O miru. Vprašanje o miru, enkrat izproženo, teCe naprej. Teče sicer zelo po.'5asi in. komaj vidno, teče pa vendar« Njegov tok zavirajo naši sovražniki, ki skoro enoglasno zatrjujejo, da tako dolgo, dokler ne dosežejo zinage nad Nemcijo in z njo zvezanimi državami. sploh ne stopijo v mirovna pogajanja. Wilson, severoameriški predsednik, se v javnosti mnogo trudi za mir! A mož je po ro|stvu in mišIjenju Anglež in vsi njegovi mirovni predlogi so ve& ali manj tako prikrojeni, kakor je po godu Angliji in njenira zaveznicam. Wilson n. pr. govori o potrebi pooolne svobode in jednakopravnosti vseh narodov. Njegov prijatelj fietverosporazum pa ho6e, da bl priSli n. pr. jažnoavstrijski kraji, kjer prebivamo Slovenoi in Hrvati, pod Italijo. Kako skrbi Italija za Slovence, sprifiuje zgodovina tlačenih beneških SIove«eev, Na Wilsonovo poslanico severoameriškemu scnatu, o kateri smo zadnjič poročali, se je oglasila ce- la. vrsta glasov iz raznih držav, Znaciluo je, kako odgovara angleški minister Bonar La^ na Wilsonovo sporočilo. Na nekem, siiodu v Bristolu je rekel ta minister med drugim: Wilsonov cilj je sedaj, doseCl mir in ga za bodočnost zavarovati. Toda 6e presojamo vprašanja, ali se ne more doseči mir po potili, ki jih predlaga Wilson, nikakor ne moremo pozabiti prošlosti. Neposredno po izbruhu vojne so Nemoi poraetli v sfran vsako sled meje, ki preprečuje vojne grozote, raztrgali so pogodbe, katere so v iniru sami podpisali, polagali so v odprtem morju mine, izvrSili na morju m na kopnem vsakoršne zločine proti heaŠki mednarodni jiogodbi. Vojevali so se proti žeuam in otrokom in podanike nepristranskih držav so ravnotako brezobzirno pobijali, kakor svoje sovražnike. V tem trenutku se nahajajo na tem, da odvedejo prebivalstvo osvojenih ozemelj v suženjstvo in kar je Se hujše, oni silijo podložnike svojih sovražnikov (Poljake) k temu, da zagrabijo za orožje proti lastni deželi. Nastopiti moramo druga pota, ako hočemo v bodočnosti zasigurati svetu mir. Nemško ponudbo, da naj se prifinemo pogajati, smo odbili, ne iz veselja osvajanja ali iz pohlepa po sijajni zmagi, nismo Je odbili iz sovražne zavisti ali maščevalnosti, ampak, ker bi bil mir, ki bi se sedaj sklenil, mir, ki bi tfr meljil na nemški zmagi in tako bi bil mir, In bi pustll nezlomljen vo.ini stroj in mi bi ostali na polpoti za uspehom n.jihove obkrožitve. Mir bi pustil stroj v rokah i.stih, ki so se že eele rodove pripravljali na vojno, ki bodo prifieli z istimi pripravami in izbrali niim pripravni trenntek, da poženo svet v nov vrtinec ki ga sedaj doživljamo. Naš cilj je isti, za katerim teži Wilson. Zato se borimo in žrtvujejo naSi sinovi in bratje svoje življenie. Srca našega naroda hrepene za mirom. Za rairom težimo, ki nas privede nazaj dobro ohranjene, kar pomeni, da tisti, ki se ne vrnpio, niso zastonj žrtvovali svojega življenja. Tako angleški minister, Angleški, francoski in italijanski listi pišejo pohvalno o zadnii "VVilsonovi poslanici o miru. Nemški listi pa so sprejeli ta nov Wilsonov korak precej hladno ter ocitajo vladi Zedinjenih držav, da z besedo dela za mirv v dejanju ps podpira vnjsko, ker Severna Amerika četverosporazumu še vedno prodaja orožje in strelivo.. Sprifto tega povdarjajo nemški listi, da je treba vojsko nadaIjevati do končne zmage. Sovražnikom, ki hoč-ejo Nemfiiji odtrgati Alzacijo, Lotarlngljo in one dele Pruske, kjer prebivajo Poljaki, boj na življenje In smrt! Nemški vojni minister Stein je z ozlrom na Whsonove mirovne korake izjavil: Le zraagovaleo bo mogel narekovati odločilen mir. Mi (Nemci) se raoramo bojevati naprej in moramo dobo'evati vojno, ne da bi trenili z očesom, do zmagovitega konca. Ta duh vlada tudi v vsej armadi. Ako menijo naši sovražniki, da je NemP.ija s svojimi rezervnmi že sedaj pri kraju ali da se bliž.i kraju in ako stavijo na to svoje nade, bodo sUno razočarani. Mi delujemo v naiožjem stiku z avstro-ogrskim, turškim in bolgarskim vojnim ministrsfvom, Pri tem pa ne podcenjujerao sovražnika, temveč skušamo izslediti, kje je nas bolj niočan ter ga tam poraziti. Oglasil se je tudi srbski ministrski predsednik Pašič, ki je glede na dosedanje mirovne kora.ke rekel sotrudniku francoskega lista ,.Petit Parisien" naslednje: ..Trenufno ne Ioči zaveznikov in Srbov nobeno vprašanje. Kadar bo pišBel 6as, da se bo re.zpravljalo o vseh tekoffih vprašanjih, borao po mojem prepriSanju nsašli rešitev, ki bo ugodna bodoCnostl skupnosti zaveznikov. Želirao, da bi bodoči mir dolpo trajal. Da se bo mogel doseči, morajo zavezniki #. j Cetverosporazum), 6e zahtevajo, nn] so re§i narodno načelo, iroje želje omejiti, ker bi prersa- pete zahteve nasprotovale mislim, ki n:'s v tej vojni vodijo." Tako je torej z mirovnim stromljeiilem: ena roka se izteza proti miru, druga drži. za meo.