KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 18 (2).
PATENTNI SPIS
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1 aprila 1934
ST. 10778
Societe d' Electro-Chimie, d' Electro-Hetallurgie et des Acieries Electriques d’ Ugine, Pariš, Francija.
Izboljšanja za desoksidirajoče žlindre.
Prijava z dne 12. maja 1933.	Velja od 1. septembra 1933.
Prvenstvena pravica z dne 13. maja 1932, (Italija).
Znan je že postopek za skoro trenolno desoksidacijo jekla, kateri obstoja v lem, da se v jeklu raztopljeni oksidi železa in mangana izločijo, s tem da se to jeklo krepko in intenzivno premeša s poprej raztopljeno žlindro, katera poseduje na-pram tem oksidom zvišano raztopilno sposobnost, pri čemer se dovede žlindra v stanje finih kapljic in se v jeklu razprši. Ta postopek, tekom katerega se žlindra raztopi in vzprejme predmetne okside, predstavlja resnično čiščenje jekla.
Izkušnja je pokazala, da je treba pri volitvi žlinder, ki naj se uporabljajo za industrijsko desoksidacijo jekel potom čiščenja, izpolnjevati izvestno število pogojev, izmed katerih pa včasih eden nasprotuje drugemu in kateri so naslednji:
1)	Žlindre morajo biti čimbolj kisle, tako da so dissocijacijski koeficijenti od MnO ali FeO minimalni, ker je učinek de-soksidacije toliko jačji, kolikor je večja aciditeta.
2)	Žlindre morajo biti čimbolj tekoče, ker se brzina izmenjave med žlindro in oksidirano kovino, torej brzina raztopitve oksidov železa ali mangana potom čiščenja močno zmanjša, ako viskoziteta raste. Zlasti ako se vrši čiščenje potom enostavnega premešanja v ponvi, najbolj tekoče žlindre razkrojijo več oksidov kakor viskozne žlindre z isto acidifeto in pri i-stem mešalnem postopku. Upoštevati je treba, da se morata smatrati aciditeta in
tekočnost kot dva nasprotujoča si pogoja. Razven tega je tekočnost žlindre od največje važnosti za njihovo regeneracijo, ker je brzina in učinkovitost regeneracije bistvena funkcija viskozitete žlinder, če se taka regeneracija izvrši potom ogljika ali aluminia ali s kakršnokoli drugo snovjo. Zlasti je znano, da je mnogo lažje de-soksidirati z ogljikom tekočo bazično žlindro, kakor pa kislo viskozno žlindro.
3)	Slednjič je treba izvoliti žlindre s čim večjo prevodnostjo za toploto in e-lektriko, kar so paralelni pogoji, kajti ako se žlindre talijo v plameni peči, pri čemer izhaja kurjava od površine, je potrebna dalekosežna termična prevodnost, da se stalijo tudi žlindre v globini, enako pa je tudi zaželjena dobra električna prevodnost s stališča porabe toka, ako se tali v električni peči.
Ako se v svrho postopkov desoksidaci-je jekel potom čiščenja z žlindram! pripravljajo sintetične žlindre, katerih sestava v naprej določena, tedaj je mogoče— zlasti ako se žlindra odgovarjajoče nekemu drugemu izumu, ki je bil opisan od prijavilcev in vložen istega dne kakor predmetni izum tali v peči z vodnim plaščem—racijonalno študirati sestavine žlindre v tem smislu, da li ustrezajo enemu ali večim zgoraj navedenim pogojem.
Pri preiskavi vpliva različnih sestavin so prijavile! v smislu predmetnega izuma našli naslednje:
Din. 10.
1)	Da namerne primesi aluminija v vseh njegovih oblikah, v težinskem razmerju od 4 do 30o/" napram žlindram— katera razmerja v metalurgiji niso običajna predstavljajo veliko prednost, ker povzročijo dobro tekočnost in držijo žlindro vedno zelo kislo, ker aluminij ne zmanjša v omembe vredni meri aciditete žlindre, kar odgovarja pod 1) in 2) slavljenim pogojem. Ta dodatek aluminija h kislim, iz silicija, apna, kalavca obstoječim žlindram zlasti povzroči bolj šo tekočnost teh žlinder. Kot primer, na katerega pa se izum ne omejuje, je s stališča tekoč-nosti zlasti važna sestava 55-65o/° silicija, 5-15o/° aluminija, 15-30% apna.
2)	Da dodatki od 3-25% natrona v obliki natrona ali njegovih soli ali kriolita, ali tudi pepelike, magnezija, barita ali njegovih soli (kateri namerni dodatki so isto tako ne običajni v kisli matelurgiji) ravnotako znatno zvišajo tekočnost kope'i.
3)	Ako se obe gornji sredstvi kombinirata, se dobijo kisle žlindre na osnovi silicija, aluminija, magnezija, katere dajejo izvrstne karakteristike tekočnosti. Nasprotno pa imajo te žlindre nedostatek, da so malo provodne. Prijavile! pa so našli, da dodatek CaO k takim žlindram poveča njihovo prevodnost v tako visoki meri, da nastane vrsta zelo važnih sintetičnih žlinder potom žlinder, katerih sestavine se nahajajo znotraj naslednjih meja:
SiOo	45	do 65%
ai„63	4	„ 25%
MgO	4	„ 25%
CaO	4	„ 25o/o
Te dobro provodne žlindre so dobro tekoče in kisle, pri čemer seveda rasle a-ciditeta v istem smislu kakor celota SiO, -f- ALO3.
4)	Dodatek borove kisline, v obliki borove kisline ali njenih soli, na primer bo-raksa, dopušča, da se tekočnost zelo izboljša, pri čemer ostane žlindra kisla in prevzame B20a vlogo kisline.
5/ Slednjič so prijavila odkrili popolnoma nepredvideno dejstvo, da je dodatek titanove kisline k čistilni žlindri prinesel prav posebno koristne rezultate, kajti ta snov sama ali v zvezi z drugimi zgoraj omenjenimi snovmi podeljuje žlindram vse zahtevane lastnosti: namreč aci-diteto, tekočnost in provodnost.
Ta dodatek titanove kisline daje važne rezultate v vseh proporcijah, Tako na primer je dodatek 17% Ti02 k zgoraj sub 3) precizirani žlindri dal tekočnost, katera se povsem more primerjati z ono bazičnih žlinder.
Celo pri 1550° je kisla žlindra, katera ima sestavo: 70% Ti02, 30% CaO bolj tekoča od navadne bazične žlindre. Istočasno je tudi zelo provodna. To dejstvo se normalno ni moglo predvideti, ker je tališče čistega Ti02 zelo visoko.
Žlindre, katere vsebujejo Ti02, združijo torej vse zaželjene pogoje.
Patentni zahtevi:
1.	Izpopolnitev pri pridobivanju kislih desoksidirajočih žlinder, označena s tem, da se kisli žlindri, katera poseduje napram oksidu železa in mangana zvišano raztopilno sposobnost, doda aluminij v razmerju prilično 4 —30% v svrho povečanja njene tekočnosti.
2.	Izpopolnitev pri pridobivanju kislih desoksidirajočih žlinder, označena s tem, da se kisli žlindri, katera poseduje napram oksidu železa in mangana zvišano raztopilno sposobnost, doda natron, ali njegove soli, ali kriolit, ali barit, ali njegove soli, ali tudi pepeiika ali magnezilj, ali njegove soli, na primer v razmerju od 3 - 25% v svrho povečanja njene tekočnosti.
3.	Izpopolnitev po zahteva 2, označena s tem, da se desoksidira)OČim žlindram doda CaO v svrho povečanja tekočnosti.
4.	Izpopolnitev pri pridobivanju kislih desoksidirajočih žlinder, označena s tem, da se kisli žlindri, katera poseduje napram oksidu železa in mangana zvišano raztopilno sposobnost, doda borova kislina ali njene soli.
5.	Izpopolnitev pri pridobivanju kislih desoksidirajočih žlinder, označena s tem, da se kisli žlindri, katera poseduje napram oksidu železa in mangana zvišano raztopilno sposobnost, doda titanova kislina v kakoršnemkoli razmerju v svrho povečanja tekočnosti in termične ter e-lektrične prevodnosti.
6.	Desoksidirajoče žlindre kot novi industrijski produkti, označene s tem, da se proizvajajo potom topitve ene ali večih snovi, omenjenih v enem ali večih izmed gornjih zahtevov, s silicijem.
7.	Žlindra, označena s tem, da vsebu-
je naslednje sestavine: prilično 55-65%, Si02, prilično 5—15%,	A120-, in prilično
15-30% CaO.
8.	Žlindra, označena s tem, da vsebuje naslednje sestavine: prilično 45 — 65%, Si02, prilično 4—25%, AljjOa, prilično 4— 25°/o MgO in prilično 4—20%, CaO.
9.	Žlindra, označena s tem, da vsebuje buje naslednje sestavine:	prilično 45—
naslednje sestavine: prilično 70% TiOa 65% Si02, prilično 4—25% A1203, prilično in prilično 30% CaO.	4—25% MgO, prilično 4—20% CaO in
10.	Žlindra, označena s tem, da vse- prilično 17% TiOfl.