O d g o v o r : Te dni je izšel tozadevni zakon, ki prinaša to prostost. Obrnite se na občino, ki vam bo dala nadaljna pojasnila. J. S. v Sv. J. Ali ima vsak tretji sin skrajšan rok vojažke službe in kako se to»doseže? O d g o v o r : Vsak tretji sin ima pravico na &kra.jšano vojaško dobo, če je bila pravočasno vložena prošnja. Najložje se to doseže že pred naborno komisijo, kateri se mora predložiti potrebne izprave in druge listine. Napravite še prošnjo na vojni okrug, niogočo boave uslioani!