Dolenjske Novice iz-liajujn vsiiK (idirleK; ako : : je tsi lian |>raz[iik, ilan l'Oprt'j. ; : Cena jitti je za coio leto (od aprila (io aprila) K, za (loi leta l';>0 K. Naro('.iiitia za Nemčijo, Bosno in dnigd evropsktí države znaša K, za Ameriko 4*00 K, liist ill oj^liisi .se ))ltii>ii.{ejo iiapri^j. Vs(i iloiiise. iiaroriiiiio in (iziiaiiilti s(n-i'Jema tiskania ,1. Krajec nasi. Versko naziranje ob vojski. Veliko se jc Že govoi'ilo iii pisal«, ali bo vcia v svetovni vojski iiri(îoliila ali izgubila. Obojni nazoi' ima svoje pi-istaŠe in vsaka stianlia navaja svoja nteineljc-vaiija. Prejšnji neverni francoski iiiodfo-slovec Jjavcclan je že \)o prvih iiibu'cili, kî jih je dobila nesreCna Fiaiir^ija, in kaLeiili priča je liilsani, objavil oni eUigiéiio-vjcvišeni „Goníiteor" in „Creilo", s kateiiin poživlja svojo 1'ojake k spoznanju, k spreohrnenjti, ako hoěcjo rešlU svojo nesrečno domovino. Ta lilozof se ni sramoval pi'ed vsem svetom spoznati: „Pcccavi" iii izpcijavati posledice proseč: naj fitatelji več nobeni njegovih poprejšnjili spisov, v katerih je cinično sramotil vei'o v živega líoga. ííinoliienni vsklikn: „Ignorainns — ne vemo" jehrahi'o nasproti postavil; „(.'i-eilo — verujem v Hoga!" Tako zvana inteligenca (izobraženci) bi hihko veliko koristila svojemu iiaiodn, akd bi hotela nekoliko glohljeje misliti in se otresti zastaielih pi'cdsoilkov gletlc katoliške cei'kve. Piscc l.e črtice je tega nicnenja, da hodo tisti inteligenti, ki so sami priče vse gi'ozote in bede, kateio povzroča svetovna vojska, prišli iz nje iitrjeni v svojem verskem iiaziranju, oni |)a, ki so ostali doma m o vojski gatiijo le po ^'ostilnali in ka-vai'nah in celo v tem resnem iasu •— ra/.nn pi'i oticijelnili pilrcdit.vah — ne razodevajo verskega znitka, hodo še zanaprej indife-1'ciitni, maloveiiii ali celo iiasi)rol]iiki katoliške cerkve. V tem obziru prinaša časoiiisje vseh nai'odov krasne izjave v prilog verskemu naziranjti, le tu in tam se čita kaj nasprotnega tembolj, ker cenzura protiverstvu stopa na pi'ste; a po vojski liodo z od. pl avljeno cen/.nro zopet pi'ilezli na dan ill — zlorabljali tiskovno svobodo, — Slovensko časništvo stoji zdaj v vrsti verskega iiaziranja. Kiusne črtice so že objavili naši časniki, katere spričujejo, da naše bojevnike prešnija živi verski duh in trdno zaupanje v božjo pomoč. Mnogo je pa še pisem v slovenskih (li'užinali, ki naš verski nazor l>otr]njejo, a se tiranijo le pri njih kot dragocen spomin njihovega ljubljenca-vojaka. Lístek. Zadoščenje. I\Iobilizacija.--- Pied hišico, skoro najborncjšo v vasi sedi sklenjenili rok in globoko zaJiii-šljenegEi obraza, ki so ga razorale skrbi in tt^žave, bivši giajski sluga Rejnik. Jutri mora odriniti pod zastavo tudi njegov edinec Janko, kont,tli.,!, v neki trgovini Idižnjega mestcca. Jasno j«, starega moža in ;l»ey' trpkega pomanjkanja in bede. Kaj bo z njima, če jih , podpirat .^Picla pokojnina zadostuje komaj za zdravnika m lekarnarja, lu na pomoč se ne da nič računati. Kdo bi pa l^iij opraviti s starini himpom'? In za takega so imeli Franca Rejnika v vsej vasi, kar ga j« ^^^^^^^^ ^^^ ga Je IZ usmdjenja ni naznanil orožnikom. Ua da,_ izginula listnica s petsto ki'oiiami. Sleherni je bil prepričan, da jili je vzel Vse slovensko ozemlje je zdaj veliko vojaško taborišče. Na tem ()zemlju je vsklil slavnoziiaiii „železni arinadni zbor". Da si je priboril tako častno nazivanje, je pri-klilo iz verske zavesti, katera prešinja višje in nižje. To spriČiije tudi odlomek iz nekega pisfiia, ki ga je juejela slovenska rodl)ina, čije sin akademik tniîi služi kot enoletni jirostovoljec pri slovenskem polku, ki je l)il že o])etovano pohvaljen. Pri dotični kompaniji je jtoveljnik neki nadpoi'očnik, ki ga vse moštvo visoko čisla, Zakaj V naj pojasnijo častnikove lastne besede, katere so prišle piscu jired oči. Neki;ga dne pride za stolnijo nekoliko pozneje na vajo, kot po navadi, lepše obieČen. Dal je končati vajo; nato pa je zhral celo niarŠkompanijo oki'og sebe in govori! o veri pi'ed vojsko in med vojsko. Tisi i itopol-(ïan smo namreč imeli sv. spoved in drugo jutro sv. obhajilo, Nadporočnik je dokazoval, da morajo biti nad nami bitja, katerili delovanje sicer vidimo, toda ona sama so nam skrita. Omenjat je, kako je tnio versko naziranje pred vojsko in kako je sedaj. vojski — so njegove besede — v Itojni črti se učimo motiti; že mnogo sem jih videl, kako so molili iiri gromenju tofiov in med točo krogeij, kateri poprej še križa niso znali narediti — Tudi moji nazori so se spremenili med vojsko; zares mi ne verujemo več tako na tîoga, kakor si ga predstavlja nožno otroško srce, ampak na vsemogočno osebno bil je, kal ero vodi vse drugo žitjc in bitje" . . . To misel je Se bolj razpredel z umskimi dokazi, a pristavil je itrimer tndi iz vojske. „Bilojei^ji, avgusta 1915, ko smo ležali na zelo izpostavljeni Črti. Ukazano nam je bilo držati to črto za vsako ceno. Hrabra 1 (J. stotinja je ležala "tam brez vsacega kritja, izpostavljena najsi rašne.jšemii sovražnikovemu ognju, Od treh strani nas je obstreljevala italijanska infanterija, od spredaj pa artileríja. Izstrelki so gosto padali v naso črto, noseč smrt in bedo med Ijrabro stotnijo. Dva poi'oOnika sta hita že mrtva, stotnik težko ranjen, ki me skrhno [)opraša: ali je nad-]K)]'očink (nami eč jaz) tudi tiaj ranjen V „Še ne, gospoit stotnik" — odgovoi'im. S tistega mesta se je videlo lavno doli na morje, na kraj, kjer je uprav pred leti moja uboga mati v hladnih valovih na.sla lužno smrt, J\lislilsem nanjo, -— Tu se priplazijo med sikanjem §ra]nielov in žvižgom granat in vršanjem krogeij k meni vojaki ter vprašajo: „Kaj naj storimo, gospod nadporočnik?" — „Pi'i nieni ostanite in molile!" Jn smo molili, I)i!o nam jc ložje. Pj'ide povídje: Nazaj! Dim eksplodiranih granat smO jiorabili, da smo se izmuznili sovražniku. Odzad v kritju smo se zbrali. Spogledali smo se: je-li mogoče, da še živimo, je-li resV Od vse stolnije jih je padlo (lu je cenzura prečrtala stavek). Toda odkar sm o m i molili, ni hit nobeden več ranjen. Naj si kdo razlaga to kakor hoče ali kot slučaj, za-me je to vladanje vsemogočnega bitja, ki ga imenujemo Bog — In zdaj hočemo poslati svojemu najvišjemu tiosjjodii zahvalno in [irosilno molitev, da nas ščiti Njegova močna i'oka, „Trolientač, zatrobite k molitvi! Kompanija poklekni k molitvi; kajjo dol! Ju nad])oročnik vzame čei)ico z glave in sredi probujajoČe se narave, pod jasnim, ažurnim nebom moli na glas: „Oče naš, kateri si v nebesih" . . . liil je ginljiv M-enotek, IMožje, pripravljeni, da odidejo vsak dan smrii nas]>roti, so ponavljali za svojim poveljnikom molitev. Poi)ol(lan je bila spoved in drugi dan sv. obhajilo, A vojaki so čutili, da bi jih tiidi vojni kurat ne bil boljše piiiiravil... Poročevalec je pristavil: Tako smo sedaj na zunaj in znoli-aj „marschbereit". Ako častniki vzgajajo vojake v takem duliii, potem se ni hati sovražnika. Svojim poveljnikom bodo radi sledili kakor levi vršeč svojo dolžnost za vej'o, dom, cesarja. Nabiranje in pridelovanje iravnega semena v letu 1916. Dosedaj smo dobivali skoro vsa travna semena, kolikor jih je hilo treba, iz tujih dežel: iz Angleške in iz Francoske ali pa preko moi'ja iz Amerike in Avstralije, in to ne le Avstrija, ampak tudi Nemčija. — Zato se pa sedaj, ko je vsled vojne ves uvoz pretrgan, zelo občuti pomanjkanje travnega in d e t e 1 j n eg a .se m e n a. Ker je treba zlasti v sedanjih raz- merah, ko so tečna krmila tako draga in ko nekierih izmed njih za noben denar ni mogoče dobiti, jirav dosti suhe krme, Če nočemo, da se zniža Število živine, zatojie |}reostaja drugega nego nabirati travno seme in pa tiavo sejati; vsak naj soiieluje po svojih moČeh in v svojem delokrogu pri preskrbi avstrijskih poljedelcev s semenom, potrobuinr za [iridelo-vanje krme. Pri nas rasto skoraj povsod vse trave, kterib semena sedaj ni niČ napi'odaj aH l)a le malo, pa še to ))o silno visokih cenali. Ker se nahajajo te trave ponekod skoro nemcšane jio travnikih, po mejah, po tratah in oh jarkih in ker zore ob različnih Časih, zato se da travno seme smiikati. S posebnim ])ridom hi se dalo porabiti otroke pod primernim vodstvom za smukanje travnega semena. Najboljši njih nadzorniki id bili njihovi učitelji, ki bi tiuli najlaže izmed vseh za to sposobnih oseh jia deželi dognali, kdaj je treba kako travo smukati. Nodzorovati bi mogli pri tem delu otroke cele občine skupaj, obenem pa skrbeti zato, da bi smnkali o pravem času, to je tedaj, ko ho trava zrela. Nabrano seme bi izročili kmetijskim podružnicam, te l)a bi svoje zaloge naznanile kmetijskim družham ali pa skladiščem, obenem pa viioslale vzorec, to je okoli lUOg semena, C. kr. zavodu za ))reskušanjc semena na Dunaj, ki hi seme [»rezplačno i)reiskalo, preiskusilo in določilo ceno po vrednosti. Vsak kmet naj pusti letos tiavo na sto do dvesto kvadratnih metrih svojega najboljšega ti'avnika dozoreti, seme naj po košnji spravi ter naj ga prihodnje leto poseje na svojem ali pa naj ga da sosedom, da obsejejo slabo zaraščene prostore svojih travnikov. V navadnih Časih umen gospodar sicer ne bo tako prideloval potrebnih travnih scmeiii ker bi dobil le prav različne mešanice semena raznih sočasno zrelih trav, ktere bi bilo treba še iz[»opolnjevati s semenom drugih krmskih rastlin, to je detelj in nizkih trav, da bi bile vsaj jiribližno dobi'e za trajno setev. — Tako jiridobi-vanje travnega semena je primerno seveda le izjemoma, n, pr, sedaj, ko ga tako zelo jirimanjlaije, ^po „KiiioiovhIpii", — Huljo slpdi,) grajski sluga. Vse je vendar govorilo za njegovo krivdo. Ah, če.hi tega ne hilol Da bi se izkazala njegova nedolžnost, da bi pogledal zopet vsakomur ravnodušno v obi'az, da bi se nni iie bilo treba umikati ljudem s iiota! S koliko lažjim srcem bi odšel tildi i'aiit na bojno polje! — — Istočasno se je nekam mrzlično iz-juehajal po svojem vrtu grajski gosjiod. Njegova oba sinova sta oticirja in Hugo, dunajski visokošolec, njegov najmlajši, se je javil kot vojni prostovoljec, Čeravno je bil spomlaili odpuščen kot najtol invalid od svojega polka. Bil je tudi sprejet, in danes se pride še v vsej naglici posh)vit od očeta. Vsak hip mora hiti tn. Kočijaž je šel t>onj na kidodvor. „Priden, vrl dečko, kljub vsej svoji lahkomišljenosti !" si misli stari grajski gos])od, — Voz že diilra. lliigo je doma, Z razprostrti/iti lokami mu biti oče nasproti. Toda fant se mu ubrani in med solzami izpregovori s tresočim glasom : „Oče — najprvo se li moram Izpovedati: To je glavni vzrok, da sem prišel. Nič več ne morem nositi tega hi'emena na svoji vesti. Pomilovanja vredni lopov stoji pred teboj, ki ni vreden, da bi ga ti stisnil v svoje naročje. Toda na bojnih poljanah upam, dobiti priložnosti, ko zadostim svoji ki'ivici. Oče, velike dolgove sem napravil, in v tej grozni stiski sem ukrailel listnico. Franc je nedolžen. — Piiložnost jo bila tako ugodna. Ah, trpel sem radi tega grozne bolečine, vest me je pekla in žgala, toda priznati nisem imel ])(>guma, kajli bal sem se, da me za-vržež od sebe, da me pahneš stran, kakor sem tudi zaslužil. — Oče — sedaj je zunaj tisto, kar je žgalo, kar je grizlo. Odpusti mi, da mi je mogoče oditi lažjega srca na vojsko." Orajščak se zdrzne ob tem })riznanju, kakor bi ga udaril kdo s jialico po obrazu. Kakor okamenel je njegov obraz, iz oči niti ])lai)olajo ognjeni bliski. Njegov sin tat — lopov ? ■—■ Ne, tega ne more tako hitro razumeti, —- In i liigo pade pred njim na kolena iii njegove ustne šepetajo samo eno prošnjo: „Oče, reci samo eno besedo; Odpuščam ti!" Vojska je. Morda gleda grajščak sedaj zadnjikrat svojega najmlajšega sina. Ta misel mil omehča srce. Od[>iiščeno in pozabljeno naj bo. Sleherni krivici se da zadostiti, se jo da popraviti. In llugonov kes je bil resničen, — Oče in sin sta se ločila spravljena. Toda Franc Rejnik se povrne še danes v grad. Njegova nedolžnost je izkazana in ne bo mu treba trpeti pomanjkanja. Njegov sin sledi lahko jio-mirjen klicu cesarja, kajti za priletne st ariše je poskrbljeno, — — — Na tridesetega avgusta se oglasi v gradu brzoj a vid sluga : [irzojav. Kraiic ga odda gospodu. Ta ga odpre z drhtečimi rokami in bere: „Vojni prostovoljec Hugon I.-... je padel danes zelo junaške smili za domovino. Njegov spomin bo ostal pri polku za vodno v Časteh. ])1...... podpolkovnik." Hugo je zadoslil svoji krivici. t Plemenitemu gospodu Francu ! Kakoi' so že [joroČalo kriilko Novice, KO [joložili k večnemu pi)kojii dne 2ii. maja v Dobeiiiičii prečastitcga j^osjtothi Ffatica P e f p a f j a, upokojenega župnika. Mož zasluži, da se ga spomnijo „Novico" vsaj v par vrsticali. Roiiil se je v Dobei'niCu 2. tnai'ca lota 1855. Gimnazijo jc dovi'Šil /< odličnim u^pehoni. Dočim je šel njegov lual. v samostan in oblekel tVančiškaiiiiko haljo je stopil g. Fi'ance v ljubljansko dubovsko semenišče, da postane sveten diibovnik. Tu se je jiripi'avljal s temeljilini učenjem za svoj stan, in to svojo učenost je iz-))opolnjeval jjrav do zadnjega. Kaplanoval je v Trebnjem, Kostanjevici in Řmarjeti. Vseskoz se je pokazal kot dobrega duiiov-nika. Tudi kot. župnik v Zagradcu iti v Ti'žiču je bil mož na svojem mestu. Važnejše in ziuinienitejse poteze iz njegovega življenja bi bile sledeče: Bil jc neumorno delaven, Počitka ni poznal, oc na zadnje, ko je užival i'okoj, ga ni užival, ampak delal do snu'ti. Še dan pred sini'tjo je spoveiloval. Znan je bil kot goreč spovednik. Kjer je bilo v okolici več spovedovanja, je bil gotovo 011 ziavcn. i'o osem ur je spovedoval včasih brez oddiha, Ko so ob-liajali v Žužetiibei ku vsakoletno tridnevni.co na čast sv. HeSujenni Telesu, ko je bilo v Novem mestu spovedovanje za porcijuidiulo, 1)0 vseh tnisijonili: gotovo ni manjkalo gospoda Kranca. Ljubil je silno ilomačo grudo. Ko je šel v pokoj, je prevzel domačijo, zraven še nekaj sveta prikupil, in potem je gospodaril in deiai sam od zore do mraka. Še en dan })red smrtjo je pomagal kopat viimgrad, V tem oziru je bil vsem v spodbudo že s svojim vzgledom, še bolj pa z I'aznimi gosjjodarskimi iiasveti, ki se jili je bil navadil iz lastne skušnje in s katerimi je tako rad drugim postregel. Navidez trden, je vendar l)olebaI celo življenje. Srčna hiba in noga sta ga prisilili, da je stopil zgodaj v pokoj in mu tudi povzročili zgodnjo nepričakovano smrt. Komaj so ga še prevideii. Naj so veseli pri Njem, čegar lui-mestnik je bil na zemlji! Vinogradniki, poškropite iiitro svoje vinograde! Sedanje deževno vreme ze!o pospešuje razvoj bolezni na trti in zato se je jako bati, da bo v kratkem na trti nastopila }) e I' o n o s p o r a ali palež. V resnici sem pa že dobil od zanesljive strani iz Tîelokrajinc poročilo, da se tam že najde tu pa tam po peronospori na))adcn trtni list. To je zadnje in najnujnejše svarilo za vinogradnike: škropite! ICdor še Jii svojega vinograda i)oškropil, stori naj to kakorhiiro um je mogoče, sicer bo zamujeno in škoda velika! Škropite jia tudi dobro po grozdju, ne samo po listju, kajti če bi itnela iie-rono-spoi'a nastopiti na grozdju že sedaj, potem jc vsa letina uničena! Pomislite le na leto 19lo! Kdor je škropil že preil 12 do 14 dnevi v prvič, ta naj po-škrojii sedaj v drtigič in sicer naj vzame zdaj "m kg galice in Vi kg galuna na sto litrov vode, ])rinieSa pa 2 kg apna, tako da iiostane bel feiiolťtaleinov ])apir rdeč. Kdor nima žvepla, da bî trte žveplal, ta naj primeša Škrojiilni tekočini še KJO gramov (10 dek) v vťídi l'aztopljenega kalijevega hipermanganata, ki ga dobi pri kmetijski diužbi v Ijjubljani (kilogram po (i J't). Kdo)' pa ima žveplo in misli Žveplati, ta liaj jjočaka, da bo lepo, vroče, solnČno vreme. Tik ])red ali tiied cvetenjem je najbolje v drugič žveplati. S 8 k r o p I j e n j e ni p a naj nihče ne odlaša! B. Skalický. Buče z breziupinastimi jedrci za napravo olja. v letošnjih „Dol. Novicah" o, št. z dne 27. aprila je bilo ])ovedano, kako je mogoče iz bučnih jcdrc dobro namizno olje napravljaii. No tam popisani način je pa ustrežljiv le za domačo uporaljo in še to ie v veliki sili. Kjer namreč bučnato olje redno vsako leto izdclujiijo — kakor je to na Štajerskem in drugod slučajno — postopajo kmetovalei tako-le; Oni nabirajo bučna jedrca sproti, ko pokladajo buče prašičem, jih posuše 1er do zime shranijo. V dolgih zimskih večciih jili potem oluiiijo in oliipljíínc v mlin nesejo, ^llinarji imajo vso za napravo olja poti'ebiio iirîpravo, namreč: par malih mlinskih kamnov, kotel ter stiskalnico. V par ui'ah odnese že lahko kmetovalec; iz bučnatega zrnja pridobljeno olje in ostali trop domov. Poslednji je za îiitanje pi'ašičev kaj izborno krmilo. No pri tej napravi olja iz btičnih jcdrc je jiač hipljenje jedrc jako mučno in dolgočasno delo. Pa temu se pride kaj lahko v okom, ako se seje namesto navadnili buč z lupinastimi jeih'cami, brezlupinaste buče, — Posrečilo se mi je namreč zvedeti, da scjejo na Zgornjem Štajerskem, kjer je naprava olja na kmetih tako ndoinačena, da ga nihče ne kupuje, vrsto ali sorto buč, katere jedrca so popolnoma br ez 1 u p i u a s ta, torej gola, tako, da jih tii treba Še-le lupiti. Posrečilo se mi je tudi seme takili buč dobiti, to še celo kakor vzorec brez vied-nosti, torej brezi)lačiio. Manjšo množino poslal mi je g. Alojzij Ikrgei', oskrbnik graščine dr. líupelwicscrja na Brionskih otokih v Istri; večjo jia g. Matija Teli, oskrbnik graščine Lcbring na Zgornjem Štajerskem. Prelepa livala obedvcma. Po popisu gospoda lîergerja je buča brezlupinaste vrste doeela podobna navadni buči z lupinastim zrnjem. Odlikuje se pa od nje v tem, da se veliko dlje časa v zimi zdrava obdrži, da ne gnije in da jo luašiČi še rajši jedó kakor navadno bučo. Od obed veli gospodov vpo.siano bučno seme poi'azdeiil sem na 12 posestnikov njiv v Novem mestu in bližnji okolici. In tem namenjene so te moje današnje vrstice oziroma namenjena je ta moja sledeča prošnja v prvi vrsti. Prvič: Da se nova vrsta buč z vso le mogočo pozoinostjo obdeluje, V neposredni njeni bližini ne smejo rasti navadne buče, ali pa kumare, kajti v takem slučaju se utegnejo brezlupinaste v cvetju križati ali kakor pravimo bastardii'ati. — Drugič: Zeleno'bučo naj se niti eno, lirašičem ne pokrmi, marveč pusti naj se vse dozoreti, da pridemo tako bolj hitro do velike inuožitie semena bi'ozlupinaste buče. — Ti'etjič: Od dozorelih buč shrani naj se ja gotovo vsa jederea za seme, to je, posuši naj se jili v senci, ])otem naj pa na zračnem, toda mišem in tičem nedostopnem prostoru čez zimo leže, — Četrtič: Prihodno leto naj da sosed sosedu jedrca nove vrste buč, ako že ne jiopidnoiiia za „Bog plačaj!" pa vsaj po nizki ceni, da se kai' le mogoče urno po celi Dolenjski zaplodi. Ako se vse Štiri tu navedene točke izvrše, poslalo bode kaj lahko mogoče, da se bode tudi jiri nas olje za domačo rabo doma pridelovalo ne pa za dragi denar kupovalo. Zakaj bi nc bilo neki liri nas to mogoče kar je že leta in leta na ňtajíirskem ? U. Dolenc. Zbirka „Tedna Rdečega Križa" na Kranjskem nad 200.000 kron ! Najboljši poznavalci razmer so i'ačii-nali, da lio majhna in nebogata vojvodina líranjska nabrala največ GO.OOO kron, kar bi tudi odgovarjalo razmerju z drugimi bogatejšimi kronovinami. Nepričakovano visoka zbirka presega torej daleč vsa naj- smelejša upanja in je iznenadila celo nabiralce same. ije-teh ne majhni trud je bogato poplačan s tolikim uspehom, ki se še veča, ker vsak dan dohajajo še nove zbirke. Na Čelu vse iiriredil.ve v vsej deželi je stal iiosebeu od Deželnega društva Rdečega Križa ustanovljen odbor pod predsedstvom ces. svet, g. Ivana Mathian, c. in kr. dvornega založnika s lUaui gg. dr. Josip Ažnian, oilvetuika. Hans Krispcr, veletržca in Emil Tijnnies, tovarnarja, vsi v Ljuli-Ijani. Ta odbcir je iio vsej deželi organiziral in vodil delo ter je pritegnil k sodelovanju vse prebivalstvo. V resnici so je po vsej deželi strnilo vse na skupno delo brez j'az-like vsakega sti'ankarstva, prednjačila je pa vsepovsod zlasti duhovščina in učitelj-stvo ter sploh vsa inteligenca. Podpirali so odtior krajevni odseki, podružnice društva Rdečega Križa in zlasti tudi okrajna glavarstva. Upravičeno lahko rečemo: Vsak je storil svojo dolžnost, vsak je laliko ponosen na izreden skupni uspeh nad dvasto-tisoč kron zbirke, ki glasno kliče, lia Iioče (udi doma ostalo prebivalstvo Kranjske stati v dolžnostih med prvimi, kakor njeni junaki v vojski vedno vstrajajo na prvem mestu. Franjo Netilííiiier. Dekle in potok. šla je iz gorske samotne vasi, podnjo se potok je penil. Ni za objokane njene oči, niti za boli se zmenil. Ona pa polna prežalostnih sanj gledala nema, strmela je vanj: „Vem, davi daleč dospete, valovi, doli, kjer puške grmé in topovi, doli, kjer krvca poteka iz ran, da rudečita se gora in iilan. Vi mi povejte, če ljubček živi nii, če ga ugledali niste med njimi, ki jim odtekla iz srca je kri I" — Vir pa skaklja in bití in štimi! Kaj mu, če déklc odgovora čaka?! Kaj nui, če zemlja s krvjó se namaka ! Hládna je voda, ko rane izpira, src ne tolaži, solza ne otira. Srce pa, nežni, sanjávi otrok, noče, ne more verjeti in čaka, da zaštniii tolažilo mu tok, da ž njim studena vodica zajilaka! Kako se rabi hipermanganat kot nadomestilo za žveplo? Kalijev hipermanganat se rabi zoper plesnobo na grozdju na dva načina in sicer ali sam zase, ali i>a kot pridatek k galiČni škrojiilni tekočini. Kdor škropi trte proti iieronospori, naj iiridene škropilni tekočini koj za apnom na vsakiii 100 litrov škropilne tekočine še 100 gramov (10 dek) v vodi razstop-Ijenega hipermauganata. To velja posebno za one vinogradnike, ki nimajo žvepla, da bi žveplali. Hipermanganat ima v tem slučaju nalogo, da plesnobo prepreci. Če bi se pa vkljnb temu pozneje plesm)ba na grozdju pokazala, potem rabimo hipermanganat še sam zase. ICakorhitro namreč zapazimo, da nam je pričelo grozdje v vinogradu plesniti, si napravimo ški'opilno tekočino tako-le: Vzamemo sto litrov vode. Od te odlijemo kakih 10 litrov v manjšo posodo, kjer raztopimo K) do 13 dk (dek) bijierman-ganata. V ostali vodi razmešamo 2 do ;-3 kg vgašenega apna. l\o seje hipei'iiianganat v manjši jiosodi raztopil, vlijemo njegovo raztopino v aimen belež, oboje dobro skupaj premešamo in gremo škrojiiti. Škropimo pogl a v i t no le 110 grozdju i n s i ce r tak o močno, da od njega k a p I e. li. Skalický. „Dol. Novice" bi tie smete tnanjkati v nobeni hiši na Dolenjskem. Cerkveno. Velika vojna pobožnost na Trškigorl. Vodstvo tukajšnji'ga III. reda naznanja, da se bo na binkošt.ni pfindeljek vršila edina letošnja v(;lika vojna pobožnost tta Trški gori za niilost častne zmage in skorajšnega miril. Po osmi sv, maši v samostanski cerkvi odide t>rocesija. Vdeleženci naj se takoj uvrstijo v procesiji» po dva in dva. Po prihodu na Tr.Škogoro bo primeren govtu' v in zunaj (lerkve s slovesno sv, maso v cerkvi in zunaj s tiho sv. mašo. Popoldne od ý. do ;î, ure b.: št. 1 z priprosto unitacijo in sojjran-alt soloio. Posebno pa diči to delce .Št. 4 „Ave Marija," v kateri je koini)onist pokazal, da se mu note vklanjajo, kakor on iioče. To pesmico je prinesel tudi priljubljeni list „Bogoljub", ker seje tudi ondi smatralo kot veleiimotvoi-, prirejen za ljudsko petje. To delce bode slavilo med Slovenci g- Jgii. Hladnika ne samo v sedanjem, temveó tudi v priliodnjeni tisočletju. Oeikve-ni glasbenik piše: Melodika v teb Hladni-kovib Marijinih pesmili je splošno bolj ljudskega značaja, iirijazna in dostojna. i>a, Hladnikove skladbe so res zelo i)ri-Jiraviie ni nekako vsakdanji kriib na koriii ])rtjaznili slovenskih cerkva. K. Hcrvar. Veselico priredi na binkoštno nedeljo m biiikoštni pondeljek šolska mladina v Semiču v korist slovenskim oslepelim vojakom ob 4, nri popoldne v semiški šoli. Spored: Deški nastop „Mladi vojaki", igra „Marijin otrok", živa «lika „Uhinost, (tesarju" in „1'cl.jc". Sedeži po 2 in ] kiono, stojišča po 50 vin. Pozdrave pošiljajo iz bojnega polja vsem še ostalim Novomeščanom boritelji domovine: Albert Morauc, Anton Avsec ni Lovro Fuš. — Gospodom prolesorjeni in dijakom in vsem znancem iz Novega mesta in_ cele Dolenjske pa pošiljata pozdrave iz Italijanu zavzetega ozemlja: Zupančič Hadoslav in Jtidnič Joško. Nesreče. Janez 1 ) r a g a II, dninar na Trebelnem, se je povozil iti se jioškodoval naslovi nogi. — Janez Kovačic, mizar v St. Jerneju, je padel s črešjije. Po.ško- doval se je na levi roki in na nogi. _ Anton Pečjak, krovec v Šmiliehi pri /užeinberkii, je padel s strelie. Zlomil si SI je desno nogo v stegciiskem vratu. ^avedeHi ponesrečenci se zdravijo v bolnici Usmiljenili bratov v Kandiji. Naše čebelarje opozarjamo s tem, da naj v sedanjem i)oletnem čas« skrbno spravljajo voščenino, ki j« postalo cenjeno blago. Ako se pusti voščenino v čebelnjaki!, jo kmalu uničijo molji in čebelar ima dvojno škodo, ker mu uničtijejo panje. pa voščenino stisnemo v Ulopčič, jo lahko siiranimo, da jo dobimo večjo množino. Voščenino se stopi v vosek in ta se kupuje, sedaj je po G'50 kron kilogram. 2 itaiyanskega bojišča sporoča dne Si6. maja, a s poštnim pečatom 30. maja slovenski liaubičar svojemu ujeti: Oprostite, 'la nisem prej pisal. Ni časa; moramo '"ti'o iti za našim prijateljem (!'?), ki kar vse popusti in beži. Tudi ta [lopir, na katerem pišem, je Že od njega. No, hvala majnik nam je dobro prinesel. Čez «"eg smo že prišli, lui prav veno ïnmm krasen razgled Imi. V.Í' nezvestega soseda. Kakor e 1 r;/''. ^^ Drugo nabiranje volne in kavčuga. Kakor lani, obrača se tudi letos vojni oskrbni urad vojnega ministrstva na pi'e-bivaistvo s jirošnjo, da bi vsi sloji prebivalstva podpirali nabiranje Vitine in kavčuga, ki se bo vi-.Šilo v mesecu juniju. Nabiranje se prične v torek po Binkoštih 1 3. junija, katerega dne boilo dijaki iiripravljeno gradivo od hiše do hiše pobirali in v nabiralno zalogo na magistratu nosiif. Potrelini so vsakovrstni ostanki iz volne, pavoie in kavčuga. Vsako doma nič več porabno blago iz volne, pavoie, platno, obleka, perilo, nogavice, robci in gumini odi)adki bi nabiralnemu namenu zelo ugajali. Vsakdo naj pri-))ravi vsaj nekaj, nihče naj ne misli, da bi njegov dar bil prenialenkosten. Tako bomo preskrbeli naši vojski iiotrebne stvari in pripomogli k zmagi. Ker nas naši sovražniki niso mogli premagati z orožjem, so upali, da nas bodo s itomanjkanjem surovin in z oviranjetii privoza ustrahovali in prisilili, da se jim udarno. Pa zelo ugoilni uspeh pi'i nabiranju surovin lanskega !eta je pokazal, da so se sovražniki varali. Torej pomagajmo si sami in Bog bo našo borbo s sovražniki podpiral ter nam naklonil naposled sijajno zmago in potem ugodni in trajni mir. Konjerejcem. v založbi c. kr. kmetijsko družbe kranjske je izšla kot XV. zvezek kmetijske knjižnice knjiga „Soseda llaz-timnika konjereja", ktero je po dr. Steiiei-tu iz nemščine preložil in za naše razmere priredil družbeni adjunkt A. Jamnik. Knjiga je pisana v obliki pogovorov Kaz-uiunika s svojimi sosedi. Oljsega lt>7 strani in 77 velezanimivih podob. Vsebina jc zelo bogata in poučna. !'rav zanimivo je t'isano o podedovanjti, o raznih boleznih ter l'az-vadah konj in kako jih je zdraviti, ozir. napake odplaviti, o ravnanju s plenicn-skiini kobilami, dalje o težavah pri porodih, o negovanju kobil in žrebet ob porodu, 0 knuljenju, vpreganju, podkovanju, o momentih, na kaloru je pii/;i(i [ni naktipn živali itd. V knjigi se nahaja vse, kar lii utegnilo zanimati tuiše konjerejce. Več teh se je izrazilo, da jim je ta knjiga prav dobro ]>oduČilo in jako dobrodošlo razvedrilo. Po vojni se bo treba dobro oiu ijeti umne konjereje tei' bo v ta namen knjiga vsakemu konjerejcu jako dobro služila. Obenem je ista lepo darilo in prijetno čtivo za naše kmečke sinove, ki se nahajajo 1'anjeni po bolnicah in rekonvalesccutnih domovih. Za ude c. kr. kmetijske družbe kranjsi \e stane knj iga s poštnino vred 1 K, za neude in v knjigotrštvu jia K 120 brez [joŠtnine. Naroča se pri c. kr. kmet. družbi kranjski v Jjjtibljani, Turjaški trg 3. Zgubil jc nekdo [»alico po cesti od Novega tuesta do Ruprčvrha. Dobi jo lahko nazaj v prodajalni J. Krajec nasi. Zgubila se je od Bršljina do Novega mesta srednja svota denarja. 1'ošten najditelj naj blagovoli prinesti v prodajalno J. Krajec nasi. i>iai-i.j!i Žabkar, vdova c, kr. okr. gozdarja, nazimiija v svojem in v imenu svojih oti'ok tlinkota, Kai-Ia, Josipa Žabkar in Marice (ire^'orč-evd roj. /abkar žalostno vest, da je njih ^'nba hčerka, ozir. dobra sestra, gospodična Justina Žabkar flsnes, 7. junija l91fi ob 1/48. uri zjutraj, po doifiotrajni, niukcjiolin bolezni, [irevideria s sv. Tolažili, inirao iu udaiio umrla v íítí. letu svoje starosti. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v petek, 9. i. m. ob 5. uri popohtdiio i/, hiše žalosti, Novo-niesto 1ÍÍ8, na tukajšne pokopališče. Novomesto, 7. junija 191(j. Doneski k vreinenoslovju Bele Krajine, .f ^..^dj V. 0 vročini in suši v Beli Krajini, zlasti v adleški župtiiji, v zadnjih 30. letih. L. 1904. Vsled ugodnega vremena tega leta so strni dozorele prej, nego dniga leta. Ječmen so želi ljudje že koncem junija, rž in šeiiico pa v začetku julija. Meseca julija in avgusta do 22. smo imeli silno sušo. Eni so trdili, da take suŠc ni bilo od 1. 1834., drugi pa so zopet jio-vedali, da je bila tudi oktobra I. 18G2. tako huda, V vsem tem času smo dobili sicer nekaj ros dežja, kakor 4., 24,, julija, a komaj toliko, da se je dobro l)rah zmočil, kar je i)a prav malo izdalo, zlasti še, ker je skoraj ves čas zopet burja držala. Zopet se je sicer večkrat pripravilo na dež, pa ga je burja razgnala, ko smo za trdno mislili, da se bo ulil, V tem Času smo imeli več procesij za dež in sicer 25. julija in IG. avgusta v Dolenjce, I, avgusta na Plešivico in i), avgusta zopet pri župni cerkvi. Imeli smo pa tudi hudo vročino v tem času. Tako je kazal n. pr. 1 H. avgusta popoldne ob 2. v senci 31 na soliicu pa r>(i, Kulpa jta je imela 28 C topline. Letina, ki je kazala prej prav lepo, je vsled vročine in suše pi'ccej oslabela. Turšica, kromjjir in zelje se je po slabejših njivah kar sušilo. 'Tudi sadja, posebno sliv, je vsled suše precej opalo. Že meseca avgusta odpadalo je z nekaterega dievja že listje, kakor v oktobru ali novembru. Nekatera drevesa pa so se posušila, tako slive po vrtih, hrasti po iiostah, 1'resahnilo jc tudi več studencev v naši župniji. Vsled hude vročine in suše oslepelo je, kakor so pravili, tudi nekaj živine v Tribučali, ker jim je primanjkovalo pitne vode. Nekatere turšice so vsled suše in vročine dozorele že koncem avgusta. V župniščii smo jo t»osp]'avili že 20. avgusta. Tudi grozdje je bilo ponekod koncem tega meseca že zrelo. Pa tudi po drugiii deželah je bila v istem času huda vročina in suša, po Nemčiji, na l^rancoskem, in posebno 1)0 Ogrskem, Še-le 22. avgusta jc dež toliko namočil, da so mogli ljudje orati in 1'epo sejati. Po dežju pa je bilo par dni prav hladno, 24. avgusta kazal je toplomer zjutraj ob (i, samo 10(^, Potem pa je bilo zopet gorko, siilio in prav ugodno vreme do 15. seju'embra, kateri dan se je pisec tega spisa še kopal v Knlpi, 17, pa je nastopila burja in je biio prav hladno in^ l'J. ježe zapal sneg na Uorjanciti nad Črnomljem in Metliko. Vsled hude vročine in suše je tudi grozdje nenavadno rano dozorelo, da so trgali v Vel, i'lešivici že i), in 10. septembra, v Mali PleŠivici pa 12. septembra. Grozdje je bilo prav lepo in zdravo in kateri so že pred več leti prenovili svoje vinograde so tudi obilo natrgali. Vino je bilo tudi prav dobro. (Hiiijo Bltdi.) Vojni pregled. Itiilijaiisko bojišče. — Naše proti Italiji prodirajoče čete dosegle so po dvatedenskein boju bvezprimerne uspehe. Prodrle so utrdbeni pas im po naravi v mogočne pozicije ustvarjeni grebeiij gorovja, za kojega utrjevanje so Italijani zadnje desetletje žrtvovali stotino milijonov in jili še neposredno pred vojsko in žo med vojsko ojačili z po^iskilni utrdbami. Tolcg vseh teh utrdb ima Italija za istimi zelo močne sile. Vkljub vsem tein naravnim in človeškim silam padli sta nicati Asiafío in Araiero (ine 31. maja našim hrabrim četiuu kot sad njihovega junaštva v roke. Vzele so isti dan utrdbi Monte Jíaldo in ^[onto Fiai'a in prekoračile cesto vzhodno od teh utrdb, Vzboduo ocl Arsiera zasedle so Monte Cengio kakor tudi višino južno od ('ava in Tresuhc. Monte Priai'ora bo vzele cez potok l'ozina prodrle čete. Od zadnjega našega poročila povišal se jo plen na 35.988 ujetih, mej tomi 772 častnikov, 316 topov, 159 strojnih pu.šk, 22 niotalccv min, 6 motornih voz, (iOO koles, 15iG konj in veliko streliva, mej tem 2250 bomb. — Ker so se po uradnem poročilu dne 4. junija Italijani na višinskem g-i-obemi oti doliJie l'oaina in pred našo bojno črto Monte Cengio-Asiago z moč-niini silami trdovratno branili, tazvijati so so pi-ičeli v tem prostoru ^'uti boji. Naše čete so približavajo iwstojankam .sovražnika. V naši bojni črti so že imhaja kraj Gesunu. Kjer je izvajal sovražnik protinapade smo jra odbili. liiisko bojišče. — Z ruskega bojišča, kjer jc vladal sedaj precej časa takorekoč mir, izvzemši uiai^jše praske preástraž, dohajajo zadnji čas poi'očila, da je pričel na besarabski in na volinjski bojni črti boj s topovi, kateri so se razvili mestoma v bitko s topovi. — 1. junija jo razvil sovražnik tudi ob Ikvi povišano bojevanje. — Iz Črnovic se poroča „Pester iJoydu" 2. junija, du so se Kusi v dosedanjih liojih na besarabski bojni črti omejili na južni del bojne črto; sedaj so pa jiostali pozorni tudi na severiji dei bojišča. Sodi se, da nameravajo Rusi napasti, ker bi radi razbremenili Italijane. Ker zadnje dni vreme bojem ni bilo ugodno, so se liusi omejevali na streljanje s topovi, a vedno in tjuto odgovarjali ao jim naši topničarji. — Po poročilih iz Bukarešta so v liusiji 14.000 v liusijo pobeglih Hrbov organizirali in oi>romili z ruskimi uniformami, 5000 teh vojakov straži od srbske vlado v liusiji kupljeno žito. Ostale, popolnoma iz-vežbane četo gredo na bukovinsko mojo, kamor so poslali tudi rusko čete iz Bcnderja. — Po uradnem poročilu dne 5, junija so ruske južno-zahodne čete pričelo s pričakovanim napadom. Na celi črti mej Prutom in bokom Styra pri Ivoiki vnela sc jo sjtlošna bitka, katere prvi dan je potekel po poročilu „Tagcapost" brez vsakega uspeha za z vso silo napadajoče Ruse. lîoji na morju. — Po nemškem uradnem poročilu 2. junija vršila so jo v Severnem morju največja pomorska bitka v svetovni zgodovini. Bitke soje lod poveljstvom načelnika mornarico viceadmira a Scheera udeležilo nemško visoko-morsko brodovje s svojimi bojnimi ladjami velikankami, bojne ladje in bojne križarke, da^jc vse nemške lahke bojno sile, ki so se nahajale v Severnem morju, torpedni čolni in brodovja podvodnih čolnov. \a sovražni strani je stal nasproti večji dei angleškega brodovja modernih bojnih ladij. Prve so se zapletle v boj s sovražnimi bojnimi in z lahkimi križarkami poizvedovalno bojne sile pod poveljstvom vice-admirala Kipper okoli 5. ure popoludne. Bitka podnevi, v katero so večkrat usi)oSno poseglo nemške torpedovke, s trikrat močnejšim sovražnikom, je trajala približno do 9. ure zvečer. Tonoči so sledili po vrsti z obeh strani besni napadi torpedovk in boji med križarkami. Nemška linijska ladja „Westfalen" je v tem boju sama )otopila s streli sest rušilk in eden podvodni čo n. Angleži so izgubili kljub njihovi silni prenmči 9 bojnih ladij, veliko število torpeduih rušileev in eden podvodni čoln, in sicer v jireračunjeni vrednosti ene milijarde šilingov. Na nemški strani ste izgubljeni mali ladji križarka Wiesbaden in ladja Nj. Veličanstva Poiiimeru. Pogrešajo se tudi Nj. Veličanstva ladja IVauenlob in nekatere križarko. Nemške izgube naravnost izginejo v primeri s strašnimi izgubami Angležev. Iz Londona 6. jun, nr. f)oročajo, da se je potopila pri Orkneyskih otokih angleška vojna križarka „llainpshire", na kateri so je nahajal angleški vojni minister Kitchener s svojim štabom. Križarka je bila ali torpedirana ali pa je zavozila na mino. Vkljub takoj uvedenih rešilnih poizkusov se sodi, da so ni nihče rešii. Zvonovi za vojne namene. Zadnji „Ljubljanski Školijski list" je piinesel državne in cerkvene določbe, po katerih se bodo zvonovi oddajali vojni upravi. Pobirati se bodo začeli zvonovi po večjih krajih. Za vsak kilogram zvonovine bo plačala vojaška upi'ava 4 krone. Ta denar se bo naložil sirot-insko varno in se bodo po vojski zanj kupili novi zvonovi. Preč. kn. šk. ordinarijat je želel, da bi vsaki župni ceikvi ostala po dva in vsaki podružnici po en zvon. Vojaška uprava je pa zahtevala, da se ji prepustita najmanj dve tretjini vse zvonovine, kar je je v zvonovih na Kianjskein. Vsled le zahteve je predlagala c. kr. vlada, naj bi ostali tisti zvonovi, ki so za bogoslužne namene nnjuo potrebni in pa tisti, ki zaradi svoje starosti zaslužijo, da se ohranijo. Glede lui te zaliteve se je določilo, naj ostaneta i)ri župnih cerkvah po dva zvona, ])o en zvon l)a pri tistih ])odružnicali, i)ri kateriii jc l)okopaliSče. Vrlin tega naj ostanejo vsi zelo stari zvonovi, ludi iíe niso pri župnih in pokopališČnih cerkvah. 'J'ako se bo zgodilo, da bodo nekatei e cerkve ohranile ]io tri ali celo po več zvonov, ker so vsi važni spomeniki iz staiodavnih časov. Tudi so se morali jirepusliti vsi večji zvonovi in bodo ostali le manjši, ker bi se drugače lic dosegli ílye ti'etjitii teže vseli zvonov. l)a fAuli ra/aiili dnigili želja ni bilo mogoče Tpoštevali, je jasno, Naš iiiiroil je zelo navezan na svojo zvonove. Zato se bo inarsikoiiiii niilo storilo, ko jih boilo jctiHili iz zvonikov. Pa narod, ki je velikodušno položil že lolik» veliko večjih žrtev na oltar domovine, l)0 žrtvoval 1'atl tndi svojo zvonove. Če na Veliki petek zvonovi niolíé, pa tem slovesnejše pojó na Veliko nedeljo. Zato nikar ne žahij, narod slovenski, Če ne bo veČ donelo na tvoje uho ubrano petje iz zvonika domače cerkve. Veliki petek bo minil in zapeli ti bodo novi zvonovi veselo velikonočno pesem. Dopisi. Iz Žužemberka. Pri nas so že dalj časa na nočnem redu tatvine. 1'j'eje se je zatekal dolgoprstež večidel na ono plat Žužemberka. Sedaj si je izbral, oziroma so si izbrali, že jih je več, to plat ti'ga. Ni je skoro noři, ko ne bi zmanjkalo sedaj pri tej hiši, sedaj pri oni, pisžet, kokoši, jaje in podobnega. Ob času diaginje je škoda prav občutna. Pravijo, da so že videli lisico, ki se je plazila ob kurnicali. Verjetno. Verjetno je pa tudi, daji pomagajo krščene „lisice". Nekje so dali kokli Icčt jajca. Čez l)ar dni so jajca izginila in na njiiiovcm mestu je ležal kamen. V drugi hiši je bila kurnica dobro zaprta. Zjuti aj so našli ulom-Ijena vrata in koklje s piščeti ni bilo več notri. Navadne lisice menda niso tolikanj pretkane in močne. Oi'ožniki so stvar že lireiskovali, pa tatu še niso odkrili. Ker so menili nekateri najti cclo tatu kotlov, katerih nobeden ni bil ukraden, je tembolj upati, da bodo tu spretne i'oke pravice prišle zločincem tia sled. Nekateri so se že menili: kaj pa, Če bi morebiti ne hotela kaka kokošarica spi'aviti tudi kaj neplačane slavnoznane žužembei'ške kokošje pasme mod svet. V petek ])o Vnebohodu smo imeli čuden semenj. Po cestali so stali orožniki, ki so vračali živino nazaj. Živinski semenj je bil v zadnjem liipu prepovedan, ker se je iiojavila v trgu in še par drugih vaseh goveja kuga na gobcu in iiarkljih. Kugo so menda zanesle krave, ki so bile s teleti kupljene od vojaške uprave. Ljudje so menili, da bi bilo bolje zanje in za državo, če bi pustila vojaška uprava ljudem živino toliko časa, dokler je nc rabi. Neposredno pred klanjem naj bi jo pa dali privesti. Pametna misel. Iz AdleŠiČ junija, Naj podam tu zojtet par novic o naših vojakih, 17. maja je prišel domu na dopust za en mesec Frančišek Požek iz Dolenjec h, št, 27., ki služi pri 17. pešpolku in jo bil odšel k vojakom lani 1marca. V vojski je bil dvaki'at ranjen. Prvîfi v Galiciji pri Dnestru 17. junija 101') v levo roko nad laktom od iiuškine krogljo, ki je šla čez meso, a mu k si'eči ni ranila kosti. Nato je bil v bolnici v Godingu na Moravském deset dni. Od l.am pa se jo od|»eljal v bolnico v Iglavi, kjer je bil ostal dobei' mesec. Ko je tam ozdravil, se je odpeljal v Jiiden- burg, odkoder pa se je odpeljal 4. (ditobra na italijaii/iko bojišče, kjer je b'l na O.-îlavju novembra di ugič ranjen zojiel v levo roko v dlan. Ko je bil ranjen, odšel je v Volčjo drago, oiikoder t>a se je od|ndjai v ňt. Daniel na Kiasn in od lam v Ljub-Ijam), iz l/jiibljane pa v Kamnik, kjer je ostal blizu dva meseca v iiolnici. Iz ICam-nika pa se je otipeljal v Hudapešto, kjer je 1)11 zopet okrog etiega meseca. 1. junija pi'ejeli smo uiadno obvestilo, da je padel 14. oktobra 1915 v boju iiri Zabreži! v Srbiji Miko Črnič — j\Irkanec, Ijosestnik iz Ilednja ii, št. ^iV, star 37 let, ki je služil pri deželni bratnbi, reg, 27,, komp. 12. Za|>nščii ženo in 6 nedoraslih oti'ok in tndi še očeta in matei', ki sla stara po 73 let. Iz št. Jerneja. — Mater Božjo v Novetit Lurdu pobožni romarji od vseh strani piav radi oljiskujejo ter jo posebno v sodanjetii vojnem Času prav zaupljivo kličejo na pomoč za svojce, ki so nahajajo v vojni, in za ňasttio znuigo in trajni mir. Nanosili so že veliko le,pih spominkov, zahvalnih napisov, mičtiih cvetlic, sveč in tudi darove v denarjih in to vse gotovo iz hvaležnosti naši LnrŠki Materi Božji za usli-šanjo prošenj. — Nekega krasnega spomla-datiskega popoldne sem tndi jaz Šel zopet v Novi ijurd med bujnim žitnim poljem, kjer vse tako lepo raste in oi)ljubujc (iobio letino. V hosti ))a so me pozdravljale kukovice in drngi ptički, ki so veselo pre|)evali v čast in }ioČešČenje Stvarniku in Mariji. Jvo sem opi'avil svojo iiobožnost, sem inegledoval novo spominsko knjigo, katero je oskrbel naš vneti dušni pastir, duh. svetnik, preČ. g, Ant. Lesjak. Prvi je zapisal on sam dne 22. maja ísiíťi sledeče pomenljive vrstico; Ko jjfJedaiii na oltarju sveče, nevidna moč me k Tebi vleic. Česar naj [irosirn To Kraljica, maj cvetoči ? Srce mi tvojo, čujtiii — praviš, zfoči! A velika zapoved Gospodova je ta: Ljubi tudi bližnje^ri* i^^ dna srca! Mofiočna majnika Krafjica, izprosi, prosim Te, Dovica, da kmalu |io svetu fflaa Kaori: Mogoiina Avstrija zmage dan slaví! Seveda sem se tudi jaz podpisal v tej spominski knjigi in naj romarji še nadaljujejo s svojimi podpisi za spomin Mariji v Novem Lurdu! Asiago in Arsiepo. Kakor se glasi avstrijsko uradno poročilo / dne 31. maja, so pod iioveljstvom Nj, C. in kr. Visokosti generalnega polkovnika Evgena boreče se bojne sile vzele Asiago in Arsiero. S to osvojitvijo je uspeii prvega dela uaŠe ofenzive zagotovljen. Zato jamči tndi dejstvo, da je naša bojtni Črta, ki sega jiižno od Posine pa do Gallio {severo-rovzhodno od Asiaga), sklenjena. Gadoma ne more več tajili svojega poraza, ki ga je doživel na tem prostoru. Njegova glavna odpoi'na črta na tem ozemlju je predrla. Asiago je okrožno glavno mesi.o italijanske i)i'ovincc s (jOOO prebivalci in je glavno mesto „Sette comuni", jio našem Popolnomfl tfflrnp nflložen rienar. Hronilnica in posojilnica 2a Kandijo in okolico, reg. zadruga z neom. zavezo v lastnem domu v Kandiji — siirejema hrauilne vlogo od vsacega, čc jo i^cn ud ali ne, ter obrestuje i>o O a o io îia leto brez odbitka rcntne^ia davka, katerega sama iz svojej^a jilaruje. „sedem občin". Nad niestotii stoji star romantičen grad. Asiago je znan ])o živinskih sejiiiiii. Tudi trgovina ,s tobakom je zeh) razširjena. Kraj leži na (uisti, 900 m visoki iilanoti, 40 km vzhodno od Fidgarije in 20 km oil avstrijske meje. Asiago je konOtni i)ostaja železnice, ki pelje iz Benetk čez Vicenco, Schio iti Arsiei'o iH'otî Tirolski, iu je zato strategično največjega pomena. Mesto je bilo obdano z dvema skniunania obrambnih utrdb, ki so bile najíravljeno deloma na okoliških višinali, 4ktn proč od Asiaga. Kako močno so bile te utrdbe ])re-skibljene z artiljerijo, lahko sklepamo iz števila osvojenih trdnjavskih topov. Arsiero je nti'jen na enak način. Ta kraj biani 12 utrdb, ki so napravljene v štirih skupiiuih. Kot mosto Šteje nad 2000 ))rebivalcev in jo kot kraj brez posebnega pomena. Važen pa je v st rategičnem kot lu'vovrsf.na zaïïora vseh vpadaltiili črt v gornji Italiji, ki vodijo iz doline Posine, s (.'Ol do Laglii in z Monte Fermonc v dolino Astico. Dražbeni oitlic Dne 27, jiinija 1916 predpotininc ob 11. uri l)u jiri i'. kr, okružiicm sûdiîÈu v iilji št, iiň zoyutiiii ilm/.lua slcdcřili uci'rciiiir^uiu : Zumljiiku knjiííH (iolobiiijck, vi, St. 498, Irfivuik. Coiiilim vTciiiiopt. 175 kjoii. Najiiiunjíi iioiiudek 88 kron, Tod nttjinutij-iiiii puiiiulkoiii sc iiu iirodfijii. C, kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., djie 2H. Diiijti IHIH. Lep vinograd Je lia prodaj. — Xatančna jiojasnila pod ,.\'ltioiii'ad" poste restante Ljubljana. ns-u-i IHlodo, zdrouo delile iz bližnje okolice in poštene hiŠe, se takoj sprejme v lahko službo. — Naslov pove upiavništvo Dol. Novic, 42-o-i IVflN brivec in vlasnljar RUDOLFOVO (jlaviií Iri;, nasproti inesliil )iiši ])nporoča že izgotovljcne lasno kito v vseh barvah. Udchije tudi di iige lasno ))Otrebščine ter ima vedno v zalo^jfi podlage, mila, pristno tekoùîno llair-p(íti'ol in Itajriuu proti in|ia-danjn la.s, ]ioteiii Itnr^it/-n sifiurno odstranitev, kiirjib oiioM in dníříe toi\letno stvari. — Uiipiijo na (Irolino iti deliolo ziiu^Ňane in rezane žensko lase. V Skabernetovi hiši v Novemmestu se odda dobro idoča gostilna na racun lil prostor za mesnico prijirftVCu tudi Kil iiiiilo iirodíijnliio, jioscbuo xa. branjiirijo. — Tudi so Mi kuiíiti dobro ohranjena gostilniška oprava ter svetilko in otckluiia jiosodEi. — I'gmidljo nu, frospo Marijo Rozina-Skabernè, .VovoiiiosLo ,št. 22fi, Neka posebnost, 0 tem nam je neki liudomuš než v štev. i). l)(d. Novic poročal tiepopolim. Vprasajtio ga, kje so pa nahaja „glava ňtembiii-jeva" ? — Vm \é za ))rostoi' njegovega sedeža in života Íti za ki'aj njegove desini roke, bo gotovo tndi vedel za bivališčii njegovo glavic Svarilo! s tem javno naznanjam, da nisem plačnik, kar bi kdo dal brez denarja mojemu sijm Jožefu i'aulin, ali mu celo denar posodil. Kandija, 5. jiiuijiL 1016. rjnilin. U 11«/16 6 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja ! C. kr. okrajiiK sodnijii v lin dot lovom jc o obtožbi oiirHviteijii ciržiivucpfs iiriivdniStva, KOpar Martina lieras Kavoljo pieetoiikii po g 14 uiiredbe k dne 7./8, 1915, št. d, X , v imVKOtiiUfili državnoga [iravdiiilia k. Krciiiiarju, jirostcg« obtoženta Hiirliua BcruK, po danes ilognaot Klavni rnzpravi pu prcdlitgii obtožitelja, da j^o iiporaW zakon — ran.sodilii tako; Martin Berus, 54 lot star, rojen v Hnljnuiii vrtin, ožonjcu, posostnik v Gor. Kameuciili it, 1, žo kazmiVEiii, jo kriv jirestopka po ^ 14 cCri, iiareiltie z duc 7. avgusta I9I5, iit. SÍ28, iítorjtíuCiKii s tem, da je tiieseca uiarca t, t. na (ioruujiti Kamcncitli tmviidno oamizno vino ponujal in 1'cnil proti Xai etn Jležiin na 1 K 40 li titer, toroj m-titeviil, izrabtjaje i/.rcduo ra/iiiere, provzroi'eufs z viijiiini staujeni, /.n neolilioduo potrebno roíi ofituo Éoznierno com) — in se obsodi radi tcfïa po í^ 14 oinctijunû tmredbe z uporabo í;^ Ï61 in k. z, na denarno kazen 50 kron, v slučaju nei/teiljivostt pa na 5 dni zapora in v denarno ka/.en v zneskii 10 kron, v stučaju neizterljivosti pa na etlen dan zapora. Datjo KC v Ëiuititii § lil imenovane eesaríikc tmrodbo doloři, dii BO itiia ta sodba cukrat objftviti v Časopisu „Dolenjske Novieo". V Hnii»ln § atlH kpr. ko obtoženec obsoja v povraMlo stroškov kazenskega postopanja. Raztogi. Sodiíío jo ua ]iodIaf;i prizuaiija obtožonca v Kvezi z poi/.vodbaini io z izpoTOdbo verodoHtojno priio Saceta Stíížan dognftniiu tiiinitraki, da jo obtožoiioc niosee» mariía t.. 1, lia tîorenjili Kanietn-ab navadno namizno víno po-nnjal in cenil jiroti Nucetii Mežaa ua 1 K 40 ti titer. Ta cena ju ofividiio iiretirana, kaiti navadna irKJia ("cuíi Z!i talia (kislíi) vina je sedfij k voi^jom Rf) h do t K liter in liila pred vojsko no uad oo vinarjov, kajti to vino, kakor je dokasmno po analiiti, ijiis fflasom izvida in iiinOLijii izvedenca ii vol 'V^ aikoiioln iu 1 l'í>''/o kisline, loroj je zelo ki.^la.sto in ga jo smatrati za uavailuo, taliko niiiiúzno vino. 01>loÍ!Ouc<' se sicor zaj^ovarja, da ni dobil za liter toliko, ktikor jc nnlitoval, inarvot"; za liíbl )c 1(100 K in cno totico, vredno 800 K, razun toga pa je kupeu dal „po vrh" še (JO litrov vina, kar je tudi od kupnine še odštoti. ,Sndiiče je smatralo, da čo vso npo.števn, k«r je ohtoKonec navodot, je vendar cona oucga litra v primeri H ceno preii vojsko ofi vidno ieznierua. Njegovo dejanjo se znaci kot prestopek po S ces. naredtjo z dne 7. avgust» lt)15, št. 228 drž. KaL Izvek o krivdi ,jo torej utemeljen. Kazen jo iiineriti po g 14 omenjeno ces. naredbe K zaporom od enega tedna do U mesecev in s katero kaznijo so lahko lidruži denarna kazen do 2000 K. OLitožilno niě, ( ilajšíilno je priznanje. Z oziroui ua to olaj.^ilne okolišiine in ker je upati, da so obtoiienoc. )iol)oljša, se je uporabil ij -'títl kjir. z ozirom na socijalno stališče obtožoucs tndi § aUl k. p. r. Kazen je toraj krivdi [irimornit. Druge razsodbine tuOke ho opirajo na navedeno piistavne določbo. Razglas te sodbe v „iJolenjskih Novicah" se je odredil v to svrtio, da se občinstvo opozori na zakonite določbe ijlede navijanja cen — (tiidt pri vinu). Vsted VSklica je c. kr. okrožno kot Vřklicno so-diíĚe v Kndolfoveii) pori oinenjono ^Lidbu sprenioiiilo in obsodilo M sodtio z line 3.,'«. li)lti U lyfi.ltí obtoženca v petdnevni z enint trdim ležiščem poostreni ziipor in na denarno kazen 1110 kron, v slučaju neizterljivosti v lodnovni zapor. C. kr. okrajna sodtiija v Rudolfovem, odd. 111., dno Ô. jiniija liHti, A. DRAME modna trgovina NOVOMESTO Glavni tr^ pole^ mestne hiše vljudno priporoča veliko izbiro najmodernejših in najnovejših damskih m otroških slamniltou m naiiito kakop tudi drugega modnega blaga za dame in gospode po najnižji ceni. 5fi5 Zunanja naročila točna.