Štev. 185. V Ljubljani, e dne 4. julija 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. nri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletna K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. • •• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK • •• ~ 'r+A ‘ £3L'ji ‘ar.ižhriK Vseslovanski sokolski zlet v Pragi. /»Častna čaša« slovanskih žunanov na praškem magistratu. V nedeljo po sokolskem sprevodu je mesto Praga povabilo častne goste in zastopnike slovanskih mest na t. zv častno čašo vina. Zbrali so se zastopniki vseh slovanskih mest, dežel, držav in raznih društev. Zupan dr. Groš je goste pozdravil v imenu Prage, na kar je govoril pariški župan Galli. Po svojem govoru ie pariški župan praškega župana poljubil v znamenju slovansko-franco-skega prijateljstva. Na to je govoril zastopnik petrogradskega mestn. sveta Arhandjelovski in tudi on se Je z županom poljubil. Sledili so drugi pozdravi, za angleže je govoril Sully, in je podal miniaturo zlate medalje, ki jo je dobila češka sokolska zveza. Za francoske gimnastike ie govoril Cazalet. ki je rekel, da je pogled na telovadbo sokolskih vrst edino svoje vrste na svetu. Za Bolgare je govoril sofijski župan Mustahov. za Ruse je govoril g. Novikov iz Kijeva, za Hrvate zagrebški župan Holjac. za Srbe belgrajski župan Davi-dovič. za Slovane župan dr. Iv. Tavčar, za bolgrske junake Antonov, za ameriške Sokole Bohuš Hak. i Nemško demonstracije. Praški nemški burši so smatrali za potrebno. da narede v nedeljo buml. Sploh so hodili po mestu s trakovi in češki listi so vedTio prosili goste, naj ostanejo mirni. Naše Sokole je seveda to posebno dražilo. Pa so se dali pogovoriti. V nedeljo pa je bilo potrpljenja konec. Ob času. ko jc cela Praga dotegla vrhunec navdušenja so prišli burši iz kazine. Ljudje so bili mirni. Toda neki burš se je spodtaknil ob neko češko damo. Tu so padli ljudje po njih. pa so jih zbili, druge so zapodili. Kmalu na to je neki burš puhnil nekemu slovenskemu Sokolu dim v obraz. To predrznost je občinstvo plačalo kakor je bilo treba. Policija je burše segnala v kazino, potem je bil J11-1!-' Zaradi teh dogodkov so Nemci pokonci, toda burši naj jih pripišejo na račun svojih neumnosti. Nedeljska noč. Noč po slavnostnem dnevu ni mogla biti mirna. Vkljub temu. da so bili Sokoli od sprevoda in vaj utrujeni, opoldne je bil tak naval na gostilnice, da se ie le stežka dobilo par požirkov. vendar ie bilo ponoči še vse na nogah. Vršile so se velike veselice, kjer se je pelo. plesalo se je kolo in navdušenju ni bilo konca. Odkritie spomenika F. Palackeniu. V pondeljek dop. so se zbrale množice iu sokolske vrste na bregu Vltave. kjer se dviga poleg mostu v podnožju starega Emavza. nov krasen spomenik Fr. Palackega. Spomenik je stal 525.000 K. Slavnost se je začela ob 11. s petjem Hlahola. potem je dr. Pinkas izročil spomenik mestu Pragi. Praški župan dr. Groš je v navdušenem govoru sprejej spomenik v .varstvo mesta. Na to je govoril dr. Kramar slavnosten govor. Ob spomeniku so se zbrali ,vsi slavnostni gostje slovanskih in drugih dežel. univerze in akademije vseli narodov. Marathon. Popoldne so telovadile zopet sokolske vrste. potem se jc razglasil uspeh tekem. Po šesti uri so gostje imeli priliko videti krasni Marathon. ki kaže prizor v Atenah po bitki ^iri Marathonu. O tem jutri. Zvečer so začeli sokolski vlaki odhajati. POLITIŠKA KRONIKA. Poslanska zbornica ie rešila proračunski provizorij in tako za letošnjo poletno sezono končala svoje delo. Kakor vselej koncem vsakega zasedanja nastale so. tudi takrat razne ovire, ki so grozile s svojimi parlamentarnimi in politiškimi posledicami. Najnevarnejši konflikt je nastal v zbornici povodom rusinske obstrukcije. Takrat je stavila vladi ves svoj aparat v delo. klicala na pomoč celo krono, da se reši iz kritične situacije. Popolna kapitulacija vlade in Poljakov pred narodno in življen-sko zaltevo Rusinov je rešila vlado a obenem tudi parlament pred pretečo krizo. Razburjenje Poljakov se je hitro poleglo, ker si niso upali da v kritični situaciji glede brambne reforme delalo vladi kakih ovir. Tako jc bilo mogoče misliti na rešitev konflikta med vlado in Rusini ter Poljaki na drugi strani. Pri debati o proračunskem provizeriju pa so nemški radikalci nekaj časa kazali svoje ogorčenje radi poseta naučnega ministra Hussareka v Prago, a so se brzn premislili. Tako pošlje sedaj vlada lahko domov svoj parlament, ki je dovolil brez protiusluge vse. kar si je želela. Skupni avstro-ogrski ministrski svet, ki bi se moral vršiti danes, je preložen na 8. t. ni. Bavil se bo y prvi vrsti s predpripravami za letošnje delgacijsko zasedanje in o proračunu za 1. 1913. a le v širjih obrisih. Kakor se pa izve iz poučenih krogov, se bo nadalje ministrski svet bavil v veliki meri z vojaškimi in mornariškimi vprašanji. Kar se tiče reorganizacije avstrijske bojne mornarice vlada ne bo stavila nikakih konkretnih predlogov delegaciji. ker so sami višji funkcionarji mornarice uvideli, da bi stavile te reorganizacije prevelike gmotne zahteve na prebivalstvo in državo. Zato se ne predlože tudi zahteve glede zidave novih dridnotov. V merodajnih krogih se je pa odobril nasvet le zategadelj, ker vlada potrebuje financijelne moči za skrajno nujne reforme v armadi. Kar sc bi moglo torej prihraniti pri mornarici, porabi se za armado, tako da trpi vedno le prebivalstvo, ki prenaša že komai naravnost ogromna vojaška bremena; trpe pa tudi posamezni narodi, katerim predpostavljanje vojaških zahtev kulturnim one-mogočujc vresničenje njih kulturnih zahtev. Organiziranje ogrske opozicije v enotno stranko z enotnim programom tvori že dolgo časa sem predmet razgovorom in konferencam voditeljev posameznih strank. Ali fuzija vseh skupin dela precejšnje preglavice, posebno pereči sta dve zapreki, ki se doslej še vdno nista odstranili. Prva zapreka je osebnega značaja. Stari Kossuth živi in umrje s predsedništvom in vodstvom stranke, ali ostala opozicija se ne zadovoljuje posebno z njegovim vodstvom, ker je preveč neodločen in služben ter velik oportunist, premalo radikalen, a še manj opozicionalen. Ako postane predsednikom nove stranke Kossuth. izgubi ta že s tem svoj opozicionalni renome, ako pa postane usth. ki je opozicionalec prvega reda. tedaj bi prišlo do spora med .Justhovci in Kossu- LISTEK. .CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) Ni mi treba povdarjati posebej, mes amis. ffa bi si bil rajši dal iztrgati iezik. kakor bi mu bil odgovarjal, toda višji smoter mi je bil pred očmi. Naj izve vse. sem si mislil, samo da rešim Clauselovo divizijo. Naposled zapre beležnico in jo vtakne v žep. »Hvala«, pravi, »za to informacijo, ki bo Se jutri v WelIingtonovih rokah.« »Rešili ste svoj del najine kupčije; zdaj sem na vrsti jaz, da rešim svojega. Kako bi umrli najrajši? Kot vojak boste gotovo izvolili biti ustreljeni, čeprav se zdi skok z Merodala marsikomu prijetnejši konec. Ze lepo število si jih ga je izbralo: škoda le. da nam nikoli ni bilo mogoče vprašati jih potem, kakci je bilo. Tudi žago imamo tukaj, a kaže. da ni tako priljubljena. Ako hočete, vas lahko tudi obesimo, potem se moramo potruditi dol. v gozd. Razume se. obljuba je obljuba, in zdi se. da ste izboren fant: zato nam ne bo noben trud prevelik, da ugodimo vašim željam.« »Rekli ste«, odgovorim, »da moram umreti pred polnočjo. Počakali hočem torej natanko do tega roka.« v. men5 on- »Sicer je zelo otro- čje. da se tako oklepate življenja, toda zgo-lo se bo po vaši želji.« »Kar se Pa tiče načina«, dodam jaz. »mi najljubsa smrt. ki jo lahko vidi vse naokoli ustavite me na grmado, ki j0 vidim tam gori d naim, m sežgite me živega, kakor so se- žigali v starih časih svetnike in mučenike. To ne bo navadna smrt. nego taka. da bi mi jo lahko zavidali cesarji.« Zdelo se je. da ga ta ideja zelo zabava. »Zakaj ne?« odgovori. »Če vas je Mas-sčna poslal k nam vohunit, bo že vedel, kaj Domeni ogenj na hribu,« »Tako je«, pravim. »Prav ste ugenili. Razumel bo. in vsi bodo vedeli, da sem umrl častne vojaške smrti.« »Nič ne ugovarjam«, reče brigant in se zareži peklensko. »Poslati vam hočem v kočo nekaj kozjega mesa in vina. Solnce zahaja, ura bo kmalu osem. Čez Štiri ure bodite pripravljeni.« Lep je bil svet. ki sem se poslavljal od njega. Gledal sem doli na zlato progo, kjer so sijali poslednji žarki zahajajočega solnca na modre Tajeve valove in oblivali bela jadra angleških ladij. Krasen je bil ta svet. in žalostno ga je bilo zapustiti; toda. so še lepše reči. Smrt za druge, za čast in dolžnost, za zvestobo in ljubezen — to so lepote, mnogo kras-nejše od vsega, kar more zreti oko. Občudoval sem svoje junaško vedenje ter premišljal. ali bo pač kdo izvedel, kako sem izdihnil sredi plamenov te grmade, ki je otela Clauselovo armado. Upal sem in molil za to; kolika tolažba bi bilo moji materi, kakšen zgled armadi in kak ponos mojim huzarjem! Ko je stopil de Pombal z jedjo in pijačo v mojo kočo, je bilo prvo. za kar sem ga prosil, da naj spise poročilo o moji smrti in ga pošlje v francoski tabor. Odgovoril mi sicer ni. ali vendar sem zavžil svoio večerjo z boljšim tekom ob misli, da moj slavni konec ne ostane čisto neznan. Bil sem tu že kaki dve uri, ko se odpro vrata: vodja pogleda noter. Tema ie bilo. toda thovci. Druga velika in načelna ovira ie pa skupni program, katerega bo težko sestaviti za toliko politiških skupin popolnoma različnih politiških smeri, ki imajo skupno le opozi-cionalno stališče. Edino temeljem tega stališča bo mogoče doseči enotno stranko. Propa-gator te ideje je grof Karolyi. ki se jc izrazil, da ta nova enotna stranka ne vidi svojega cilja samo v boju proti sedanji vladi, nego jo mora tudi vreči. Vse opozicionalne stranke so se že začele pripravljati na to fuzijo, ter izključile iz strank nekaj č!anoy. ki niso odobravali opozicionalne taktike. Tako se misli izčistiti posamezne skupine nezadovoljnih elementov. ker bo potem veliko lažje doseči uresničenje popolne in enotne stranke. Sestanek ruskega carja in nemškega cesarja se vrši jutri v finskih vodah. Potsdamskemu sestanku sledi torej po kratki pavzi nov sestanek, ki se komentira v politiških krogih kaj gostobesedno in različno. Inicijativo za ta sestanek je delo ruskega zunanjega ministra Sazonova. ki je dosegel tudi potsdamski sestanek in je v svojem politiškem delovanju velik prijatelj rusko - nemškega zbližanja. Popolnoma napačno pa komentira to Sazanovo politiko gotovo časopisje, ako vidi v nji poskuse. da ruska politika krene raz svoje do-sdanje poti in se odtuji tripelententi in približa trozvezi. Kakor se je tikal potsdamski dogovor le skupnih zadev Rusije in Nemčije, tako ima tudi sestanek v finskih vodah namen utrditi potsdamski dogovor in rešiti nadaljna skupna rusko-nemška vprašanja. Peterburška »Reč« naravnost potrjuje namen in cilj tega sestanka v gori označenem smislu, ko pravi, da ta sestanek ni naperjen niti proti tripelententi niti proti trozvezi. Pofitiška smer obeh grupacij ostane ista. samo izvajanje te politike se postavi na novo pot. Potsdamski dogovor je rodil kaj malo pozitivnih uspehov, ker so naravna nasprotstva med ruskim in nemškim narodom prevelika, da bi mogla taka zbližanja zainteresirati odkritosrčno tuje širše kroge! Zato imajo ti sesanki le teoretiško - politiški pomen, na razmerje med ostalimi državami trozveze in tripelentente pa ne izpremene ničesar. Novi srbski kabinet, ki se je moral rekonstruirati vsled smrti premijera in zunanjega ministra Milovanoviča, je le začasen. Predsed-ništvo je prevzel minister notranjih zadev Marko Trifkovič. a portfelj zunanjih zadev prvi sekcijski šef v zunanjem ministrstvu Jovan Jovanovič, la kabinet pa je le začasen ter se v^ najkrajšem času rekonstruira, zlasti kar se tiče predsedstva in zunanjega portfelja. DNEVNI PREGLED. Provokacije praških buršev v poslanski zbornici. »Nationalverbandovci« so bili v torek zvečer silno nemirni in razburjeni. Nemški burši y Pragi bj pač moral: računat; z dejstvom, d? se Slovani ne bodo mirno zadovoljili z denuncijacijiTmi Vatere so poslali notranjemu ministru lieinoldu potom "National-verbanda« in v katerih so nagromadili celo vrsto najostudnejših laži proti Sokolstvu. Nemci so zaslužili pošten odgovor in so ga tudi dobili. Poslanca Stfiberny. posebno pa dr. Ry-baf sta v sijajnih govorih med splošno pozornostjo cele zbornice razkrinkala nesramne de-nuncijacije nemških buršev in njih prbvoka-torično obnašanje. Povdarjala sta. da se nemški smrki vci niti zmenili niso za ukaze oblasti. Posamezna številka 6 vinarjev. Uredništvo fn upravništvo: s* Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8* Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-nnst. — Za odgovor je priložiti znamko. ::t ::: Telelan Številka 118. s:: ampak so kljub temu skušali s svojimi frank* furtarskimi znaki prodreti skozi sokolski spre* vod na Prikopih. Potrpežljivost češkega občinstva in ostalih Slovanov, ki so došli VI Prago je bila naravnost občudovanja vredna. Občinstvo se niti zmenilo ni za nemške pro-vokaterje. Ker so pa nemški burši na vsak način hoteli začeti demonstracije, se je to tudi^ zgodilo. Koncem svojega govora je dr. Ry-* bar med viharnim odobravanjem vseh slovanskih poslancev zahteval, da se da užaljenemu češkemu narodu zadoščenje, nemške burše. ki so provocirali demonstracije, pa kaznuje. kakor zaslužijo. »Nationalverbandovci« so bili pokonci in so ves čas motili govornika, njegovih trditev seveda niso mogli ovreči. Nemški denuncijanti so bili osramočeni pred! vso zbornico in to tembolj, ker ie bilo iz njih denuncijacij razvidno, da so bile le plod strašne zavesti, ker so sokolske slavnosti tako ime-* nitno izpadle. Slovenski Sokol, ki ie bil v Pragi nam piše: Ob povratku iz Prage sem v železnici či** tal list »Der Morgen«. ki ie imel seveda predolg članek v napadenih burših in prekratko notico o neskončno lepi telovadbi. V zadmji notici pravi omenjeni listič, da ie pri tekmi zmagal »der bekannte Schachspieler Vidmar«. Oh. nemške brne. ki se v svoji navdušenosti zmirom zmotite v škodo bližnjiku. in nam ne privoščite najboljšega šahista in telovadca V!, dveh osebah, pa lih strnete v eno. samo zato, da bi nam s tem kratili zaslugo in ugled, sram vas bilo! Državi in dinastiji nasprotni elementi. Da bi zatrli klerikalci vsekako napredno gibanje sploh, so posegli po satanskih denuncijacijah, ki naj bi jim uničile vse delavne može. Kdor dela za napredno idejo, proglase ga namreč takoj kot svobodomisleca. Svobodomisleca so pa naslikali javnosti kot nekakega revolucionarnega hudiča, ki hoče raztrgati našo državo in dinastijo. Klerikalni lopovi, ki so sami najnevarnejši elementi človeške družbe, si upajo svoje namene, ki jih imajo z državo in cesar-' jem — podtikati drugim. Saj je znano, da je klerikalizem sploh nasproten vsaki vrhovni oblasti države in cesarja! Antidinastična in antipatriotična je edino klerikalna stranka, ki stremi za cilji klerikalizma, ki hoče vso oblast odvzeti cesarju in državi ter jo dati papežu — saj zato se bori proti državnim zakonom. Dinastiji nevarni ljudje. Cilje in jedro klerikalizma ie pokazal ob priliki avtomobilske tekme znani goriški župnik, ki je najel nekega človeka, da bi napravil atentat na nadvojvodo, ki se je imel peljati mimo. Ta slučaj ni tako malenkosten, kakor so se klerikalci trudili, da so ga zakrili in potvorili njega resnico. Kakor znano, je imel ta župnik že preje avstrijski državi nevarne naklepe in je vohunil proti Avstriji. Očividno se ie ta župnik zavedal ciljev in pravih teženj klerikalizma. Prav hinavsko se prilizuje klerikalizem na eni strani državi, na drugi strani pa ruje zoper njo in njene naprave. Saj je še dobro znano, kako so slovenski klerikalci hujskali v »Unionu« ljudstvo zoper državne sodnike in so hoteli uničiti celo drž. sodnijo in dobiti oblast nad njo. Obnovljeni septemberski procesi. Danes ob 9. uri dopoldne se prične pred ljubljanskim deželnim sodiščem št. 79 glavna razprava proti bivšemu deželnemu poslancu g. Adolfu Ribnikarju radi septemberskih dogodkov 1. 1908. Zaslišanih bo skupno 42 prič in sicer od Stranj obtožbe 26. od strani zagovorništva pa 18 poleg njega je stal ropar s plamenico v roki. tako da sem ialiko videl, kako se mu svetijo oči in beli zobje. »Pripravljeni?« me vpraša. , »Saj še ni čas.« »Torej vztrajate pri tem. da počakamo do zadnje minute?« »Obljuba je obljuba.« »Dobro. Naj bo tako. Dotlej imamo še sodbo sami med seboj, ker se eden mojih ljudi ni vedel, kakor je prav Pri rias je strogo načelo. da se ne oziramo na osebo, kakor vam lahko potrdi De Pombal. De Pombal. zvežite ga in položite ga na grmado; ko se vrnem, hočem gledati, kako bo umiral.« De Pombal m mož z bakljo sta stopila v kočo. dočim je poglavar odšel. De Pombal ie zaprl vrata. »Polkovnik Gerard. temu možu lahko zaupate: moj pristaš jc. Zdaj ali nikoli. Še vas lahko rešimo. Toda veliko odgovornost jemljem nase. in zato moram imeti trdno obljubo. Ako vam otmemo življenje, ali mi jamčite, da bomo prijazno sprejeti v francoskem taboru in da bo pozabljeno vse. kar je bilo?« »Jamčim vam.« »In jaz zaupam vaši časti. Naglo tedaj, naglo, izgubiti ne smemo nobenega trenutka! Drugače umremo vsi trije strašne smrti, ko pride ta zver nazaj.« Strme sem gledal njegovo početje. Izvlekel ie dolgo vrv. ovil jo mojemu mrtvemu tovarišu okrog trupla in mu zaveza) usta z ruto. ki ie skrivala skoraj ves olraz. »Lezite semkaj!« mi je zaklical in me položil na mrtvečevo mesto, »štirje izmed mojih pristašev Čakajo zunaj, da polože tegale na grmado.« Odprl je vrata in dal povelje. Več brigantov je vstopilo in odneslo Duplessisa ven jaz pa sem ležal na tleh. ves razburjen od upa in napetosti. Čez pet minut se je vrnil de Pombal s svojimi ljudmi. »Že ležite na grmadi«, pravi. »Rad bi vedel. kdo si upa trditi, da niste yi: zvezani st« in usta zamašena, tako da ne more nihče pričakovati. da se ganete ali izpregovorite. Zdaj moramo samo še spraviti Duplessisovo truplo proč in ga vreči z Merodala.« Dva izmed družbe sta me prijela za glavo in za noge ter me odnesla iz koče kakor otrplega mrliča. Ko sem prišel na prosto, bi bil kmalu glasno zakričal od osuplosti. Mesec je stal nad grmado, na njej pa je ležala moška postava: njeni obrisi so se razločevali v mesečini Razbojniki so bili deloma v taborišču, deloma so stali okrog grmade; nihče ni ustavljal ali izpraševal naše družbice. De Pombal jo je vodil k brezdnu. Na robu. ko nas niso mogli več, videti, sem smel stopiti zopet na lastne noge. De Pombal mi je pokazal ozko. vijočo se stezo. »Tod pojdemo dol«, je dejal, nato pa nenadoma: »kaj pa je to?« Strašno kričanje nam je prihajalo na uho spodaj iz gozda. Videl sem De Pombala. kise ie stresel kakor preplašen konj. »Ta podla duša,« je Šepnil. »Zdaj trpinči nekoga drugega, kakor je trpinčil mene. Toda dalje, dalje; Bog se nas usmili, ako mu pademo v roke!« Drug za drugim smo plezali navzdol po ozki kozji stezi. Ob znožju strmine smo bili zopet v gozdu. Zdajci pa smo zapazili svetel odsev ognja, in sence drevja so ležale črne pred nami. Zapalili so bili grmado. S kraja, kjer smo bili. smo lahko razločili brezhibno truplo med plameni in Črne postave vstašev ki so tulili prič. U. Ribnikarja bo zagovarjal ljubljanski odvetnik dr. Fran Novak, ki je zbral obširen protidokazilni materijah Obravnava bo trajala cela dva dni in bomo o njej obširno poročali! Ker je bilo pričakovati velikanski naval od strani občinstva k razpravi. }e sodišče izdalo vstopnice. Jutri poteče ravno 8 tednov* odkar sedi g. Ribnikar v preiskovalnem zaporu. Slovenska sekcija »Svobodne Misli«. Z ozirom na katoliške napade na S. M. v »Slovencu« naznanjamo, da se ho v začetku avgusta vršil v Ljubljani zaupni sestanek svobo-domiselcev. ki bo razpravljal o organizaciji in velikem III. kongresu slov. sekcije »Svobodne Misli«, ki se naj bi vršil še to jesen v Ljubljani. Tozadevne dopise je pošiljati »Slovenski sekciji Svobodne Misli v Ljubljano«. Poštno ležeče. Hudodelstva »Svobodne misli«. V »Slovencu« so se spravili na »Svobodno misel«. V času kislih kumar priobčuje ta list že nekaj dni sem klobasast članek, ki bo doživel gotovo še dvajset nadaljevanj, v katerem se bavi s »Svobodno mislijo«. Ubogi Aškerc, vse njegove pesmi padejo sedaj na rovaš »Svobodne •misli«. A doslej je bil Aškerc le bogataj in krivoverec. Sedaj pa je Lampe našel zopet novo pego na Aškercu in sicer njegovo protihabs-burško stališče. Iz posameznih njegovih pesmi trga posamezne stavke, iz katerih bi se dal0 sklepati Aškerčevo protiavstrijsko. stališče. Edino dobro je le. da je Aškerc že umrl. ker sicer bi sedaj po najpovejših Lampctovih razkritjih gotovo ležala ovadba na državnem pravdništvu. Aškerc pa v zaporu radi veleiz-jdaje! Sedaj bi bil pa konečno že tudi zadnji čas. da bi se našel kdo in uložil proti Lampetu ovadbo, pa ne na državno pravdništvo. ampak vodstvu blaznice na Studencu. Iz Male vasi. Predsednik krajnega šolskega sveta na Ježici ima hvalevredno navado. Koncem šolskega leta povabi k obilno obloženi mizi ude krajnega šolskega sveta, župnika-ka-teheta in učiteljstvo. Ko so se do dobrega pokrepčali. se začno napitnice. Prva velja navadno predsedniku, in potem se vrste po vrednosti oseb. Vse to je jako lepo in posnemanja vredno, Odločno pa moramo zavračati, da bi se takšne gostije prirejale na račun davkoplačevalcev. Udje krajnega šolskega sveta morajo delovati pri istem — saj imajo bore malo posla — brezplačno. Tako veli šolski zakon. PolitiŠke oporoke. Na en dan sta umrla 3va ministra in sicer srbski minister zunanjih zadev Milovanovič in avstrijski poljedelski minister Braf. Kakor se poroča, sta oba ministra ostavila svoje memoare in sicer Braf o ciljih češke politiko. Milovanovič pa obširno študijo o aneksijski dobi. Ti rnemoarji naj tudi opravičijo njegovo postopanje v ti dobi, ker je bilo ravno njegovo stališče v onem času predmet najrazličnejših šumenj. Kako so očetje frančiškani pozdravili prvi Železniški vlak v Ljubljani. K včerajšnji notici o tej zgodovinski pridigi sporočam, da sem poizvedel ime dotičnega patra. Bil je to pater Emilijan, rodom Metličan. Bil je najboljši prijatelj očetu dež. glavarja pl. Šukljeja. Toliko v pojasnilo. Ljubljančan. H. Nučičev poslovilni večer se vrši nocoj v deželnem slovenskem gledališču. Uprizori se 'duhoviti Oiacosin igrokaz »Tristi aniori«. Železniški promet za časa sokplskih slavnosti v Pragi. Praški kolodvori še niso nikdar imeli toliko prometa, kakor te dni za časa vse-sokolskih slavnosti. Velikansko vrvenje, ki je vladalo po ulicah, se izraža najbolj v številih vlakov, ki so prišli zadnje štiri dni v Prago. Na Franc Jožefov kolodvor je prišlo in odšlo od četrtka do nedlje 844 vlakov in sicer v četrtek 19.5, v petek 200. v soboto 227, v nedeljo 222; vrli tega se je še v Smihovu ustavilo 49 vlakov. Na severnem kolodvoru se je ustavilo 454. na severozahodnem 135 vlakov, tako da znaša skupno število vseh vlakov 1492. Z Vsč-sokolskimi slavnostma v Pragi' je torej lahko tudi država sama zadovoljna, ker je odnesla še največ dobička. Ukraden nabiralnik društva za zgradbo »Sokolskega dotna« v Šiški. V noči od 29. na 30. junija (na praznik sv. Petra in Pavla) je bil y gostilni g. Petra Stepiča v Spodnji šiški ukraden tamkaj se nahajajoči nabiralnik društva za zgradbo »Sokolskega doma« v Šiški. kakor ljudožrci in skakali okrog njega. Ha! Kako sem dvignil pest proti tem peklenščkom in jim prisegel, da jih izplačani nekega dne s svojimi huzarji! De Pombal je vedel, kako so razdeljene prednje straže, in poznal vsako stezico, ki je .vodila skozi goščavo. Ali. da obidemo te lopove, sni morali napraviti veilk ovinek okrog hriba. In vendar, kako rad sem ga napravil, zaradi edinega pogleda, ki se je nudil mojim očem! Bilo je okrog dveh zjutraj, ko smo se ustavili na neki jasi. Ko smo pogledali nazaj, smo videli rdeči žar dogorele grmade, kakor da je Pik Merodal izbljuval kup goreče lave. In ko sem še strmel tja v noč, zagledam nekaj drugega nekaj takega, da sem zaukal veselja 4n se od same radosti povaljal po tleh. Kajti daleč na južnem obzorju se je zasvetila velika rumena luč, ki je postajala zmerom večja; videli so se plameni, a prihajala ni od hiše, niti od kake zvezde: bil je sigim *euj na Mont !d’ Ossa, odgovor Clauselove armade na znamenje, ki jim ga je bil dal Etienne Gžrard. Kako }e brigadir ubil »brata«, Stari brigadir je sedel v kavarni me’d prijatelji ter pripovedoval: Kolikorkrat je Napoleon potreboval zveste roke v pomoč, vselej mi je izkazal čast, da se je spomnil nar;ir\ četudi ga je tupatam zapustil spomin, kadar je bilo treba nagraditi Gčrardove usluge. No, pravzaprav se ne morem pritoževati o svoji karieri, saj sem bil z osemindvajsetimi leti že polkovnik in z enaintridesetimi Nabiralnik — vsebine oropan m popolnoma razbit — je našel neki dečko na enem travniku v Lattermannovemu drevoredu. To je sedaj že drugi slučaj, da trpi to društvo na tak način škodo. Za zgradbo »Sokolskega doma« v Šiški je podaril g. nadučitelj v p. Fran Javoršek svoto 5 K. Iskrena hvala! Socialni problemi. Eseji. Spisal Abditus. V Sch\ventnerjevi zalogi je izšla obsežna zbirka esejev, ki jih je napisal duhoviti esajist Abditus. Knjiga razpravlja v dveh oddelkih (kultura in socializem in problemi) v važnih kulturno - socialnh vprašanih na Slovenskem in v splošnem. Knjiga stane broširana K 3.60. vezana K 4.60. Več ob priliki. Važno za perutiiinorejce. Kdor hoče imeti red v kokošnjaku ima sedaj priliko si za male novce oskrbeti, Zaklopna gnezda, lesene in plehnate tružice za krmo. da ne gre hrana v kvar. napajalnike, v katerih ostane voda vedno čista, razne fino in praktično izdelane kur-nike. kakor tudi take */a opitanje perutnirVe (velike važnosti za gostilničarje, da opita žival v osmih do 14 dneh) in razne druge za vzorno rejo perutnine praktične in neobhodtio potrebne predmete. Ograje za perutnino in vrtove v raznih dimenzijah. Ročna železnica 400 m. radi s tremi vozovi. Prodaja se do 15. t. m. radi opustitve podjetja v perutninarskem zavodu v Šiški. Dalje bo dne S. t. m. cel dan prostovoljna javna dražba tega zavoda, kateri je parce-liran na 22 prcel (med tem so stnovnjske hiše, gospodarska poslopja in stavbene parcele). Interesenti naj ne zamude ugodne prilike, ker so cene skrajno nizko stavljene. Obrtniška posredovalnica za Spodnji Šta-ier. Slovenski obrtniki na Štajerskem smo zelo pogrešali zavod za posredovanje obrtniških vajencev. Da se temu čimpreje odpomore. se je na I. slovenskem obrtnem shodu v Celju sklenilo tozadevne posle začasno poveriti »Občeslovenskemu obrtnemu društvu v Celju«. Društvo je s posredovanjem že pričelo in je moralo posebe nastaviti pomožno pisarniško moč. ker društveno vodstvo ne more samo izvrševati obilnih poslov, ki jih zahteva taka posredovalnica. To dejstvo dokazuje, da se deluje z vso resnobo na uresničenje obrtne organizacije in na izvršitev sklepov storjenih na obrtnem shodu 27. maja 1912. Zajorej se podpisano društvo obrača do vseh obrtnih zadrug, kakor tudi do posameznih mojstrov-obrtnikov. da se isti v slučaju potrebe poslužujejo naše posredovalnice, ki jim bo preskrbela naslove staršev ali varuhov dečkov, kateri se želijo priučiti kake obrti. Tozadevnim dopisom je priložiti znamke za 40 vin., dočim opravlja posredovalnica vse posle zadevajoče priglasitev dečkov za uk brezlacno. Kakih pogajanj med stariši in mojstri posredovalnica ne prevzame, temveč se morajo mojstri glede .določitve učne dobe itd. dogovoriti direktno s stariši oz. varuhi bodočega učenca. Vsa vprašanja na posredovalnico se morejo vršiti le pismenim potom. Pisma je nasloviti sledeče: »Posredovalnica Občeslovenskega obrtnega društva v Celju«. Opozarjamo še. da naša posredovalnica ni namenjena samo Za Spodnji Štajer. temveč se na njo lahko zaupljivo obračajo tudi obrtniki in taki. ki želijo dati dečke v uk, vseli ostalih slovenskih pokrajin. Radi tega prosimo vse slovenske časopisje, da nam gre ua roko p tj našem započetem delu, ki bo za uteditev slovenskega obrtništva neprecenljive vrednosti. Družbi sv. Cirila in Metoda — ime nečitljivo — iz Ljubna 6 K 87 v. nabranih v veseli družbi v Radmirju pri »Pošti«. Gdč. Tilka Ftink. učiteljica v St. Petru na M. s., je poslala 5 K. ki iih je nabrala nag ostiji narodnega para Pepce Mešiček in Jurija Vrečko. V Sodražici se je predstavljala otroška igra »čista vest« dne 23. junija:- denarni uspeh za Družbo 43 K Go v. pri »Slavčevi« veselici na Gradu dne 23. junija se je nabralo v družbene nabiralnike 7 K 21 v. Anton Aškerčev »kamen« je Plačan* kar se je nabralo več. kot 200 K, vknjižilo se je kot dar. O. Ant. Perečuh, živi-nozdfavnik v Braslovčah, je posJal 10 K mesto venca na krsto tovariša žiyinozdravnika pok. g, Jos, Zupančiča v Žalcu. G. poštar Alb. Lichterieggcr v Braslovčah se ni mogel udeležiti pogreba umrlega prijatelja Ant. Hribernika. učitelja v Čresncvcih pri Slov. Bistrici komandant brigade, in kdo ve, če ne bil bil dosegel — da je trajala vojna še nžfcaj let — celo maršalske palice; od nje do prestola pa ne bi bil dolg korak. Ali ni tudi Murat zameni! huzarske kučme za kraljevsko krono? Toda bitka pri Waterloou je napravila konec vsem tem sanjam. Marsikateremu vrednemu imenu ni bilo dodeljeno, da ga ovekoveči zgodovina, toda možje, ki so se borili obenem z njim v velikih vojnah cesarstva, ga poznajo dobro. Danes boste slišali o čudnem dogodku, o aventuri, ki se ji imam pravzaprav zahvaliti za svojo naglo pot navzgor, in ki me je spravila v tajne zveze s cesarjem. Toda prej mi dovolite kratko besedo opomina! Ne pozabite, prijatelji, nikoli, da sem videl sledeči dogodek z lastnimi očmi in ga poslušal z lastnimi ušesi, in ne poizkušajte mi ugovarjati s tem, da bi navajali opis kakega učenjaka ali pisatelja, ki je spisal knjigo o zgodovini. Kajti, verjemite mi, tem gospodom je mnogo neznanega, in marsikaj jim ostane prikrito na veke. Jaz sam bi vam lahko razodel reči, ki bi strmeli nad njimi, toda jezik mi je zavezan. Tudi o tem dejstvu sem molčal, dokler je bil cesar živ, ker sem mu bil obljubil; zdaj pa ne vidim več, zakaj bi bilo krivo, govoriti o čudni ulogi, ki sem jo moral takrat igrati. Ko so sklenili tilsitski mir, sem bil šele ubog poročnik. Gotovo ne dvomim, da me je priporočala moja postava in glas o mojih galantnih doživljajih in da sem bil znan že takrat kot eden najzmožnejših in najsmelejših oficirjev v naši armadi; toda spričo velikega števila izvrstnih mož. ki so obdajali cesarja, je bilo vse to ven- za to je poslal Družbi 5 K. Hvala! Ciril Metodova družba je imela leta 1911. brez volil in prehodnih zneskov za 45.891 K 74 manj dohodkov. kakor leta 1910. Opozarja se na to dejstvo vse zodružnice pa tudi vse Ciril Metodove prijatelje. Družba je priložila s posebnim oklicom »Slovenskemu Braniku« št. 7. — svojo poštno položnico. Naj nobeden naročnik, ki dobi Ust v roke. ne zavrže položnice, ampak dopošlje družbi po možnosti kak prispevek. Vsak. tudi »mal dar. domu na altar«! Srebrna poroka. Danes obhaja g. Fran Krapeš. lastnik »Narodne kavarne« s svojo soprogo srebrno poroko. Zavednemu narodnjaku in njegovi gospej soprogi najiskrenejše ča-stitke! živeli! Velik vihar v Ameriki. Včeraj je divjal nad mestom Regina vihar, ki je napravil ogromno škodo in ki je uničil tudi mnogo človeških življenj. Posebno hudo prizadet je trgovski del mesta, kjer je največja škoda. Več javnih poslopij, cerkva in žitnih skladišč je popolnoma razrušenih. Število ranjencev znaša na podlagi dosedanjih cenitev 200. število mrtvih 50. Največ ljudjj. je izgubilo življenje pri državni telefonični centrali, ki jo je vihar povsem razdjal; iz njenih razvalin so dosedaj že izvlekli 35 mrtvih trupel. — Materijalna škoda ki jo je vihar prizadjal. znaša 25 miljonov K. Vihar je trajal tri minute, ter je povzročil 11 miljonov dolarjev (55 mil. K) škode. 3000 ljudi je brez strehe. Vremenske katastrofe na južnem Ogrskem. Iz južnega Ogrskega prihajajo poročila o strašnili vremenskih nezgodah. Na več pokrajinami so se utrgal^ oblaki, ki so povzročili velikansko škodo. Škoda znaša nad 2 milijona kron. Na več krajih je udarila strela in ubila mnogo ljudi. 47 let v ječi. Iz Milana se poroča: Te dni je italijanski kralj pomilostil enega izmed najbolj glasovitih italijanskih razbojnikov. Josipa Boletieri. ki je bil že 47 let v ječi. Mož je bil ,oko!u 1. 1850. 1. načelnik slovite roparske tolpe, kj se je klatila po Kalabriji. Beletieri je bil pri razpravi radi 65 zločinov obsojen na smrt. Ker Pa se je tekom svojega razbojniškega »delovanja« izkazal silno darežljivega napram revežem. ki so ga naravnost obožavali. je bila smrtna obsodba spremenjena v dosmrtno ječo. Ko je bivši poglavar razbojniške tolpe, ki je sedaj že okolo 80 let star zvedel, da je pomi-loščen. se je vrgel pred jetničarja na kolena in ga za božio voljo prosil, naj ga nikar ne odstrani iz ječe. ki mu je postala druga domovina. Prošnji so tudi ugodili. Nevarna aretacija. Na Dunaju je hotel stražnik aretirati nekega 191etnega delavca radi razgrajanja. Delavec ni dolgo pomišljal, ampak je zgrabil za samokres in izstrelil na stražnika tri strele. Ker so ti zgrešili svoj namen. je skočil na stražnika s kuhinjskim nožem. Redar je moral potegniti za sabljo in je napadalcu prizadejal več ran. Končno je prišlo več stražnikov, ki so nasilnega delavca zVe-zali jn odpeljali v ječo., Tifus. Iz olomuške garnizije so odpeljali v bolnico več vojakov, ki so oboleli za tifusom vsled slabe pitne vode. Morilce svoje matere. V Briitzu pri Berlinu je neki ISletni pleskat napadel v spanju svojo mater in jo ubil s kijem iz maščevanja, ker mu je večkrat odbila prošnjo za denar. Po umoru je pobegnil v Berlin, kjer so ga v torek takoj aretirali. Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši danes (ob ugodnem vremenu) od pol 7. do pol. 8. ure zvečer v »Zvezdi«. — Spored: 1. Sunpe: L-čpa Galatea«, overtura. 2. Schubert: »Pri morju«. 3. Donizetti: Sek-stet Iz opere »Lucia di Lammermoor.« 4. Zieh-rer: Valček iz operete »Ljubezni valček«. 5. a) Sattner: »Za dom med bojni grom«, pesem; b) DvoFak: »Slovanski ples št. 4.« 6. Bizet; »Karmen« fragmenti. »Čuk« seje izgubil. Izgubil se je pes, ki sliši na ime »Čuk«. Dotični. h komur se je zatekel. naj ga izroči v restavraciji pri »Novem svetu«. DRUŠTVA. Veselica na čast zaupnikom narodno napredne stranke na dirkališču pod Tivoli dne 7. julija je prava demokratična prireditev. Demokratična predvsem zato. ker so zaupniki narodno-napredne stranke zastopniki vseh dar pjcemalo, da bi delal naglo kariero. Le slučaj mi je priskočil čudežno na pomoč. Ko se je cesar po sklepu miru leta 1807. vrnil na Francosko, je bil s cesarico in dvorom pogostorna v Fontainebleauu. Stal je takrat na višku svoje slave, kajti s tremi vojnami naglo po vrsti je bil ponižal Avstrijo, zdrobil Prusijo in potisnil Ruse čez Njemen nazaj. In čeprav je renčal buldog tam onostran kanala še vedno, vendar se ni upal daleč izpred svoje koče. Da, ako bi bila Francija tistikrat mogla skleniti definitiven mir, dosegla bi bila veličino, kakor še nobena država izza dni starih Rimljanov. Tako je vsaj pravilo nekaj umnih ljudi. Meni je bila glava polna drugih reči. Žensko prebivalstvo je bilo vse srečno, da so se vojaki vendar že enkrat vrnili po dolgi odsotnosti, in pri njih radostnem sprejemu ni prišel name majhen delež — to si sami lahko mislite. Še zdaj, ko imam šest križev na hrbtu — pa kaj bi tratil čas z rečmi, ki so itak dovolj znane? Naš huzarski polk je stal z gardnimi lovci v Fontainebleauu. Kakor veste, je to le majhen kraj sredi gozda; tačas pa je mrgolelo po njem velikih vojvod, volilnih knezov in drugih veli-kašev, ki so rojili okrog Napoleona, da bi dobili krono iz njegove roke. Ali naš mali mož z bledim obrazom in hladnimi sivimi očmi je jezdil vsako jutro molče in zamišljeno na lov, dočim so se vsi ti velikaši zbirali okrog njega in nastavljali ušesa, če je silni le trenil z ustnicami. In kadar ga je bila ravno volja, je vrgel temu sto kvadratnih milj, ki jih je iztrgal drugemu. Tu je razširil meje kraljestva do kake reke, tam je zmanjšal državo, odvzemši ii kos gorovia. stanov, ker so možje Jz ljudstva, prožeti načel enakosti, bratstva in svobode. Demokratična je pa prireditev tudi. ker prirediteljice in prireditelji istotako pripadajo najjrazdičnejšim stanovom. Sodelovala bo liči in žena priprostega narodnega delavca, obrtnika trgovca, trgovskega pomočnika, uradniki, kateri vsi sami bodo vse svoje moči posvetili čim lepšemu uspehu prireditve. Demokratična je pa veselica tudi zato, ker se ne bo nikogar odiralo. Vstopnina ie nizka — samo 40 vin. — istotako se bodo jedi in pijače in druge reči prodajale po čisto navadnih cenah. Na veselici naj vlada neprisiljena zabava, tako da bo vsak prepričan, da se za mal denar dobro ima. Cvetlice za veselico za Narodni sklad se lahko odpošljejo še v soboto, da jih dobi odbor v nedeljo, ker jih bo pošta tudi ta dan izročala. Cvetke bodo najrazličneje vrste, zlasti veliko bo redkih planinskih cvetk, ki jih pošljejo rodoljubi' inje z Gorenjskega in Štajerskega. Sestanek za sodelovanje na veselici dne 7. julija je v petek ob 8. zvečer pri Perlesu in sicer za moške sodelovalce. Oni gospodje, ki žele še sodelovati, na se tega sestanka zanesljivo udeleže, da se določi, kje bo imel vsak opraviti. Narod. soc. društvo »Bratstvo« javlja, da se vrši odborova seja v nedeljo dne 7. t. m. ob 9. uri dopoldne v društvenem prostoru. Odbornike se poživlja, da se radi važnosti iste vsi udeleže. »Bralno in pevsko društvo »Ladija« v Devinu priredi v nedeljo dne 7, julija t. 1. javno tombolo s plesom na krasnem in obširnem vrtu g. Mirka Plesa v Devinu. Svira godba N. D. O. iz Trsta. Srečke se bodo prodajale na dan tombole v Devinu. Zvečer se bodo zažigali umetni ognji. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. 301etnica Šaleške Čitalnice v Šoštanju dne 14. julija t. 1. Ker je čas do prireditve že zelo kratek, prosimo še enkrat vsa društva, ki se hočejo udeležiti našega slavnostnega zborovanja ‘dop. ob polu 11.. da nam naznanijo svoje delegate vsaj do torka 9. t. m. Prosimo posebno Sokolska društva, da se udeleže te veselice z zastavo in nam to naznanijo prej kakor tudič lanov v kroju. Zanimanje za to veselico je veliko povsod, ker vsak uvidi, kakega velikega narodnega pomena bo ta veselica za Šoštanj, ki je tako ogrožen! Vseslovanski sokolski zlet v Pragi. Po slavnostnih dneh. Praga se prazni. Sicer so še vedno polne ulice, vendar ni več onega navala, ki je polnil slavnostno mesto cele štiri dni. Sokolski vlaki drug za drugim odhajajo, sokolske čete odhajajo domov, kakor zmagovalci n~ bitki. Marathon. V pondeljek popoldne so zadnjič nastopile sokolske skupine na vežbališču. Tribune so bile zopet polne; pogled na ono pestro množico je tak. kakor bi pogledal na cvetočo loko gosto s cvetkami posuto. Vzhodna tribuna je namenjena sokolom in tam vse odseva v rdeče rjavih barvah. Tudi zadnji dan so se vaj udeležili visoki gostje Tinin. Lobkovic. pariški župan, angleški konzul itd. Sokolice so nastopile v vajah v obleki, potem je telovadilo srbsko sokolstvo 425 mož. na to s.o sledile zopet proste vaje. ki jih je izvajalo 5000 Sokolov. Za Sokoli so nastopili Francozi, za njim so plesali Bolgari narodne plese, pogled na nje je bil zelo lap. plesali so v narodnih nošah, med tem pa se je pripravljal Marathom Marathon kaže prizore v Atenah po bitki pri Marathonu. Vprizoritev je stala mnogo dela in denarja, saj so sodelovali pri načrtu vseučiliški profesorji n. pr. prof. Kral in prof. Peroutka. dobri poznavalci starega grškega sveta, in ravnatelj Narodnega gledališča Kva-pil. ki je znan strokovnjak v insceniranju. Marathon je res nekaj veličastnega. Sodeluje 13.000 ljudi. Samo obleke so stale 70.000 K. Zato pa se nudi gledalcu prizor, ki ga ne bo imel zopet priliko videti. Godba s stolpov daje vsem prizorom posebno slovesen značaj. Take so bile šege malega artiljerijskega stotnika, ki smo ga bili dvignili z mečem in bajonetom na njegovo visoko mesto. Zavedal se je tudi, komu se ima zahvaliti za svojo moč, in je bil vedno jako vljuden z nami. Istotako smo se mi zavedali svoje zasluge zanj in smo kazali to v vsem svojem vedenju; pozabili nismo niti za hip, da je on sicer vrl vojskovodja, da smo pa tudi mi najboljši možje, ki jim more poveljevati. Nekega dne sem sedel — da pridem že enkrat k stvari — v svojem stanu in igral ravno z mladim Moratom od jezdnih lovcev, ko se odpro vrata in stopi v sobo Lasalle, naš polkovnik. Vsak ve, kak vražji človek je bil to; nebesnomodra uniforma desetega polka mu je pristojala čudovito, in mi mlajši smo goreli zanj tako, da smo pili in kvartali za stavo^ samo da bi bili podobni svojemu polkovniku. Cisto smo pozabili, da ga cesar ni napravil za poveljnika lahke kavalerije. ker je pil in igral, nego zato ker je imel izmed vseh najostrejše oko za sovražnikovo moč in razpostavo in je vedel najbolje povedati, kdaj je čas, pomekniti infante-rijo naprej ali umekniti kanone. Mi pa še nismo razumeli vsega tega, pa smo si mazali brke, ropotali z ostrogami in vlačili sabljo po tlaku, meneči, da posnemamo Lasalla. Kakor hitro je stopil tisti dan v mojo sobo, sva planila z Moratom pokoncu; on pa je stopil k meni in dejal, trkaje me po rami: »Sinko, cesar hoče danes ob štirih zjutraj govoriti s teboj.« Ob teh besedah se je soba zavrtela okrog mene; prijeti sem se moral za igralno mizo. »Kaj,« vzkliknem, »cesar?«. fPalje.) S počctka se vsujejo atenski dečki in deklice ha prizorišče za njimi možje in žene potem duhovniki s pevci in na zadnje starci. Na sredi je oltar, kjer se daruje bogovom. Med tem že leti iz daljave oni zgodovinsko slavni Sunak. ki je peš priletel v Atene sporočit zmago in je mrtev obležal. Tišina je v^dala nad tribunami, obisk je bil v pondeljek menda naj-ivečji. vse je čakalo one besede. Vojak prileti pred starce, omaguje, zbere sile — »Vitezstvi« (zmaga) zakriči in pade. Vse hiti okoli vojaka lia to liite zmagovalcem nanroti. Že se vrača iMiltiades s četami v mesto. Na lepem belem konju vodi svojo vojsko. Osem kolon mu sle-Sli. Vojaki se pozdravijo z meščani in poležejo. Na to se vrši »pentatlon« tekma v teku metanja kopja, diska in metanje. Najboljših 12 moških sil, razvite moške krasot., izvršuje te vaje. Po končani zmagi, neso zmagovalca na ščitu, vojska se uredi in odhaja zopet na boj. Popoldne se je nekoliko zamračilo in je začelo pršeti, tako morebiti Marathon ni nudil onega užitka, kakor na solncu. ko pridejo krajšali postumi bolj do veljave. Toda tudi pod Oblaki — bilo je skoraj hladno — je prišla Scenerija do veljave. Po Marathonu je strel naznanili, da je konec sokolskih vaj. Začelo je dežiti, kakor na pov2$e Wfldar ni bilo sile. Reči se mora. da ie imelo sokolstvo srečo in da je imelo cel £as vreme, kakor si ie le moglo želeti. To je znanil'češko sokolsko zmago in vsak je iz srca Zmaga. ( Ko ie včeraj oni tekač od Marathona naznanil —- zmago — se nam je zdelo, da je naznanil češko sokolsko zmago in vsak je iz srca častital sokolstvu k velikemu uspehu, ki ga je faoseglo s svojimi jubilejnimi slavnostmi. Cel jubilej pomeni zmago sokolske misli. Nesreče... Pravzaprav je čudno. mini na sokolski zlet. Na vežbališču je pota telefon, telegram, razni oddelki, sploh ipkako malo mestecc zase. Tri smrti. Kakor so hoteli bogovi imeti svoje žrtve 'a naklonjenost, ki so jo izkazovali med zle-om je tiha smrt pobrala tekom zleta tri ve-Ike češke može. Prvi dan je umrl Anyž, re-laktor »Narodnih Listov«, drugi lan pesnik sladek, tretji dan prof. Braf. Vsak od teh treh ie bil mož na svojem tiestu. vsak bi mogel pokazati na veliko delo. \nyž. kot časnikar in poslanec. Sladek kot sesnik in prevajalec*. Braf. kot narodni go-.podar. učenjak in politik. Ob času splošnih Javnostih se je komaj čutilo, da je smrt pojedla v življenje. Z ozirom na goste so sc Celii izogibali vsemu, kar bi spominjalo na /alost. Danes pa so zaplapolale črne zas^pve. saj bi en sam od teh mož zaslužil narodno tali e. Sladek je umrl zunaj na deželi in so ga pripeljali v Prago. Bil je znan pesnik, marljiv delavec. Stal je v isti vrsti s starejšo generacijo. delal je vsporedno .v Vrchlickim. Ccchom ■n drugimi. Bil je izredno plodovit. Nastopil je v mladosti s svojimi poljskimi pesmimi, ipominjal je na Koljcova. potem je odšel v Ameriko, vrnil se je domov in se je posvetil Shakespearju. Preložil je večino njegovih del, in je nekatere po večkrat izpopolnil. Ti prevodi so morebiti najpopolnejši v svetovnih literaturah. Poleg tega je pisal pesmi za otroke* sploh oglašal se je do zadnjega, bil je profesor na trg. akademiji V torek dopoldne so ga pokopali na Vyšehradu v »Slavin« (grobnica čeških pisateljev). Pogreb je bil veličasten. Braf je bil pri nas znan kot učenjak in minister. Bil je staročeh. toda strokovnjak, brez katerega avstrijska vlada ni mogla shajati. Lani ie obhajal svoj jubilej in se je mnogo pisalo o njem. Češka veda izgubi v njem imenitnega delavca, češki narod zvestega moža. Pogreb uredika Anyža se je vršil v torek popoldne ob treh iz hiše »Narodnih Listov«. Pogreb je pokazat kako zna narod ceniti može. ki so se borili s peresom za njegove pravice. Pogreb je bil naravnost veličasten in se ga je udeležilo poleg visokih zastopnikov mestnih in narodnih zastopov mnogo slovanskih časnikarjev in gostov, ki so bili še v Pragi. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj. 3. julija. Danes je nadaljevala poslanska zbornica debato o proračunskem pro-vizoriju in ga sprejela v zadnjem čitanju. Nato je prišla na dnevni red debata o kazenskem redu za armado m deželno brambo. Glavna in podrobna debata se je vršila obenem. Sploh je bila debata jako kratka, nakar je zbornica 7volila glavna govornika, ki sta bila v svojih izvajanjih jak" kratka.Obe predlogi sta bili nato sprejeti PRAŠKI RAZGRAJAČI.. Dunaj. 3. julija. Minister Heinold se je izrazil napram Kalini in Rybaru. da ima od praške policijo točno^ poročilo o dogodkih v Pragi ter izjavil, da Sokolov ne zadene najmanja krivda, ker so postopali popolnoma korektno in niso nikogar izzivali ZOPET OBSTRUKCIJA. * ' Dunaj. 3. julija. Vlada je danes izročila Rusinom koncept .cesarskega lastnoročnega pisma, ki naj uredi rusinsko vseučiliščno vprašanje. Rusini so sklenili, da se bodo o vsebini postna temeljito posvetovali. Istotako so pa vzeli vsebino cesarskega pisma v pretres Poljaki. V poljskem klubu se je vršila skrajno razburjena debata. Da pa Rusini dokažejo, kako so vedno pripravljeni z najostrejšimi sredstvi za svoje zahteve, tedaj so začeli v vodno-gospodarskem odseku z ostro obstrukcijo proti vodno-cestnj predlogi. Vlada lipa, da bodo Rusini. kakor. Poljaki vzeli na znanje vsebino cesarske naredbe. da se na ta način že slednjič reši rusinsko vprašanje, ki dela že precej časa sem veliko zadrego vladi. MILOVANOVICF.V NASLEDNIK BeJgrad. 3. julija. Poverjenje vodstva ministrstva zrnanjih poslov Jovanu Jovanoviču je le prehodnega pomena, ker ie ta popolnitev; samo začasna. Imenovanje novega minisTra s izvrši že v kratkem času. Kakor se govori v informiranih krogih bo imenovanje novega ministra prineslo mnogo presenečenje ne samo srbski nego tudi evropski javnosti. Že zdaj se imenujejo najrazličneši kandidati za to mesto, delajo se najrazličnejje kombinacije. V zadnjem času se je pojavilo ime srbskega poslanika v Sofiji znanega dr. Midoslavav, Spa-lajkoviča kot najresnejšega kandidata. NOVI AVSTRIJSKI POLJEDELSKI MINISTER. Dunaj. 3 julija. Bratovim naslednikom bo imenovan kot poljedelski minister, predsednik češkega kulturnega sveta princ Schvvarzen-berg. s katerim se je pred Brafom že pogajal Gautsch in pozneje Stiirgkh. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Pošljite naročnino, ako je še niste! Mali oglasi. Motorno kolo 4 HP malo rablejno se ceno proda. Natančneje v »Prvi anončni pisarni«. f Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in stric, gospod Josip Ocvirk posestnik In mesar po dolgi, zelo mučni boleznf, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 49 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega nepozabnega bo v četrtek, dne 4. julija t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 50, na pokopališče k Sv. Križu. Posmrtne maše se bodo služile v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 2. Julija 1912. Frančiška Ocvirk, soproga. — Josip, Ivan, Franc, Rudoli in Stanko, sinovi. — Fani in Minka, hčeri. Marija Eisenzopf roj. Ocvirk, »estra, I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk I DAN“ se prodaja £4 'S? za ženine in neveste. D bro ohranjeno pohištvo se radi odpetovanja C-tio proda. — Ravnotam se proda tudi dobro ohranjeno mizarsko orodje. Naslov pove „Prva anončna pisarna* v Ljubljani. Učenka z dobrim spričevalom se takoj sprejme v modno trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod „Prihodnjost 1912% poštno ležeče, Ljubljana. Kavarniški učenec se takoj sprejme. Vprašati je v kavarni „CentraI“ v Ljubljani. V $ v r v. A. Feldstein v Ljubljani Radeckega cesta 12 se najtopleje priporoča. n i. 3. 4. 5. O. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. V Gorici: Karol Schmelzer. južni kolodvor Ter. Leban. Corso Verdi 20. .lan. Sardagna. Gosposka ul. 9 U. Likar, državni kolodvor. V Kranju: Adamič. Glavni trg; Rant; Šifrer na kolodvoru. Na Bledu: Pretnar in A. Wolfling. V Bohinjski Bistrici: M. Grobotek. V Radovljici: Oton Homan. V Škofji Loki; M. Žigon. V Idriji: tiskarnar Sax. V Cerknici: K. Werli. Na Rakeku: A. Domicelj. V Gor. Logatcu: Josip Rus. V Postojni: I. Marinčič. . . V Št. Petru ua Krasu: K. Schmelzer*. V Novem Mestu: Josip Kos. V Opatiji: A. Tomašič. V Reki; J. Trbojevič. V Divači: K. Schmelzer. V Komnu: A. Komel. V Nabrežini: K. Schmelzer. Na Zidanem mostu: M. Peterman. V Celju: Zvezna trgovina. V Mariboru v.-n.-,. \Veivl HIMIMtlft*« UaftMtft««** v Ljubljani iiiniiinuiiii HiimiiiiM"! r. z. z o. z. Frančiškanska ulica štev. 8 je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert a a •Litografija. - Stereotipija. -- Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba. w ... Tosant in l.ancelot sta stopila Jč o1?$a ?encem. — Nimam ničesar povedati, se je obrs-jgnil Brancaillon in takoj zapel novo pesmico. 'Morala je biti zelo priprosta zakaj poučna jneniha sta zardela do ušes. Bruscaille in Bragaille pa nista bila zakrknjena. Prvi je upal s spovedovanjem usodni trenottk zavleči, drugi pa je veroval v potrebo spovedi.. Vsak sta vzela po enega; Tosant Brus-caillea. Lancelot Bragaillea. Po preteku petih minut je zaklical kapi* ta n; — Dosti! Zanjko na vrat^ Bruscaille je protestiral. — Saj sem komaj začel! Toliko imam povedati svetemu možu. Obešate me lahko cel dan. pa jaz moram misliti na svojo dušo. pri .satanovih parkljih res!« Dovolili so mu novih pet minut in zopet 5e podal skesanec prošnjo za nov termin. Pa kljub solzam, vzdihovanju in klicanju nebešča-jiov in peklenščkov ni pomagalo ničesar. Krvnik jim je pometal zanjke okoli vratu. Za vislicami sta stala po dva plečata pomočnika in držala konec vrvi. Usodna minuta je prišla. Brancaillon je jenjal peti. Bragaille je hitel momljati zadnje molitvice. Brus-cailejeva pobožnost pa se je prevrgla v, gromovito kletje. Vsi trije so drgetali strahu. — Pozor! je zaklical krvnik- Ena, dve, tri. potegnite, vlecite!.^ — 565 — zljubi biti. In visokost, tukaj tiči tisti vrag. R Ho poklical našo jezo nad naše glave. Ivan Nevsrašni je takoj vedel o katerem Človeku je govor. Vojvoda je malo pobledel. Kapitan pa se je prekrižal rekoč; — Pa resnično sem videl gospoda Passa-Vanta v vreči mrtvega, ko miš in kakor sem. prisegel. — Brancaillon ga je pobil z enim samim Udrihom, je potrdil Bruscaille. Brancaillon pa Je iztegnil pest pred se. — Evo je! je dejal in si odgrinjal cunja 00 komolca. — Potisnili smo ga v vrečo, kapitan ga ie hotel videti pri vratih in pokazali smo mu ga. Videl je mrtvega. Zanesli smo vrečo lč Seni. Kamen na vrat. kamen na noge jn v vodo z njim. Visokost, tukaj ravno pa pričenja naša laž... Bruscaille le prenehal in se spustil na kolena. Bragaille za njim in oba sta se začela trkati na prsa in ječati; Odpustite, odpustite, Brancaillon se je spočetka obotavljal na zemljo. pa Bragaille ga je dregnil za koleno, d!a je kleznil mahoma na zemljo. Vsi trije so se Itorej trkali in prosili oproščenja, Vojvoda je poznal svoje ljudi; vc£el je, 9a ne gre vse tako iz srca in ni se maral zato SJolgo muditi pri sličnih lamentacijah, Brcnil je Bruscaillea ac rebra in izago* drnjal: — Nehajte in govori dalje! Skesanec je bil kakor bi mignil na nogah' « je nadaljeval; Hiša Sa!nt-Pol. 115 „DAN“ se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin. 'ih T. MENCINGER, LjubUana Resljeva cesta 3 - Sv. Petra cesta 37 in 42 - Martinova cesta 18. Špecerijska n delikatesna Spina, žplnica za taro i električnim ebratom Id vročil »ton. Specialiteta! f&St' Žgana kava. Specialiteta! ,0AN'se predala v Ljubljani v sledečih tobakarnah ‘ WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. Posebna mešanica ... kg K 480 Ljubljanska mešanica . . , , 4 40 Kavarnarska mešanica . , kg K 4-— Tržaška mešanica.....................360 Na vogalu Resljeve ceste vinaran. Odprta ob delavnikih do 9. zvečer, ob praznikih dopoldne. Vsak dan sveže: kuhana praška, graška, sirova šentdanijelska gnjat in dunajske klobasice. /* „Angleško skladišče oblek" O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. naznanja okasijsko prodajo poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske kon fekcije z globoko reduciranimi cenami. JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLI KAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica V / SEN K, Resljeva cesta, j KOTNIK, Siska. TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, I-Iilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TIJLACH, Dolenjska cesta. 1 Z julijem 1012 začne. »Slovenski Hustrovani Tednik" pri-; občevati nov roman „V službi kalifa". „V službi kalifa" je najznamenitejši roman izza vlade Arabcev v Španiji. Ta roman je od konca do kraja zelo zanimiv, tako da h alec nestrpno pričakuje nadaljevanja, ki ga seznanja z vedno zanimivejšimi doživljaji glavnih oseb. V romanu se opisuje usoda jugoslovanskega kristjanskega kraljeviča Strezinja, ki je bil prijatelj poveljnika telesne straže arabskih kalifov (cesarjev) Wadha el Ameri in usoda kristjanske deklice Fatime. Kot kraljevi odposlanec je Strezinja v sužnji Fatimi spoznal svojo rojakinjo. Fatima se je zaljubila v Strezinjo ter mu je po burnih dogodkih na dvoru rešila življenje, a on pa njej zlato prostost. Ta roman je poln za* nimivih zapletljajev in pretresljivih prizorov. Roman *V službi kalifa" ni nikak šuntroman, temveč ga je spisal odličen pisatelj dr. Vel. Deželic. M m" c c: j n< Prihod vlakov \ t Ljubljano iz: o “f t/X C Dunaja • • • 1222 31« 4*48 5*52 9.» 12-47 5*11 8-2! B*31 OJ o F-S- Ote. Trsta . • • • 12*22 4*22 9-04 II.21 2-bi 6-11 9-iZ 11“ N< E C/t JU CP_ Trbiža . • • • 7. 23 9.51 11-14 4-20 7.OO 8-12 11-22 &] Ut’ | Kamnika • • • g.42 ll00 2-41 612 10*3° 3 JST D) r-#- Rudolfovega 8.59 3'00 9-12 X" m Kočevja • • • g.59 3.oo 9-12 5" rx n>_ Vrhnike • • • 6.38 10*3® 7"22 t Q- T C mmm m zr D1 o r s= to 3 O ““S • Hrzovlak. •* Voai Odhoc b nedeljah in praznikih. 1 vlakov iz Ljubljan e pi roti: p / =3 Dunaju 12-08 12-12 4.39 7*30 11“ 3.« 6-22 9-22 10« c -t 5' Trstu .... 1*22 3-“ 5*12 6.°3 10-02 1*0« 5« 8*22 BJ O« "O o n Trbižu .... f5-47 6-52 9.°» ll’80 3-22 6*22 10-22 3 MB • =5" NI 3 fcnn n m n Kamniku . . • 7. 27 ll’50 3.12 7 '12 li:22 *Nt- " JC* o —* 3. o- Rudolfovem . . 7*32 1.31 7.44 S3" r\ n zs &> 3 Kočevju • • • 7.32 i.31 7.44 < mmm m Vrhniki . . . 7.35 t.18 8*12 • M * Brzovlak ** Vozi ob nedeljah in praznikih. f Od 26. mujn oziroma 1. julija Celo noč 'h fcaJ^^odp^o Celo ^ noč odprto MS LlnbltaiisKa kreditna banka v LluMlanL T*« Stritarjeva ulica štev. 8, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, (dju in agencija v Gradežu. Sprejema vloge na knjižice in na. tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4*1 0L 2 10 — 566 — — Trupla nismo vrgli v vodo. tartt smo se zlagali. Ali morem se opravičiti. V trenutku ko sta se Bragaille in Bruscaille sklonila, da bi zadegalo trupo. se je vreča postavila sama od sebe pokoncu in pris. ian vam visr "■st, 'da bi rajši zrl pred seboj vislice ali imel vrv okolu vratu nego. da sem zagledal tisto vrečo pokoncu enako prikazni. Noč je bila in vsi smo oledeneli od strahu in groze... Bali smo se in vsak bi S£ bal- ki bi zagledal, je vreča pretrgala od vrha ao tal... Mrtvi je živel in ne vem. kaj bi storil kdo drugi na našem mestu! Mi smo pobegnili, ko smo se ozrli« nismo videli ničesar več! Vse ie bilo izginilo. In radi tega smo bili vrženi v ječo .. Kapitan se ni več rež"1, voivoda se je zamračil. Bruscaile je nadalje v ai: — V ječi pa smo naenkrat globoko zaspali. sam bog ve. kako Je to prišlo. Ko pa smo zopet odprli oči smo sedeli zvezani v brlogu hudičevega coprnika... Trojica je začela drgetati in Brancaillon je zatulil. — 2ivi trije smo! — Na mizi pred nami na mrtvaški mizi, je pripovedoval Bruscaille tresoč se. pa le ležal mrtvi Nismo se mogli zganiti, vezi so nas priklepale k klopem. Kaj je hotel storiti demon? Ne vemo. Ko pa se je približal mrtvemu s hudičevim orodjem... . — S hudičevim orodjem?... Je poa-oklo ponovil vojvoda. Ko je nastavil ost na njegova prša, takrat je mrtvi oživel in sedel pokoncu na mizo. Zasmejal se je in nas Je osvobodil. Tako se ie r>f57 — zgodilo visokost in od tistega trenotka Trpimo lakoto.. — In žejo ... — In zebe nas... — Ubijte na> k?znujt< nas. le jesti nam 'dajte in piti... — Ha. ha! se je zasmejal vojvoda, tako končava vaša pesem! Kdo naj bi vam verjel pretkani lisjaki, lie kapitan pograbite jih in na vislice ž njimi! Trojica se je brezupno spogledala; med tem pa je vojvoda šepnil par besed kapitanu, ki je takoj odhitel. Bruscaille se je spustil v jok. Bragaille je vzdihoval. Brancailon pa je začel glasno peti. Komaj pa se je vojvoda oddaljil je pl ni pograbil zlato kupo n izpraznil hitreje, nego sta se tovariša zavedla. — Ni mi bilo prestati, je poškilil na ona dva in srkal raz brke mokrino. vsako jutro se dam rad obesiti za požirek taccga ali ena-cega! Vstopili so stražniki in jih obstopili. Od-ivedli so jih med suvanjem na skrajno dvorišče. kjer so se zibale v vetru in snegu tri zanjke. Ob vislicah je stal vojvodski krvnik, iveselo žvižgal vojaško kvanto in otiii J vozle. — Dobro Jih obveži, prehlajeni so. se Je posmejal kapitan in izročil krvniku nesrečno trojico. Približal se je vojvoda z menihoma. — Mrzlo je. id dejal, napravimo hitro. Pet minut vam je na razpolago, da vam po-oožna očeta ostrgata nakidane duše!... n Dan* Dan“ ,Dan“ ,Dan“ Dan“ M Dan4 je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najinformativnejši slovenski dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinaiev, s pošto mesečno le K 170. je razšir en v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-::: nicam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjig* stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino ::: 26 vinarjev več. s: Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.