kulturno -polHično glasilo
PMecški sefčfn
31. avg. in 1. sept. 1958 Za dobro voljo bo skrbel
KRANJSKI KVINTET
pri Oj^CZitthlL na sejmu!
10. leto - številka 35
svetovnih in domačih dogodkov
V Celovcu, dne 28. avgusta 1958
UNO je uspela
rešiti mir na Bližnjem vzhodu
Ob koncu preteklega tedna je uspelo plenarni skupščini Organizacije združenih narodov mirnim potom rešiti vprašanje, ki bi lahko povzročilo novo vojno. Plenarna skupščina je z 80 glasovi sprejela resolucijo desetih arabskih držav za mirno rešitev zapleta na Bližnjem vzhodu. Proti resoluciji ni glasoval nihče. Izredna plenarna seja OZN, ki so jo sklicali, da rešijo mir, je bila po sedmih dneh z uspehom zaključena.
V	diplomatskih krogih zapadnih držav so z zadoščenjem sprejeli zadnji razvoj pri seji OZN na znanje, ker je resolucija, ki jo je plenarna skupščina sprejela soglasno, precej slična resoluciji zapadnih držav in ne vsebuje nobenih osti proti zapadnim državam, kot bi to želela sovjetska vlada.
V	sovjetskih krogih sicer tudi izražajo zadovoljstvo, a ne dovolj prepričljivo, da bi mogli zakriti svoje razočaranje, ker jim ni uspelo še bolj razdvojiti zapadnih in a-rabskih držav. Sovjetski zunanji minister Gromiko je izrazil svoje razočaranje, ker v resoluciji arabskih držav ni govora o „ta-kojšnjem umiku anglo-ameriških čet iz Libanona in Jordanije.”
Pri teh pogajanjih se je izkristaliziralo politično zelo pomembno dejstvo: drugi člani OZN so priznali arabske države za skupnost in za samostojno odločujočo silo na svetu. Lahko 'bi to dejstvo označili za znak popolne spremembe azijske politike, ki je končno odstopila od vojaških utrdb in groženj in stopila na pot tekmovanja na gospodarskem področju in pomaga arabskim državam pri njihovem gospodarskem razvoju. Zapad bo sedaj seveda moral tekmovati
v tem z Rusijo, toda bil je zadnji čas, da je prišel do tega spoznanja, kajti ni manjkalo več dosti in zanj bi bila Azija izgubljena, če bi se togo držal dosedanje politike.
Rešitev vprašanja Bližnjega vzhoda je sedaj v rokah glavnega tajnika OZN, ki bo moral na podlagi soglasnega sklepa praktično izdelati vse nadaljnje ukrepe in izvesti vsa za to potrebna pogajanja. Njegova naloga je „olajšati” umik ameriških čet iz Libanona in britanskih čet iz Jordanije. A-rabske države pa se obvezujejo, da bodo v skladu z Listino združenih narodov respek-tirale vladne sisteme druga druge in se ne bodo vmešavale v tuje notranje zadeve s ta-kozvanimi ..indirektnimi napadi”. Glavni tajnik OZN bo moral razpravljati z arabskimi državami o arabski upravi za gospodarski razvoj teh držav pod okriljem Organizacije združenih narodov, ki ga bodo morale podpreti vse države-članice. Glavni tajnik ima torej izredno težko nalogo in ves svet z zaupanjem pričakuje, da bo tej nalogi kos.
OZN je dokazala, kako nujno potrebna je taka organizacija za reševanje kočljivih svetovnih vprašanj.
Ob dvajsetletnici
smrti župnika POLJANCA
Dne 25. avgusta je minilo 20 let, odkar je bil v večnost poklican župnik in poslanec Vinko Poljanec.
V škocijanu je pastiroval in kmetoval skoraj 30 let. Bil je glasnik koroških Slovencev na političnih zborovanjih, na prosvetnih prireditvah, bil je njihov gospodarski učitelj in zastopnik v koroškem deželnem zboru od 1921 do 1927.
Orjak po postavi, duhovit in razumen se ni strašil nobene telesne in duševne žrtve, on je prerajžal skoraj vse kraje južnega dela dežele, prav gotovo ni bilo nobenega slovenskega kmeta, ki ne bi poznal svojega poslanca in priljubljenega govornika na zborovanjih.
Njega, prvoboritelja za pravice koroških Slovencev, je zadela tudi palica nemškega okupatorja naprej. Že takoj prve dni ob zasedbi Avstrije po nemških četah marca 1938 je romal Vinko Poljanec v celovške zapore. Iz teh zaporov se je po treh mesecih vrnil zlomljen na duhu in telesu, legel doma v Škocijanu na bolniško posteljo, ka-
tero je mrtev zapustil 25. avgusta, ko so ga položili na mrtvaški oder.
Spominjam se še, ko je iz zapora prišel direktno v pisarno naše prosvetne centrale v Mohorjevi hiši, kjer smo se ravno posvetovali, kake poti bi še poskusili, da bi ga dobili iz zapora. Ustrašili smo se ga, smrt mu je bila zapisana na čelu. Tako je legel naš neustrašeni Vinko Poljanec kot prva žrtev nacionalsocialističnega nasilja, da se ob škocijanski cerkvi spočije od vseh napo-
rov.
Koroški Slovenci pa so se dobro zavedali, da je napočil zanje težak čas preizkušnje. Nad 3000 pogrebcev je sledilo Poljančevi krsti in obsulo njegov grob s solzami in cvetjem. Solz sovražnik ni mogel sežgati, sežgal pa je prvo noč po pogrebu z bencinom polite vence na Poljančevem grobu.
Vinko Poljanec je bil naš vodnik v življenju, on je bil naš vzor v trpljenju, njegova oporoka pa nam je sveta in mi imamo dolžnost, da jo izpolnimo.
l)cafyi sfovenzlti U&coški to\cdd!
Dovolite, da se kot koroški Nemec obračam na Vas, kj ste bistven del naše domovine. Imel sem priložnost videti Vas med drugo svetovno vojno v izseljenstvu, bil sem z Vami v zaporu in na fronti. Delim z Vami usodo Koroške in spoznal sem Vas in Vašo ljubezen do naše skupne domovine.
Občudujem Vas, da ne zgubite zaupanja v pravico, da ne zgubite upanja, da boste med nemškimi sodelelani našli razumevanje, da boste našli razumevanje pri zvezni vladi na Dunaju.
Sedel sem ure in ure nad številkami ljudskih štetij zadnjih desetletij in strah me je obšel. Kam so neki izginili koroški Slovenci pri tem „vzornem” ravnanju z manjšinami v monarhiji, v prvi republiki in tudi v drugi republiki?! Še prav poseb?io sem se zanimal za število rojstev in smrti na Koroškem in posebej še na južnem Koroškem in pn tem ugotovil, da bi moralo število Slovencev rasti, da bi morala pri objektivno ugotovljenih številkah rojstev Koroška šteti 80.000 Slovencev.
Vsa gonja, ki izvira iz strankarskopolitič-nih in tudi nemškonacionalnih vidikov. Vas obremenjuje alj hoče obremeniti z iredento in sumničenjem o nezanesljivosti v državno politi/ nem pogledu. Mi trezni Nemci pa moiamo ugotoviti, da Slovenci niste rušili rzavnih meja ne na jugu in ne na severu nas/ Avshije, da ste bili lojalni državljani m ste* državne meje spoštovali, kadar jih je država imela. Meje so rušili tako na severu kakor na jugu gotovi naši nemški ro-laki, katerim Avstrija nj bila nikdar domovina in jo tudi danes le s pritajenim glasom priznavajo za svojo državo. Tudi trkanje na „domovini zvesta prša” ne more spremeniti dejstev, ki smo jih pred dvajsetimi leti vsi doživeli.
■ ^ovenci, Vi vsi, imate toliko kulturne sile. Slišal sem Vašo pesem v celovškem gledališču, gledal sem Vaše igralce pri Miklovi -ah v št. Jakobu 17. avgusta, videl sem proslavo 50-letnice gospodinjske šole v Št. Jakobu letos spomladi. Na žalost nisem jezikovno v stanu popolnoma slediti govoru m igri, pač pa se od leta 1944 učim Vašega jezika in Vaša pesem in beseda tudi mene zajameta, ker prihajata iz globine vse Vaše duše.
Mi vsi Avstrijci imamo v ustavi zagotov-Ijene pravice, Vi Slovenci pa imate poleg tega še v členu 7 državne pogodbe z dne v maja 1955 zagotovljene posebne pravi-ce- Naša Avstrija se je s podpisom svojih najvišjih državnih predstavnikov obvezala, da bo izvajala prevzete dolžnosti. Naš avstrijski parlament je te podpise odobril •''Oglasno in tako tudi prevzel dolžnost, da >o kot najvišji čuvar pravic posameznih dr-zavljanov in tudi slox>enske manjšine na oioškem skrbel za izvajanje zakonov.
Jasno pa je tudi nam, Vašim nemškim sorojakom na Koroškem, da boste morali 1 vsi založiti vse svoje sile, da izsilite ures-ni enje člena 7 državne pogodbe. Enako je lasno, da bo moralo predvsem slovensko izr obraženstvo zastaviti ves svoj vpliv, ker je lavno dolžnost tega izobraženstva, da svo-Nmu narodu pribori enakopravnost v de-Saj imate vrsto dobrih učiteljev, šte-Vl ° Požrtvovalnih duhovnikov, zaslužnih ,n sposobnih zdravnikov, živinozdravnikov <ji profesorjev. Vsi ti imajo sveto dolžnost, a ° njihovi še svetejši pravici sploh ne go-vrrrim, da zastavijo vse svoje sile za subj na-° - Dobro poznam kroge slovenskih iz-,>llJ0zencev in vem, da njim ni košček kru-v* nS€-’ .°m živijo s svojim ljudstvom, ker je y *z teSa ljudstva. Njihova dolžnost sij C a. I'’0^ slovenska skupnost združijo vse terih tUC^ V Poučnih strankah, v kasta' 1 S° P0 nuinosti razmer vključeni, za-Vl]o ves svoj ugled, da pridemo na Ko-
roškem do tega, kar mi vsi trezni Nemci hočemo in kar hočete Vi Slovenci: enakopravnost obeh narodov v skupni domovini Avstriji.
Ne dajte se pri svojih prizadevanjih za uresničitev člena 7 državne pogodbe motiti po neki zmesi vindischarjev, katere noben trezen Nemec ne vzame resno in jo tudi nemški nacionalci cenijo le v toliko, v kolikor sluzi nemško nacionalnim interesom. Mi, Vaši nemški rojaki na Koroškem, poznamo v deželi le Nemce in Slovence, vsi pa hočemo v miru in slogi živeti v deželi.
Kakor se mi Nemci trudimo v svojem krogu, da bi razširili razumevanje za to
važno koroško nalogo, tako imate tudi Vi Slovenci in predvsem slovenski izobraženci dolžnost, da složno založite vse svoje moči za pravice svojega naroda. Teh pravic Vam noben resen koroški in avstrijski Nemec ne odreka. Na nas vseh je velika odgovornost, da v naši deželi, katero vsi enako ljubimo, ustvarimo košček nove Evrope.
B. P.
(Opomba uredništva: članek smo sprejeli od koroškega rodoljuba nemške narodnosti, članek nazorno prikazuje zaskrbljenost nemškega rojaka za našo ožjo domovino, da smo upravičeno ponatisnili slovenski prevod članka brez vsake spremembe. Na članek bomo v prihodnji številki odgovorili.)
O B JAVA
državne realne gimnazije za Slovence
Ponavljalni izpiti so 8. septembra. Začetek ob osmi uri.
Sprejemni izpiti za vse 4 razrede so 9. septembra. Začetek ob osmi uri.
Vpisovanje je 10. septembra v času od 14. do 16. ure. Javiti se morajo osebno vsi učenci in prinesti zadnje spričevalo.
Prijave za sprejemne izpite so možne pismeno na naslov: Klagenfurt, Lerchen-feldgasse 22 ali ustno v šolski pisarni. Prijavi je treba dodati rojstni list, dokument o avstrijskem državljanstvu ter zadnje spričevalo.
Uradne ure so od 1. do 6. septembra vsak dan v času od 8. do 12.
Ravnateljstvo
-KRATKE VESTI -
ZDA IMAJO PISARNO ZA AFRIŠKE ZADEVE. — Ameriško zunanje ministrstvo je ustanovilo novo pisarno, ki bo imela nalogo vzdrževati odnošaje med Združenimi državami Amerike in področjem v Afriki, ki šteje 200 milijonov duš. Nova pisarna je bila potrebna, ker postaja Afrika vedno bolj pomembna. Od 1. januarja 1956 so nastale v Afriki štiri nove neodvisne države.
ZDA BI PRENEHALE S POIZKUSI Z ATOMSKIMI BOMBAMI, če bi bila Sovjetska zveza pripravljena pogajati se o tozadevni mednarodni pogodbi in če bi se Sovjetska zveza držala svojega sklepa, da ne bo več delala poizkusov z atomskimi bombami. Tozadevna pogajanja naj bi se pričela 31. oktobra. Tudi Britanija je podobnega mnenja. Francija pa si noče z nobeno izjavo vezati rok.
2,7 MILI JARD PRIMAN JKLJAJA predvideva avstrijsko finančno ministrstvo v letošnjem letu zaradi izostanka predvidenih davčnih in drugih dohodkov. Za kritje tega primanjkljaja predvidevajo obširne finančne operacije z domačimi in inozemskimi jrosojili.
MARŠAL TITO ODKLANJA TOGI SOVJETSKI DOGMATIZEM in se priznava k pozitivnemu revizionizmu iz spoznanja, da prinaša čas vedno kaj novega, čemur se je treba prilagoditi v korist razvoju države.
SVETOVNI MIR V AZIJI OGROŽA KITAJSKA LJUDSKA REPUBLIKA, izjavlja ameriška vlada, ker ponovno poizkuša zasesti pred Formozo ležeči otok Que-moy. Dulles je Kitajce opozoril, naj ne pozabijo, da so ZDA po pogodbi dolžne pomagati Čangkajšku v slučaju napada. Vrhovni poveljnik 7. ameriške flotilje, vice-admiral Beakly, je napovedal skupne manevre ameriške in čangkajškove mornarice v vodovju južno od Formoze v prvem tednu meseca septembra.
SOVJETSKA ZVEZA SE PROTIVI dobaviti Jugoslaviji 200 ton pšenice, kar bi na podlagi sklenjene trgovinske pogodbe morala storiti. Iz Moskve pa istočasno poročajo, da pričakujejo letos v Sovjetski zvezi izredno obilno žetev.
Spor med Beogradom in Moskvo se je sedaj prevalil na gospodarsko poprišče. Sovjetska zveza noče več izpolnjevati svojih obveznosti. Da bo Jugoslaviji podelila večja posojila za graditev nekaterih velikih tovarn in ji dobavljala v zameno tudi razno blago, je podpisala, a sedaj tega ne drži, ker se Jugoslavija noče popolnoma podrediti sovjetskim dogmam.
KRALJ SAUDSKE ARABIJE, Ibn Saud, je izjavil, da je cilj njegove politike zedinjenje vseh Arabcev in osvoboditev vseh neodvisnih arabskih držav izpod tujega va-ruštva.
Politični teden
Po svetu ...
Organizaciji združenih narodov se je torej po osmih dneh posrečilo odstraniti nevarni sod s smodnikom na Bližnjem vzhodu s tem, da’ je rešila kočljivo vprašanje Libanona in Jordanije v zadovoljstvo vseh prizadetih. Arabske države so vkljub vsem nasprotstvom med seboj skupno nastopile in zmagale. Izgleda, da bodo odslej naprej na vljudnejši način reševale spore med seboj.
Organizacija združenih narodov pa jč takoj po tej uspešni seji imela spet skrbi z vprašanjem sprejema komunistične Kitajske v svojo sredo. Spet je odločila, da ostane delegat nacionalne Kitajske še naprej zastopnik Kitajcev pri Združenih narodih, ker ne gre, da bi nagradili komunistično Kitajsko za njene prejšnje grehe na Koreji s tem, da ji sedaj meni nič, tebi nič odpustijo in jo sprejmejo medse. Komunistična Kitajska velja še vedno za napadalko. Zadnje vesti to tudi potrjujejo: na otok Que-moy spet pada železni dež s kitajske celine. Izgleda, kot bi se valil sod smodnika z Bližnjega vzhoda na Daljni vzhod.
*
V	naši bližini pa tudi ni vse tako.mirno, da bi mogli reči: poglejte Evropo in pomirite se! London in Rejkjavik se prepirata zaradi ribarjenja okoli Islandije. Islandija je celo odločena izstopiti iz Severnoatl. o-brambne organiz., če Angleži ne bodo upoštevalimeja pri ribolovu. Če pa bi Angleži pristali na mejo, ki bi segala 12 milj okoli Islandije, pa bi Islanci že bili kar pripravljeni na gotove koncesije. Zakaj pa pravzaprav gre? Islandija je sklenila, da bo od L septembra dalje razširila meje na morju od 4 na 12 milj, da zagotovi na ta način gospodarske interese dežele in zavaruje življenjsko potrebne ribe za sebe. Angležem pa to ne gre v račun. V okviru Severnoatlantske obrambne organizacije se sedaj trudijo spraviti oba petelina. .
*
V	zadnjih mesecih so se niti ciprškega spora močno zamotale. Na otoku Cipru je spet pričela teči kri. London gleda na ciprsko vprašanje s strateškega, Atene z narodnostnega, Ankara pa s prestižnega stališča, kar je krivo, da ne pridejo na skupni imenovalec. Ciprčani grškega pokolenja odklanjajo vsak kompromis in zahtevajo samostojnost. 450.000 Grkov je odločenih z vsemi sredstvi nastopiti proti uresničitvi an-gleško-turškega sporazuma glede upravne in kantonalne razdelitve otoka. Knezoškof Makarios stoji še vedno na stališču, da je mogoče rešiti vprašanje Cipra le z direktnimi pogajanji med britansko vlado in prebivalci Cipra. Makarios bo v kratkem sam odpotoval v New York, da raznim delegacijam pri Organizaciji združenih narodov, ki se bo morala letos baviti s tem vprašanjem, razloži smisel in namen boja Grkov na Cipru za samostojnost. Medtem pa teče kri in umirajo ljudje!
Organizacija evropskega kmetijstva
Pod geslom »Kmetijstvo v industrijski državi” se bo vršil letos v septembru na Dunaju jubilejni kongres Zveze evropskega kmetijstva (CEA). To Zvezo evropskega kmetijstva je priznala Organizacija združenih narodov in je pristojna za vsa kmetijska vprašanja in vprašanja prehrane v evropskem Sredozemlju. Naloga CEA je zastopati kmetijstvo v mednarodnih vprašanjih in ga pospeševati na tehničnem, znanstvenem, gospodarskem, socialnem, gospodinjskem in kulturnem poprišču. Ta 10. plenarna skupščina bo eden najvažnejših mednarodnih kongresov tega leta. Pričakujejo okoli 12.000 udeležencev. Organizaciji CEA pripada 498 narodnih kmetijskih organizacij iz 21-evropskih držav in držav, ki ležijo ob Sredozemskem morju v Severni Afriki in v Prednji Aziji. V Avstriji je včlanjenih v CEA 35 društev, med drugimi: konferenca predsednikov avstrijskih kmetijskih zbornic, vse kmetijske zbornice, Avstrijska kmečka zveza, Splošna zveza za kmečko zadružništvo s 4.200 društvi in več kot en milijon posameznikov.
Iz Londona se čujejo vesti, da so zahodne sile pripravljene pomagati Jugoslaviji iz trenutne gospodarske zadrege, v katero je zašla zaradi sovjetske odpovedi dogovorov. V angleških gospodarskih krogih so mnenja, da danes Jugoslavija ne potrebuje več tako velike finančne pomoči kot za časa spora s Kominformom, ker si je namreč med tem časom jugoslovansko gospodarstvo zelo opomoglo. V nekem angleškem listu je bilo izraženo mnenje, da mora zahod gospodarsko podpreti tudi nevtralne države, kakor sta to Indija in Jugoslavija. Verjetno bo tudi Indija tako deležna angleškega posojila.
... in pri nas v Avstriji
Spor z Budimpešto
Da Avstrija s komunistično Madžarsko od madžarske vstaje sem ni v dobrih odno-šajih, je znano. Vendar je zadnje čase izglodalo, da so se razmere popolnoma ugladile, predvsem pa je bilo to upati po obisku avstrijske vladne delegacije v Moskvi, kjer so jo nadvse prijazno sprejeli. Meja med Avstrijo in Madžarsko je že nekaj časa precej nemirna. Madžari baje streljajo brez vzrokov na avstrijsko stran. Avstrijski protest pa je budimpeška vlada ostro zavrnila in enostavno trdila, da so Avstrijci tisti, ki na meji izzivajo in da Avstrija dopušča, da hodijo na mejo tujci izzivat in fotografirat. Avstrijski odgovor na to obdolžitev je bil precej oster, vendar pričakujejo, da bo predvsem SZ, ki ima, kot izgleda po obisku avstrijske delegacije v Moskvi, močan interes na mirnih odnosih Avstrije do svojih vzhodnih sosedov, pritisnila tudi na Madžarsko, da naj zadevo čim tiše poravna z dunajsko vlado.
Kaj bo z novim državnim proračunom?
Doba počitnic je in na splošno v notranji politiki ni nobenih posebnih premikljajev, Za kulisami pa so v teku že tajni pogovori med merodajnimi zastopniki obeh koalicijskih strank, kako porabiti in razdeliti državni denar ter usmeriti državno gospodarstvo v novem letu. Finančni, minister prof. dr. Kamitz je zelo odločno poudaril.
da ni mogoče pričakovati tako rožnatega razvoja kakor minulo leto. Že letos, tako je dejal, so dohodki, ki so bili predvideni, daleč zaostali. Zaman so po njegovem mnenju očitanja prevsem socialistov, češ da on ni poskrbel v minulih dobrih letih za primerne rezerve, ki bi se lahko uporabile v krizi ali v katastrofah, kot so jih povzročila letošnja poletna neurja. Ravno socialisti so vedno zopet zahtevali, da se vsi višji dohodki takoj zopet izdajo na podlagi eventualnega proračuna, s čimer je seveda bila vsaka štednja za slabše čase nemogoča. Za letos je na podlagi vsega tega pričakovati, da bodo pogajanja za proračun zelo trda in da bo borba med strankama težka, kajti treba bo štediti in zmanjšati izdatke. Socialisti verjetno ne bodo dosegli svojega cilja, 'da bi država bolniškim blagajnam nudila pomoč, marveč bodo morale le-te s strogo štednjo in zmanjšanjem izdatkov utrditi svoj finančni položaj same.
Električni tok bo zopet dražji
Električna industrija v Avstriji je več ali manj v rokah države in v upravi ministrstva, ki je v socialističnih rokah. Že dalj časa cene toka menda ne krijejo več proizvodnih stroškov. Kot smo že povedali, država toka ne more več zaradi pomanjkanja denarja subvencionirati. S prvim avgustom so povprečno dvignili cene za 14.5 odstotkov. Vse to pa je premalo, kajti električna industrija zahteva povišanje za 25 odsttokov. Potrebe predvsem za investicije pri električnem omrežju so tako velike in nujne, da bi z dosedanjo ceno zašli proizvajalci v hude finančne težave. Zato pričakujejo jeseni ponovno povišanje cen, kar se bo v zvezi s pogajanji za proračun po mnenju poučenih krogov jeseni kdaj gotovo zgodilo.
Premoga preveč?
Prvič so letos avstrijski premogovniki rjavega premoga, ki ga uporabljajo gospodinjstva, zašli v težave. Tam so kar dvakrat dvignili cene, posledica je bila, da so se gospodinjstva preusmerila na električni tok oziroma plin, ker kurjava s premogom, ki je povezana tudi z drugimi težavami in stroški, postaja predraga, zato imajo premogovniki letos na zalogi ogromno rjavega premoga, ki ga ne morejo spraviti v promet. Najbolj enostavno bi bilo znižati cene, vendar takšnega koraka v povojni Avstriji še z lepa nismo doživeli.
Slovenski umetniki so v Wolfsbergu razstavljali svoja dela
Tri dni so v Wolfsbergu razstavljali slovenski likovni umetniki v slavnostni dvorani tamkajšnjega magistrata svoja dela. Razstava je bila organizirana pod geslom „Od realizma do abstraktnosti”. Pripravil jo je Jakopičev paviljon v Ljubljani. Razstava je že bila prej v raznih večjih koroških krajih in je posredovala v svoji celoti — prikazana so bila dela iz slikarstva, grafike in plastike — pogled v kulturno ustvarjanje v
Dunajski velesejem
BO ODPRT OD 7. DO 14, SEPTEMBRA
Letošnji dunajski jesenski velesejem, 68. po vrsti, je pravzaprav jubilejni sejem, kajti po vojni se bo letos vršil 25tič. Udeležilo se ga bo 19 tujih držav s 1454 tvrdkami in 864 razstavljalci. Med 2800 domačimi avstrijskimi tvrdkami bo sodelovalo tudi 17 koroških razstavljalcev. Posebno veliko bo nudil letošnji jesenski in mednarodni velesejem na Dunaju na področju industrije strojev in motorjev, tekstilne industrije, ki pripisuje dunajskemu velesejmu posebno važnost, kajti na uspehih, ki jih bodo dosegli tukaj, bodo lahko ocenili iz-glede te pomembne industrijske veje, ki že nekaj let sodeluje bolj ob strani kot v središču gospodarskega vzpona.
Za strokovnjaka in za obiskovalca velesejma bo zanimiva razstava pohištva, umetne obrti, steklarstva, keramike, usnjarstva in obutve, pisarniških strojev in pisarniškega materiala, kuhinjskih strojev in orodja, šivalnih strojev za industrijo in domačo uporabo, orodja za preizkušanje snovi na njeno trdnost in odpornost, telekomunikacijskih naprav, luksuznih in športnih predmetov, kakor tudi številnih drugih predmetov za dnevno uporabo, da navedemo vsaj nekoliko od vsega, kar bo še tu razkazanega in razstavljenega. Dunajski jesenski mednarodni velesejem bo pač spet mednarodna revija mirnodobnega gospodarskega razvoja in dejavnosti v povojni dobi.
Kot vedno bo seveda tudi kmetijstvo
Sloveniji. Takšne razstave imajo velik pomen v okviru kulturne izmenjave med Avstrijo in Jugoslavijo, kajti pomenijo bogat prispevek k boljšemu razumevanju med narodi. Prebivalstvo Wolfsberga je pokazalo za to razstavo veliko zanimanje in jo je v velikem številu obiskalo. Ta razstava je bila nov dokaz, da je zanimanje med širo-skimi plastmi prebivalstva večje, kot bi človek mogel misliti.
krepko zastopano na tem velesejmu. Kmetijska razstava bo zelo obsežna, saj bo prikazala obilne možnosti, kako dvigniti donosnost ob uporabi različnih kmetijskih strojev ter nudila dragocene napotke v živinoreji, svinjereji, perutninarstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu.
Sadju in povrtnini bo posvečena še posebna razstava pod geslom: Sadje in povrtnino videti in ju poskusiti. Iz sadja in zelenjave bodo za časa velesejma izdelovali sadne sokove in jih ponujali obiskovalcem velesejma za poskušnjo.
Tudi vinarstvo bo pokazalo svoje nižje-avstrijske, štajerske, gradiščanske in dunajske proizvode.
V tretje bo na tem velesejmu prirejena tudi razstava avstrijskega semenarstva in sicer zaradi njene ogromne važnosti glede kvalitetnega in kvantitetnega uspeha v proizvodnji žita in krompirja. »Kakor je seme, taka bo žetev” pravi že star pregovor. Noben kmet naj ne zamudi prilike in si ogleda to zanimivo in zanj zelo poučno razstavo, ki mu bo nudila možnost, da se orientira na trgu s semenjem in se okoristi š tem, kar je videl.
Obiskovalci dunajskega jesenskega mednarodnega velesejma imajo na železnici in avtobusih 25 odstotkov popusta pri voznih cenah, kar je gotovo lepa priložnost ne samo za ogled velesejma, ampak tudi za spoznanje naše prestolnice — Dunaja.
SLOVENCI
dani a bi po umIll
V	SLOVENIJI
f Ivan Čargo
12. avgusta 1958 je umrl v Ljubljani slovenski slikar Ivan Čargo. Rodil se je 25. februarja leta 1898 v Tolminu na Primorskem. Slikarstvo je študiral v Firencah in Rimu, nakar je odšel v Ljubljano, kjer je hitro zbudil pozornost s svojim umetniškim darom. Razstavljal je doma in na tujem vse tja do Severne Amerike.
Prva svetovna vojna: pregnanstvo, vojaščina, smrt matere, in druga svetovna vojna: ječa, mučenje, taborišče — to je bil Čargov delež v življenju. Vsa ta doživetja so našla neposreden in močan izraz v njegovih slikarskih delih, katerim je dal ustrezno in. markantno obliko.
S Čargom je zgubila slovenska umetnost človeka, ki ni bil formalist, človeka, ki je iskal v umetnosti izraza svojim jasnim in pristnim človeškim doživetjem, resnici.
Ljubljansko gledalitfe
Za upravnika Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je bil imenovan Smiljan Samec, dramaturg ljubljanske opere. Imenovanje na ta odgovorni položaj ocenjujejo v umetniških krogih kot zasluženo priznanje za Samčevo dolgoletno in uspešno gledališko delo. Smiljan Samec se je udejstoval tudi kot prevajalec ter je prevedel v slovenščino nad 40 opernih in dramskih del.
V	ITALIJI
Novi jugoslovanski konzul
V	Trst je prispel novi jugoslovanski generalni konzul dr. Žiga Vodušek, ki bo nadomestil prejšnjega konzula Mitjo Vošnjaka. Novi konzul je bil rojen v Trstu, svojo mladost pa je preživel na Gorjah pri Ulcdu. Dr. Vodušek je služboval štiri leta • v Washingtonu kot svetnik na veleposlaništvu, v Trst pa prihaja iz Latinske Amerike. Ob svojem prihodu v Trst je izjavil, da bo vesel, če bo mogel pripomoči k reševanju vprašanj, ki zanimajo obe državi, v duhu prijateljskega sodelovanja, ki obstaja med njima.
Nova pesniška zbirka
Slovenski pesnik Rafko Vodeb, ki deluje v Rimu v papeškem zavodu Propaganda fidei, je izdal novo pesniško zbirko pod naslovom: »Človek sem”. Zbirka obsega 42 strani. Prva Vodebova pesniška zbirka „Kam plovejo oblaki?” je izšla že pred leti ter je značilno zanjo, da je istočasno bila izdana v celoti tudi v italijanskem prevodu. Vodebovo pesniško podobo je dr. Tine Debeljak naslikal takole:
»Rafko Vodeb, štajerski rojak iz Vidma ob Savi, je izredno fin pesnik rahlega občutja, nove impresije ter orientalne prispodobnosti.”
V	ŠPANIJI
Promocija
V	Barceloni je promoviral za doktorja medicine g. Lovrenčič Božidar, rojen v Truškah v severni Istri. Maturiral je leta 1952 na slovenski klasični gimnaziji v Gorici. Čestitamo!
V	AMERIKI
Zlatomašniški jubilej
Župnik slovaške fare Marijinega rojstva v Union-townu gospod John Blažič je nedavno slavil zlato-mašniški jubilej. Jubilant je doma iz Šmihela pri Novem mestu, bogoslovje je študiral v Ameriki in bil eno leto kaplan tudi v fari sv. Vida v Clevelandu. Letošnja zlatomašnika v Severni Ameriki sta še msgr. John Schiffrer in msgr. John Zaplotnik. Msgr. Schiffrer, župnik fare sv. Jožefa v Chisholmu, gradi sedaj novo župno cerkev, za katero je prevzel vsa kiparska dela akademski slikar in kipar France Gorše.
Slovenec - ..leteči duhovnik1' se je smrtno ponesrečil
V	ruševinah svojega zasebnega letala je našel smrt dr. France Kladnik, kaplan pri Župni cerkvi Vseh svetnikov v mestu Hayward v Kaliforniji (USA). Pokojnik je umrl še mlad, rodil se je namreč leta 1922 v Laškem na štajerskem. Med vojno je kot begunec iz po Nemcih zasedene Štajerske študiral bogoslovje v Ljubljani, po vojni pa ga je kot begunec končal v Brixenu na Južnem Tirolskem, kjer je bila začasno slovenska bogoslovna fakulteta. Leta 1947 je bil posvečen za duhovnika. Nato je odšel v Argentino, kjer je takoj prevzel upravitelj-stvo župnije Nueva Gallia. Leta 1951 je nato še dosegel doktorat iz cerkvenega prava. Že leta 1953 pa je odšel v Združene države.
Pokojnik je bil velik prijatelj motornih vozil. Že A’ Argentini je prevozil na tisoče kilometrov z motorjem in avtomobilom. V Ameriki pa mu je še to bilo vse prepočasi, zato si je nabavil lastno dvosedežno letalo.
Ko je dne 2. julija z letalom poletel na obisk k prijateljem, je na povratku letalo strmoglavilo.
Pokojnik se je tudi literarno udejstvoval. Bil je med sotrudniki zbornika »Svobodna Slovenija” ter duhovniške revije »Omnes Urnim”.
V ČASU POLETNIH NEVIHT:
r()iuru jm& se strele
Običajno je razširjeno mnenje, da je bivanje in vedrenje v gozdu med nevihto zelo nevarno. Toda to mnenje velja samo pogojno in to tudi le za ljudi, ki ne poznajo bistva gozda in njegovega odnosa do strele in si zaradi tega izberejo ob nevihti docela nepripravne prostore oziroma drevesa, kjer hočejo vedriti. Ako smo letos pozorno sledili mnogim vestem o tragičnili žrtvah strele, moremo to dejstvo samo potrditi.
Strela namreč teži k vodi in tudi udari najrajši le v vlažna mesta. Zatorej se moramo med nevihto v gozdu ogniti prostorov v bližini potokov, studencev, močvirij m nižav, ki imajo v globokejših plasteh lahko vodno žilo in si poiskati zavetišče rajši pod najnižjim drevjem (goščava/grmičevje). Če nas zaloti nevihta pod starejšimi drevesi, potem se ne postavimo nikdar v zavetje pod najbolj debelo drevo, če si lahko vodno žilo, in si poiskati zavetišče ju, ki ima iz zemlje štrleče srčne korenine, ker sezajo te globoko v zemljo in so v zvezi z vlažnimi zemeljskimi plastmi ali celo s podtalno vodo.
Dognali so, da najbolj pogosto udari strela v topole, hraste, vrbe, jesene, breste, akacije in borovce. Redkeje postanejo cilj strele lipe, jabolka, češnje (bolj- pogosto hruške), orehi in pravi kostanji. Želo redko pa trešči v jelše, jerebike, javorje, divje ko-stanje, bukve in gabre. O nevarnosti, da trešči lahko tudi v breze, so mnenja zelo različna. Pri Izrezi igra namreč prostor sam, kjer to drevo raste, zelo veliko vlogo, če je namreč vlažen ali suh. V najnovejšem času so strokovnjaki tudi ugotovili, da niso vzrok udaru strele v drevo samo njegove korenine, ki štrle iz zemlje, temveč tudi tkdj časa-trajajoča suša, ki lubje precej izsuši. V drevesa z velikim in raskavim lub-
'»■■imiiiiiiMiiimimiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimMimiiiii
NOVO IN ZANIMIVO
Zrak gradi hiše
) Združenih državah so izdelali hišo iz nylona, ki jo napihnejo. Postavijo jo trije delavci v štirih urah. Najprej razvijejo ny-lonsko „ohišje” in ga pritrdijo ob tia z vre-tami peska ali kovinskimi trakovi. Potem poženejo majhen motorček za 300 W, ki je povezan s črpalko. Ta načrpa v hišo toliko zraka, da se dvigne in napne. Seveda mora motorček teči neprekinjeno.
Hiše te vrste so že preizkusili v Antarktiki- Primerne so zlasti za skladišča in neverjetno dobro prenašajo veliko obremenitev 'etra in snega. Težavno je le kurjenje ozi-|oma hlajenje, vendar sedaj poskušajo s Inna napravo, ki bi bila vezana z zračno črpalko.
Hiša nima oken, vrata se zapirajo z zadrgo. Izdelujejo pa tudi druge hiše z dvojnimi ali vrtilnimi vrati. Tem hišam obetajo veliko bodočnost, zlasti naj bi služile za športne dvorane in podobno.
jem, katerih korenine segajo poleg tega še globoko v zemeljske plasti, gotovo bolj pogosto trešči, kakor pa v ona z gladkim lubjem, ki so pri močnem neurju hitro premočena do najmanjših korenin. Hrast in bor na eni strani, topol in bukev na drugi strani nam potrjujejo to pravilo. Da pa zadene strela včasih tudi bukev, je redka izjema.
Področje udarca strele ima premer 80 m, zatorej moramo biti zaradi previdnosti od dreves, v katera rado trešči, oddaljeni vsaj
40 m. Na golili vrheh, pod katerimi lahko ležijo vodne ali tudi rudninske žile, se moramo izogibati samotnih dreves. Najbolje je, >da take vrhove, ko nastane nevihta, takoj zapustimo ali pa se vležemo v kako zemeljsko vdolbino ali suh jarek.
Kmetovalec naj zapusti ob nevihti plug ali brano in odloži koso; tudi lovec naj se loči od svoje puške in jo, ko jo je zadostno zavaroval pred mokroto, odloži najmanj 40 m od prostora, kjer hoče počakati konca neurja. Tudi razpeti dežniki z železnimi palicami so med nevihto kaj izvrstna vaba za strelo.
Če bomo upoštevali vsa ta navodila, ki temelje na starih izkušnjah, potem bo možnost, da nas zadene strela, prav majhna.
ROTTERDAM,	t&Ua m s-t/elu
Med velikimi atlantskimi lukami se je po vojni najbolj povzpela'nizozemska luka Rotterdam, ki je za newyorško luko druga največja luka na svetu. Lani se je blagovni promet v tej luki znova dvignil od 70 na 74 milijonov ton, medtem ko je promet v luki Hamburg hkrati nazadoval od 27,5 na 26,6 milijona ton. Rotterdam si prizadeva še bolj pritegniti promet. Letos bodo z velikanskimi stroški začeli graditi novo, tretjo luko za nafto, v kateri bodo lahko pristajali supertankerji do 65.000 ton nosilnosti. Promet mineralnega olja čez rotterdamsko luko se je v primeri z letom 1938 podeseteril in je lani dosegel 29 milijonov
ton. Zdaj bodo povečali zmogljivost luke za promet z mineralnimi olji za nadaljnih 30 milijonov ton. Rotterdamska luka ima to veliko prednost, da se naslanja na rečni promet na Renu, ki luki prinaša 92 odst. celotnega prometa. Največ skrbi povzroča razvoj Rotterdama Hamburgu, ki izgublja promet tudi zaradi tega, ker se Vzhodna Nemčija čedalje bolj orientira na baltiške luke in jih izgrajuje. Tako se mora Hamburg boriti proti konkurenci Rotterdama in baltiških luk. Vendar tudi v Hamburgu pripravljajo velika investicijska dela, da bodo omogočili pristajanje velikih supertankerjev.
Morda še ne veste ...
HaUa m Hosiate- vžigaiice
Nekdaj so ljudje vžigali ogenj z drgnjenjem lesa ali s pomočjo kremena in suhe drevesne gobe, kar je seveda bilo zamudno. V 17. stoletju pa si je nekdo izmislil palčice, premazane z žveplom, ki so vzplamtele, če so prišle v stik s tlečo gobo. V osemnajstem stoletju srečamo prvi „žepni vžigalnik” v obliki steklenih cevčic, napolnjenih z lahko gorljivim fosforjem. Taki vžigalniki so bili dragi, pa tudi nevarni, če so se v žepu razbili.
Leta 1826 je angleški lekarnar John Wal-ker izdelala prve prave vžigalice. To so bile lesene palčice, pri vrhu namazane z mešanico natrijevega klorata in antimonovega sulfida. Užgali so jih z drgnjenjem med dvema listoma steklenega papirja. VValker je bil človekoljuben mož in svoje iznajdbe ni patentiral, izkoristili pa so jo drugi in zaslužili veliko denarja.
Prvi je premazal vžigalice s fosforjem Francoz Charles Sauria, bile pa so nevarne in so povzročile veliko požarov, ker so na toploti takoj vzplamtele. Razen tega je bilo med delavci v tovarnah precej zastrupijenj.
Leta 1845 je dunajski kemik Schroetter odkril rdeči fosfor, ki ni bil strupen. Ta maferal pa ni bil primeren za izdelovanje vžigalic, ker je eksplodiral, če so ga mešali z drugimi snovmi, šele švedski zianstvenik Lundstrom je zadel v črno. Zmešal je rdeči
fosfor s steklenim prahom in s to zmesjo premazal škatlice, ostale vnetljive snovi pa je dal v kapico na vfhu vžigalice. Tako smo postopoma prišli do današnjih vžigalic.
Danes pa že gradijo v Glasgovvu tovarno vžigalic, ki bo najmodernejša svoje vrste v Evropi, saj bo izdelala štiri milijone žveplenk na uro. Vroč parafinski vosek bodo posebni tovornjaki vozili v cisternah, iz katerih bo tekel v podzemeljske zbiralnike, tako da ga bo vedno dovolj pri roki.
Aktivnost sonca in vreme
Na mednarodnem kongresu astronomov v Moskvi je sprožilo vprašanje vpliva sonca na hidrometeorološke procese živahno razpravo. Oglasili so se med drugimi znanstveniki iz Sovjetske zveze, Francije in Češkoslovaške. Naj novejše preiskave sovjetskih observatorijev so dokazale, da določa sončna aktivnost celotni značaj zemeljske atmosfere, se pravi, intenzivnost in način gibanja zračnih mas. Kroženje zraka ^pa ureja- vreme in podnebje.
Dognali so, da obstoji ciklus sončne aktivnosti, ki traja od 80 do 90 let. V teku te dobe pride do presenetljivih sprememb v klimatskih razmerah vsega našega planeta. Spoznanje teh zakonitosti omogoča sestavljanje splošne prognoze pomembnih vremenskih, klimatičnih in hidroloških sprememb na daljšo dobo.
Ko že ravno govorimo o vremenu je prav' gotovo zanimivo tudi vprašanje zakaj je letos pri nas toliko neviht? Strokovnjaki pravijo, da so nevihte letos tako močne zato, ker ugotavljajo kopičenje vročinskih dob, v teku katerih leži nad našim ozemljem subtropski, zelo vlažni zrak. Zaradi nenadnega ohlajenja tega zraka nastanejo potem tako usodepolne nevihte, kot smo jih letos doživeli na Koroškem in na štajerskem.
Pa imamo lahko sploh še kaj upanja na boljše vreme?
V naslednjih dneh bo prišlo pozno poletje, ki sicer ne prinese več tako visokih temperatur, a je zato v pogledu vremena bolj izenačeno in pe pride več do posebnih vremenskih padcev v tem obdobju. Pozno poletje, ki mu je določena doba od konca avgusta do srede spetembra, bo toliko lepše, čim bolj učinkovita je bila sprememba vremena v preteklem tednu.
Hodi levo — vozi desno
Zakaj je pitje vode po zauživanju sadja škodljivo?
Že naši predniki in naših prednikov predniki so dobro vedeli, da ne smejo piti vode, če so pojedli večjo količino svežega sadja. Zakaj? Temu je prišla na sled medtem medicinska znanost. Ugotovili so namreč, da pride do vrenja v želodcu, če pride na sesekljano sveže sadje voda. Češnje povečajo pri tem svojo prostornino za okoli 100 odstotkov. Pri temperaturi želodca, ki znaša 37 stopinj Celzija, prične proces vretja, pri katerem se razvijajo plini, ki povzročajo znane bolečine. Često pride po več ali manj bolečih napihnjenostih do driske. Lahko pa nastopijo tudi silno močni krči. Če je želodec zaradi nastalih pli-
nov preveč raztegnjen, lahko izgubi mus-kulatura želodca lastnost krčenja in je posledica tega omejeno delovanje prebavil. Včasih ne gre brez operacije več na bolje.
Zanimivo pa je, da omenjene težave ne nastopijo, če pijemo prekuhano vodo, kot n. pr. čaj ali kavo. Posebno nevarno pa je uživanje pijač, ki vsebujejo ogljikovo kislino!
Vsi zdravniki priporočajo s tem v zvezi, naj ljudje pred zauživanjem sadja to operejo. Na eni sami češnji ali na eni sami slivi so našli do 30.000 bakterij. Seveda je večina teh na srečo neškodljiva; so pa lahko tudi zelo. nevarne bakterije vmes!
FRAN ERJAVEC, Pariz;	203
koroški Slovenci
III. del.
Ostanki razbitih
avstrijskih armad, ki so delovale doslej brez zvez med seboj in čijih nesposobni in koruptni generali so z dunajskim vojnim vodstvom vred tudi pripomogli k porazom, so se umaknili za reko Piavo. S tem so bila Francozom vrata v Avstrijo pravzaprav že odprta, kajti hirajoča beneška republika je ostala nevtralna in zato niso inieli Avstrijci med Lombardijo in Karnskimi Alpami ter 8očo nobenega primernega oporišča več. Mladi Bonapar-te sam si je bil pa že s svojimi dotedanjimi uspehi pri-dobil slavo najboljšega Vojskovodje tedanje"Evrope.
Toda pariškemu direktoriju se radi hudih neuspehov severnih francoskih armad ni mudilo, da bi prodiral Bo-naparte sam še naprej proti Avstriji, zato mu je ukazal (T II.), naj krene na jug in uniči najprej cerkveno drža-y°- Bonaparte, ki je začel* že tedaj voditi svojo politiko, Je le deloma ubogal. Zasedel je le večje dele cerkvene Bržave, prisilil papeža, da mu je plačal nekaj milijonov ' ojne kontribucije, ki jih je potem z nagrabljenimi umetninami vred poslal v Pariz, sklenil dne 19. II. z njim nur, nato pa začel dne 10. III. hitro novo ofenzivo proti Avstriji.
Francija in Avstrija sta polagali izprva največjo paž-n)° na južnonemško bojišče. Francozi so napotili zato tJ:i dve svoji armadi pod poveljstvom Jourdana in Mo-jeau-ja in enako tudi Avstrija dve pod' poveljstvom svojega tedanjega najboljšega vojskovodje, cesarjevega bra-t;i nadvojvode Karla in Wurmserja. Francoski armadi st;> konec meseca maja 1. 1796. napadli, a bili sta odbiti
z občutnimi izgubami in Moreau-jeva armada potisnjena nazaj čez Ren. Avstrijci bi bili lahko tedaj vdrli celo v severno Francijo in verjetno prisilili pariški direktorij k miru, toda Bonapartejeve zmage v Italiji so jih zapeljale, da so poslali še tisto pomlad večino Wurmserjeve armade skozi Tirolsko v Italijo in tako je ostal na severnem bojišču nadvojvoda Karel sam. Tako oslabljen je moral zopet izprazniti vso zapadno Bavarsko in dovoliti obema francoskima armadama, da sta prekoračili Ren, toda nista se pobrigali, da bi se tudi združili. Glede na to je nadvojvoda prisilil obe francoski armadi posamič (Jourdanovo je v več bitkah tudi temeljito potolkel), da sta se jeseni umaknili vnovič za Ren in tudi v njih vodstvih je izbruhnila huda kriza. Po prvotnem načrtu bi moral Bonaparte po svojih zmagah v Italiji kreniti čez Tirolsko na sever, se združiti tam z Jourdanom in Mo-reau-jem ter udariti z njima na Dunaj, a spričo umika obeh francoskih armad v Nemčiji je moral biti sedaj ta načrt opuščen, pač je pa sklenil Bonaparte sedaj sam udariti na Dunaj, in to po najkrajši poti, to je skozi no-trano Avstrijo.
Ker torej Avstriji na severu čez zimo ni grozila nobena večja neposredna nevarnost več, je poslala končno na južno bojišče še samega nadvojvodo Karla. On je prispel sredi meseca februarja v Benečijo (Conegliano) in našel tam ostanke (35.000 mož) petih, dotlej v,Italijo poslanih armad v popolnem razsulu. Glede na to je odhitel takoj na Dunaj in dosegel, da je bilo poslanih z južnonemškega bojišča hitro še novih 20.000 mož, ki so bili napoteni deloma na Tirolsko in deloma skozi Pusti dol proti Beljaku, kamor so prispeli zadnji teden meseca marca. Spotoma na Dunaj se je mudil nadvojvoda dne 17. II. tudi v Ljubljani, kjer so ob tej priliki v gledališču k tedaj novi cesarski pesmi dodali še Vodnikove stihe;
Terka nam Francoz na vrata
Dobri Fronc (namreč cesar Franc II.) za nas skerbi
Pošle svojga lubga brata,
Korel rešit nas hiti.
Z Dunaja se je vrnil nadvojvoda dne 4. III. v Videm (Udinej in sedaj prevzel tudi dejansko vrhovno poveljstvo nad vso italijansko fronto. S prihodom še novih srbskih graničarjev je tako zbral na vsej fronti dobrih 50.000 mož in skušal urediti tudi potrebna skladišča ter bolnice. Kakih 28.000 mož je postavil Karel proti Furlaniji, ostanek pa na Tirolsko, dočim je usmeril Bonaparte proti Furlaniji 43.000 mož, a proti Tirolski le 18.000. Ker na obrambo beneške Furlanije seveda ni bilo mogoče niti misliti več, je zgradil nadvojvoda ves svoj vojni načrt tako, da bi se postavil Bonaparteju po robu šele na Krasu in v južnozapadnih mejnih prehodih na Koroško ter mu tako zaprl vhod v osrčje Avstrije. Francozi so pa že prejšnje leto naše dežele vprav preplavili z ogleduhi vseh vrst, tako da so do podrobnosti poznali ves položaj, dočim se nesposobno avstrijsko vojno vodstvo ni pravočasno pobrigalo niti za zadostno utrditev najvažnejših zapor (n. pr. v Kanalski dolini), tako da so se zgledovali nad tem celo kmetje. Vsi so se pa vendarle zanašali ravno na te važne naravne ovire in upali, da bo Karlu uspelo ustaviti Bonapartejevo prodiranje v notranjost Avstrije. Dogodke na italijanskem bojišču je tedaj seveda z največjo napetostjo spremljala vsa javnost v naših deželah, zato jim je posvečal tudi Vodnik v svojih „Lublanskih Novicah” mnogo prostora. Dne 20. III. je pisal v svojem listu: „Je slišat, de so Francozi čez vodo Piave noter do Codrojpe peršli, celo Beneško Forlanio vzeli, inu de na meji cesarske Forlanie tri pošte deleč un kraj Gorice stoje.
(Dalje prihodnjič)
Pred 50 leti med
kof&lkimi Slov etui
„Mir”, glasilo koroških Slovencev, z dne 21. marca 1908, stran 73.
„Kakor gobe po dežju rastejo pri nas na Koroškem po zadnjih državnozborskih volitvah slovenska izobraževalna društva. Sijajna zmaga je navdala koroške Slovence z novim upanjem in s potrojenimi močmi hočemo zopet delati za blagor naš, za slovenski jezik in za vero očetov. Ustanovila so se po volitvah že društva v Kotljah, na Rudi, v Vogrčah, v Železni Kapli, v št. Janžu; druga se še bodo. Ker naše šole ne vzgajajo naše mladine, jo moramo sami in zastaviti moramo vse moči, da uničimo slabi vpliv naših ponemčevalnic. Vsaki šoli-po-nemčevalnici naj se postavi nasproti dobro slovensko izobraževalno društvo. — Vsako društvo pa potrebuje razen čilih udov, ki so zmožni vodstva, predvsem dobre knjižnice. Vsaka župnija naj bi jo imela, da bi imeli župljani priložnost se sami izobraževati. Knjižnice pa stanejo veliko denarja, katerega pa manjka. Zato se obračamo do vseh slovenskih rodoljubov, da priskočijo koroškim Slovencem na pomoč ali s knjigami, ki so pripravne za ljudstvo, ali z denarjem, da se morejo naročiti. Vpošljejo naj se č. g. Lamberlu Ehrlichu, podpredsedniku slovenskih nepolitičnih društev na Koroškem, v Celovcu, škofijska palača. Hvaležnost koroških Slovencev vam bodi v plačilo!"
CELOVEC
Dne 16. avgusta 1958 je dopolnil referent za dvojezične šole g. vladni svetnik Lorene Just 60. leto svojega življenja.
Čestitkam prosvetnega ministra dr. Drimmla in deželnega glavarja g. We-deniga, se pridružuje tudi naše uredništvo.
PRIJAVITE SVOJE OTROKE K CEPLJENJU PROTI OTROŠKI OHROMELOSTI
Dne 4. avgusta je pričel rok za prijave prostovoljnega cepljenja proti otroški ohromelosti, ki ga namerava izvesti celovška občina proti odškodnini lastnih stroškov zaenkrat za letnike od 1940 do 1957. Rok za prijave poteče 20. septembra. Kdor se bo prijavil kasneje, ne bo prišel več na vrsto. Prijave sprejemajo na mestnem zdravstvenem uradu, Bahnhofstrasse 35, 2. nadstropje, vrata številka 5 od ponedeljka do petka od 8 do 12 in od 14 do 17, ob sobotah pa od 8 do 11.30.
LIPICA — RADIŠE
(Smrt pridne in dobre matere.) Dne 30. 7. smo spremili iz Lipice na farno pokopališče na Radišah dobro, verno in zavedno mater Nežo Walter, pd. Boštijevo. Dosegla je komaj starost 62 let, ko ji je neizprosni rak pretrgal nit življenja. Pokojna je izšla iz znane in zavedne Boštjanove družine, roj. Hribernik. Ko so ji sestro in brata med vojno izselili, vsakega s sedmimi otroki, je morala posredno čutiti in nositi križ preganjanja. Tudi življenje na mali kmetiji je bilo trdo. Ostala pa je do zadnjega zvesta izročilom svojih staršev. Bila je naročnica vseh naših listov.	•
Naj počiva v miru, možu, otrokom, bratom in sestri naše iskreno sožalje.
TINJE
Preteklo sredo je v našem kraju strela napravila veliko škodo. V proštiji in v farni cerkvi je med drugim popolnoma razdejala vse električne števce in varovalke. Škoda znaša najmanj 10.000 šilingov. Več kmetov je tudi utrpelo škodo na svojih električnih napravah. Strela je poškodovala tudi telefonsko napravo v poštnem uradu in smo bili nekaj ur brez telefonske zveze.
Tudi smrt nam ni prizanesla. Iz naše srede je iztrgala mladega fanta, Jakoba Ka-rischa, ki je bil star komaj 23 let. V Vorarlbergu ga je neki motorist tako nesrečno oplazil, da je padel in dobil težke poškodbe, ki so povzročile njegovo smrt. Pokojnega so prepeljali na domače pokopališče, kjer se je poslovila od njega velika množica žalujočih občanov. Na grobu sta se poslovila od njega z ganljivimi besedami č. g. Gabruč in g. župan Hosp iz Velikovca.
ŽELEZNA KAPLA
Že ves teden gledamo ob vhodu v Železno Kaplo, pri Lesnikovem mostu, kakšna dva metra široko jamo, ki bo kakih šest metrov globoka. Spodaj postaja ta jama vedno širša. Sedaj so napravili čez njo že zasilni most. Kaj je vzrok, da je ta jama nastala, tega še nihče ne ve.
nms naMmkem
\s
,JHlkL&acL džala* a St. Qak&lut
Lahko bi govorili o pesmi o Zali po načinu Werflove pesmi o Bernardki. Toliko je tekom stoletij nastalo poezije okoli tega rožanskega dekleta in njene ljubezni do Mirka in doma, da bo ostala vzor dekleta izpred Karavank še rodovom atomskega veka. Vsi poizkusi, ki bi ji hoteli jemati njeno mikavnost in prisrčnost po vzorcu nekega Arihovega Roka, bodo ostali jalovi. Igra o Zali, podana v mehkem, blagoglasnem domačem narečju, je v preprostem
merno. Svetovati bi bilo, naj ostane ta prostor tudi za bodoče prireditve, seve pa se bo morala scenarija v marsičem bolj prilagoditi prosti naravi in polagati težišče na optične efekte z lučjo.
Prijetno so iznenadili kostumi Rožanov, predvsem mož in fantov. Tudi Rožanke v igri si bodo nujno morale nabaviti tozadevno enotno garderobo. Kulise in zastore je v domačem slogu slikal naš umetnik g. Jerina. Pri drugi in tretji prireditvi smo
Rožani: Milka, Zala, Mirko, Serajnica in Serajnik
Foto: Zaletel
narodnem duhu po g. Špicarju dramatizirana povest o domovinski ljubezni, kakor je „Nmav čriez jizaro” od župnika Trei-berja v rimo in melodijo odeta taista Iju-bav do domačije. Kdor je med gledalci prisluhnil tej tako živi rožanščini na odru, je vedel, da se odigrava pred njim kos dejanskega življenja, in je razumel razne posrečene improvizacije najbolj rutiniranih igralcev kot izraz pristne narodne umetnosti.
Kako je prišlo do letošnje prireditve Zale? Že svoječasno je bila izgovorjena beseda, da bo treba Miklovo Zalo v rožanskem Šentjakobu periodično uprizarjati. Povod tokratne igre je bila še vsefarna skrb okoli renovacije farne cerkve in kritja stroškov. Realiziral pa je lepo zamisel brezprimerni idealizem šentjakobskih fantov in deklet. Izbira dvorišča v farovžu za kraj prireditve je bila sila posrečena, ker je sicer tvegana prireditev na prostem ohranila svojo celoto in je dvorišče tudi akustično zelo pri-
bili tudi z lučjo prav zadovoljni, naglasili bi le še enkrat nujnost tozadevne izpopolnitve.
Glede režije je bilo čutiti, da ostajajo igralci radi v že znanem slogu, ki ima svoj izvor v prireditvah pred 20 in 30 leti. Nekoliko več tozadevne sproščene gibčnosti bi morda ne škodovalo. Serajnik je bil izredno posrečeno oblečen in maskiran, njegova kretnja je naravna, le v besedi bi si ga želeli v drugem delu igre z manj patosom, ki diši preveč po teatru. Mirkova in Zalina vloga sta — čudili se boste — težki, ker morata biti igrani povsem naravno brez slehernega pretiravanja. Oba igralca sta to zadela, vlogi sta živeli v kretnji in besedi. Najbolj naraven je nastop Serajnice, ker je povsem življenjski. Almira je bila prav dobra, a je sama čutila, da čustveni izlivi lahko zavedejo igralca tudi v pretiravanje. Sicer pa je Almirina vloga dokaj lažja od Zaline, če govorimo o vlogah. Izmed osta-
Zopef v rojstnem kraju
Obisk prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana
V	ponedeljek, 18. avgusta, smo imeli to srečo in čast, da nas je obiskal naš rojak, ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Po več desetletjih zopet enkrat doma!
Že lani smo ga pričakovali, da bo doma praznoval svojo zlato mašo. Toda dušnopa-stirska skrb za svoje vernike, ki jih je v tistem času obiskoval po Zapadni Evropi-, mu ni dala prilike, da bi utegnil priti še k nam. Praznoval je zlato mašo v Kevelaer-ju v Nemčiji, kamor So prišli tudi zastopniki iz Koroške.
V	zgodnjih jutranjih urah je prišel Prev-zvišeni k nam. Pred farnb cerkvijo je bil lep slavolok z napisom: „Dobrodošel, vladika, v rojstni župniji!” Šmihelski pevski zbor ga je pozdravil z lepo pesmijo. Pušov-nikova Heli in Poldanova Rozi sta ga pozdravili z deklamacijami in mu podali šopek z domačih vrtov.
Mil. g. prošt Trabesinger ga je v kratkih in jedrnatih besedah pozdravil v imenu pliberške dekanije in še posebej v imenu šmihelske fare, ki je po smrti preč. gospoda Piceja brez župnika. Rajni gospod župnik je Prevzvišenega vabil in željno pričakoval, da ga bo mogel sprejeti v svoji fari.
Čeprav je bil obisk Prevzvišenega čisto zaseben in na delavnik, se je vendar zbralo zelo veliko število vernikov, zlasti moških, tako da so cerkev napolnili kot za kak praznik. Med sv. mašo, ki jo je daroval Prevzvišeni za žive in mrtve sorodnike in farane in še posebej za rajnega župnika Piceja, je prepeval šmihelski cerkveni zbor.
Veliko število vernikov je pristopilo k mizi Gospodovi.
V svojem nagovoru je Prevzvišeni poudaril, kako ga je božja Previdnost vodila, po svetu, kako je obiskoval Severno in Južno Ameriko in razne evropske države, toda vedno je želel, da bi pred smrtjo še enkrat prišel v domačo faro, da bi pozdravil Jezusa v tisti cerkvi, v kateri ga je prvič prejel v srce in v kateri Mu je pred 51 leti daroval prvo sveto daritev. Ta želja se mu je sedaj izpolnila. Poudaril je, da je človeško življenje skozi zemsko pot težko, polno križev, težav in nevarnosti, da človek izgubi^ vero. In zato je navzočim vernikom polagal posebej na srce, naj ohranijo največji zaklad, ki ga imajo — sv. vero. Le po veri bo srečno njihovo časno in večno življenje. Naj bi bila zato skrb vsakogar, da bi tako živel, da bi mogel ob koncu življenja reči s sv. Pavlom: „Tek sem dokončal, vero ohranil!”
Po sv. maši se je Prevzvišeni podal na grob svojih staršev in na grob pokojnih šmihelskih dušnih pastirjev Piceja, Sadja-ka, Vintarja. Nato se je delj časa-razgovar-jal pred cerkvijo s svojimi sorodniki in znanci.
Potem se je podal še na domove svojih sorodnikov. Bil je skupaj s svojima dvema sestrama. Sestra Liza, ki mu je včasih gospodinjila, je prišla s Solnograškega.
Kmalu popoldne se je Prevzvišeni poslovil od, domače fare in sorodnikov ter se po-
lih domačinov je bil dobro izklesan Davorin in prav posrečen Tresoglav, le da si pri obeh čutil neko utrujenost, ki morda izvira iz tolikih ponavljanj iste vloge. Med Turki sta se posebno odlikovala postavni Iskender In rezki Sulejman, dober je bil mujezin in ostali častniki. Vojakom je nekoliko manjkala rezka janičarska dresura, ki je dičila nekoč turško vojsko. Omenimo naj še Marka, ki je svojo lepo vlogo dobro živel. Izmed prizorov so se posebno odlikovali prvi prizor s kmeti na gradišču, ki je nenavadno markanten, rožanska ohcet, ki je bila tudi po besednikovi zaslugi prav sproščena, in Zala v haremu, ki privablja solze v oči tudi bolj „zakrknjenim” gledalcem. Zadnji prizor — zopetno Zalino snidenje z Mirkom — pa bi si želeli posebno v zadnjih slikah še bolj živahen, ker hitro stopnjuje dramatično dejanje do njegovega zadnega viška in uprav odsekano konča z Ahnirino smrtjo.
Za občinstvo pri treh uprizoritvah v času motorjev ni bilo treba imeti strahu. Poleg naših dolin so bili zastopani tudi rojaki iz Amerike, Francije in Anglije, iz Holandije, Nemčije in Italije, tako da je imela prireditev izreden vseslovenski značaj. A opazili smo tudi dokaj drugojezičnih gostov, ki so pozorno sledili dogajanjem na odru. Tako je bil tudi finančni uspeh gotovo dober in po č. g. župniku obljubljeni javni obračun utegne pokazati znaten prebitek za farno cerkev. Kulturni uspeh prireditve pa je vsekakor edinstven in bo nemara pripomogel, da bomo v letih res spet videli Zalo na šentjakobskem odru. Šentjakobskim igralcem in igralkam in vsem njihovim skritim sotrudnikom — ne najzadnje č. g. Zaletelu kot režiserju — k temu uspehu iskreno čestitamo.	— dro.
KOTMARA VES
Izpolnila se nam je dolgoletna želja: dobili smo nov poštni urad, ki je nameščen pri pd. Ledrerju in je prav moderno opremljen. Razveselila se ga je tako naša vrla poštarka Mici, kot vsi občani. Ob navzočnosti samega poštnega prezidenta iz Celovca in vaških uradnikov ga je slovesno blagoslovil in predal namenu domači gospod župnik.
Neki paglavec, ki mu/je šola trn v peti, pride iz Kotmare vesi domov in škodoželjno pripoveduje, da šolo podirajo in mu jeseni ne bo treba več v šolo. Toda ta pobožna želja se mu ne bo izpolnila, kajti šolo le povečujejo in modernizirajo, da se bo z novim šolskim letom posvetilo ne samo v šoli, ampak — Bog daj — tudi v (trdih) glavah naših bučmanov.
Tudi smrt nas obiskuje: neki zmedeni Celovčan je prišel k nam umirat. Našli smo ga razpadajočega pod čahorčami ob Dravi in ga tukaj pokopali. — Sredi dela je nesrečno naključje iztrgalo izmed nas gospo Marijo Sablatnik, pd. Lojzinjo v Trabesi-njah, staro komaj 54 let. Možu in hčerki naše sožalje!
Tudi štorklja nas letos pridno obiskuje: k Mačku v Preble je prinesla kar 2 otroka naenkrat: Lenceja in Eriko, mladi Jugovi družini pa Franceja. Čestitamo!
dal na nadaljnjo pot, da obišče še druge znance in sobrate, raztresene širom Koroške.
Prezvišenemu smo za njegov obisk in prisrčne besede iz srca hvaležni. Kako drag gost nam je bil in kako ga spoštuje ljudstvo, je pokazal številen obisk iz domače fare in iz okoliških fara.
Upajmo, da bi ne bil to njegov zadnji obisk!
Prevzvišenemu pa želimo za nadaljnjo življenjsko pot božjega blagoslova, kot je to v imenu šmihelske fare deklamirala deklica:
Prevzvišeni, pozdrave prisrčne , fara šrnihelska Vam siplje na poi, pozdrave vdane Vam poklanja, rojstne fare verni rod.
Prihajate k nam iz tujine, prinašate svoj blagoslov, da vidite rojake svoje in Vaš dragi rojstni krox>.
Po Vašem geslu: križa teža in plačilo, h Kristusu je naša pot, pozdravlja rojstna Vas župnija, tako Vam kliče ves naš rod.
Nebo Vas čuvaj, vodi in podpiraj, Marija Lurška blagoslavljaj Vašo pot, nad zvezdami, v neskončni večni slavi plačilo Vaše bodi sam Gospod!
NEKAJ MISLI IN NASVETOV GLEDE PRODAJE SADJA
Kakovostno sadje - boljša cena
Na Koroškem je letos pričakovati dobro povprečno sadno letino. Medtem ko je potekala letina jagod ugodno in se je dalo prodajati jagode po dobrih cenah, pa so nastopile težave že pri prodaji češenj, kajti opaziti je bilo padec cen in težkoče v prodaji. Kako je to mogoče? Letina je bila letos izredno obilna, kakovost so kvarili deloma le močni nalivi. Če pade beseda „kako-vost”, je že označena skoro vsa vrsta težav pri prodaji sadja. Češnje so prišle na trg takšne, kakor so pač bile; nihče jih ni doma sortiral, ampak je prodajal take, ki so bile slabe kakovosti. Zaradi tega češnje niso izgledale bogve kako prikupne in okusne, kar je seveda vplivalo na kupce, ki so se bali, da bodo prehitro gnile. Posledica tega je bila, da je cena padla in da so nastopile težave pri prodaji. Zakaj pa ni bilo mogoče prinesti na trg sortiranih češenj, ki bi bile čiste in bi okusno izgledale? Kakovostno neoporečne, dobro izbrane češnje je vsakčas lahko prodati po dobrih cenah.
Drugi primer pa so bila zgodnja jabolka. Prva jabolka potrošniki zelo radi kupujejo, pri čemer imamo na Koroškem še to prednost, da so v tem času pri nas že tujci, ki še pomnožijo število kupcev. Pravih težav v prodaji pravzaprav ne bi smelo biti. Pa vendar so bile. Vzrok za to ni težko najti. Povprečna velikost zgodnjega jabolka mora biti okoli 6 cm in če je na ponudbo v odgovarjajočem in prikupnem stanju, je dobra cena gotova in se ni treba bati, da bi jih ne mogli prodati. Kdor pa si je letos ogledal, kako so na domačih trgih ponujali zgodnja jabolka, ki so bila povprečno velika 3 do 5 cm, obtolčena in otisnje-na, se seveda ne bo več čudil, zakaj so bile težave v prodaji in čemu se ni dalo doseči za jabolka letos zadovoljive cene.
čemu ta kritika? Da bo jeseni bolje. Imejmo pred očmi oba prej navedena primera jeseni, ko bomo spravljali in prodajali sadno letino. V Avstriji je letos sicer sadje povsod obrodilo povprečno. Povpreč-
ne letine pa pomenijo pri sedanjem stanju kakovosti v avstrijskem sadjarstvu, da bomo imeli presežek kvalitetno manj vrednega sadja, ki ga bo lahko uporabila samo predelovalna industrija. Istočasno pa so količine namiznega in užitnega sadja še vedno premajhne, da bi mogle zajeziti uvoze, ki jih zahtevajo zastopniki potrošnikov.
Kaj naj torej storimo? Prva zapoved je: obirajmo sadje kar se da skrbno. Ko smo opravili to, zavisi prodaja samo še od strogega sortiranja. Zelo važno je, da že pri proizvajalcu dobi sadje odkazano mesto, se pravi, da mora že proizvajalec ločiti sad-
je strogo po kakovostnih skupinah. Sadje kakovosti A in B mora strogo ločiti od sadja kakovosti C. Za sadje kakovosti C se bo že dobilo kupca, saj ga potrebuje predelovalna industrija dobršne količine. Plača ga pa tudi po 40 grošev za kg, kar je še vedno rentabilno. Kakovostno sadje pa vedno najde kupca, ki bo za lep sad rad plačal boljšo ceno, katera bo poplačala trud in delo sadjarja.
Bistveno pri prodaji sadja pa je, da prebrodimo sadno poplavo v oktobru in novembru s kakovostnim sadjem. To pa je mogoče samo, če imamo na zalogi dobro, lepo sadje, ki se drži daljšo dobo. Ko bo povpraševanje po sadju postajalo večje kot pa ponudba, bo še vedno možno preko zadruge ali veletrgovine spraviti v promet po dobrih, zadovoljivih cenah.
Velike ali manjše zaloge živil ?
(O primernem skladiščenju in shranjevanju)
Vsem ljudem prav gotovo ni znano, da je treba marsikaj vedeti tudi o shranjevanju živil. Je pač tako, da tudi shranjevanje živil zahteva precej znanja glede sestave in sprememb osnovnih živil pod vplivi temperature, svetlobe, zraka in vlage. Vedeti je tudi treba, kateri škodljivci ogrožajo naša hranila in kako je treba očuvati zaloge pred njimi.
Predvsem moramo spet svetovati našim gospodinjam, naj imajo le manjše zaloge tistih hranil, ki jih morajo kupovati, ker jih ne pridelujejo doma. Dandanes je to lahko zagovarjati, ker so se tudi na deželi izboljšali pogoji nakupovanja in prometa, da prav lahko hitro nabavimo vse, česar nam v gospodinjstvu zmanjka. Pomisliti je pri tem tudi treba, da ima industrija hranil sama interes na tem, da ostanejo hranila čim dalj časa sveža in jih zato pošilja na trg v odgovarjajočih zavitkih. Naj omenimo tu samo zavitke prepečenca, keksov, ovsenih kosmičev, kave in kakava.
Če hočemo vse te stvari pravilno shraniti, se je treba seveda tudi ravnati po navodilih, ki so napisana na zavitkih. „Shra-ni na hladnem in suhem!” — „Po uporabi
takoj spet zaprite!” — „Ne shranjujte ostankov v istem!”. Taka in podobna navodila lahko berete na vseh mogočih vkonzervah. Napisana so zato, da jih upoštevate! Tudi tista navodila, ki so priložena hladilnikom, je treba skrbno prebrati in se po njih ravnati pri shranjevanju različnih stvari, kajti tudi hladilniki ne morejo za večne čase ohraniti živeža svežega. Različne stvari je treba uvrstiti v različne predele hladilnika.
Odkar poznajo zmrzovanje živil, so se precej omejile stare metode konzerviranja kot n. pr. sušenje in dimljenje. Meso, sadje in zelenjavo mnogokje že shranjujejo v skupnih hladilnicah.
Za shranjevanje krompirja v kleteh imamo gotove pripomočke, ki preprečujejo prezgodnje kaljenje krompirja. To so razni praški. Vsaka dobra gospodinja, tudi mestna, mora pa pomisliti, da se krompir najbolje obdrži pri kmetu v zasipnici. Najbolj pametno zato ravna, če si ne nabavi vse zaloge krompirja naenkrat, ampak — tudi če ga nekoliko dražje plača — v zgodnji spomladi še enkrat nabavi svežo zalogo za svojo klet!
Spravljanje krompirja
Pri spravljanju krompirja z njive je posebno paziti, da bodo pobrani vsi tnolji. še enkrat jih poberemo po odstrt tvi zelenja in po brananju in celo med de čim branjem, kajti če to opustimo, pognalo prihodnjo pomlad več drugih lišč in krompirjevih grmičkov. Prav ti samič stoječi krompirjevi grmički, na k: te navadno nihče ne polaga važnosti, so sto ležišča za razmnoževanje krompirjev trošča in drugih škodljivcev.
Krompirjeve zeli nikar ne sežigajte, ampak jo porabite kot drugo plast za izolacijo krompirjevih zasipnic pred mrazom in po zadostni ohladitvi zasipnice, proti toploti. Razen tega pa so krompirjeve zeli zelo pripravne za pokrivanje travnikov in pašnikov, ki smo jih na novo zasejali.
1 rav posebno važno pa je, da pravočasno okisate krompir za krmo, kajti lansko leto
vkljub vsem opozorilom niso okisali dovolj krompirja pravočasno za krmo. Posledica je bila, da je imela večina kmetov stroške z zasipanjem krompirja in potem še veliko izgubo krompirja zaradi mraza. Temu pa se je pridružil še padec cen spomladi leta 1958, ki so bile mnogo pod proizvodnimi stroški.
Letina krompirja se bo dala pametno izrabiti le, če bo večja polovica proizvodnje krompirja pokrmljena in sicer od avgusta ali septembra dalje.
Ne pozabite
Prihodnji sejem plemenskih prašičev bo v petek, 29. avgusta ob 10. uri v živinski lopi v št. Vidu na Glini. Ugodni pogoji za nakup so dani, ker bo na sejmu 60 merjascev in 30 svinj obeh v deželi rejenih plemen.
ženskega sveta
med ženski svet
Uporaba gospodinjskih strojev
Modernizacija gospodinjstev vedno bolj 'n bolj prodira v naše domove. Vendar po statistikah, ki so jih objavile ameriške in zahodnoevropske elektrarne, električni gospodinjski stroji niso povsod enako razširjeni. Na sto gospodinjstev pride v Veliki ■'i tani ji 26 električnih štedilnikov, 9 hladilnikov, 22 pralnih strojev in 24 električ-m i grelcev za vodo (bojierjev). V Franciji . ste;dilniki, 11 hladilnikov, 12 pralnih strojev m 4 grelci za vodo. V Švici 49 štedilni-°v, M hladilnikov, 7 pralnih strojev, 45 Kev za vodo. V Italiji 8 štedilnikov, 2 '‘teibnka, 1 pralni stroj, 4 bojlerji in v A 31 štedilnikov, 86 hladilnikov, 87 pral-
111' slojev in 17 električnih grelcev za vodo.	b
Ali Our Children - Vsi naši otroci
Je naslov knjige dr. Simona Vudkina, v ka-eti med drugim pravi, da so tudi starši jndje in govori o pravicah staršev. Nadalje ‘zjavlja, da je nezdrava družina, v kateri gasilno vlada oče ali mati, prav tako in še v° j Pa Je nezdrava tista, v kateri imajo pr-° tesedo ottoci. In takih družin je čedalje ' ^ ninogih družinah je prevzela vso od-
govornost za vzgojo otrok mati, medtem ko stoji oče ob strani in je le nekako „ozad-je” družini. Na mater se obračajo Sanki v časopisih, radijske oddaje in knjige o vzgoji, medtem ko v „moških” listih in člankih takih nasvetov ni. Vzgoja pa je, po avtorjevem mnenju stvar obeh staršev in družina naj bi bila urejena demokratično. Glede zaposlenih mater pa pravi po izkušnjah v svoji praksi, da so ženske, ki so v službi tudi zunaj doma, velikokrat boljše žene in matere kot tiste, ki so po ves dan zaprte doma in vprežene le — v nikoli do kraja opravljene — gospodinjske dolžnosti.
Iz letnega poročila Organizacije Združenih narodov je razvidno, da živijo povprečno najdalj časa Nizozemci, 71 let moški, 74 let pa ženske. Najkrajšo povprečno življenjsko dobo dosežejo Indijci, komaj 32 let, tako moški kot ženske.
VAJENCA spreime takoj
CIRIL RUDOLF
KOLARSKI MOJSTER
BISTRICA NAD PLIBERKOM
Mednarodni vinski sejem v Ljubljani
Med sejmi, ki jih prireja Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, si je tudi v zunanjem svetu pridobil velik sloves mednarodni vinski sejem. Udeležba vin iz tujih držav je vedno večja.
Letos bo že IV. sejem, ki se bo vršil v času od 29. avgusta do 7. septembra. Tuji razstavljala so poslali doslej v Ljubljano že 450 vzorcev svojih najboljših vin. Mednarodna komisija bo letos ocenila okoli 500 vzorcev vin, ki so bila poslana iz 14 držav.
Nič strahu pred sredstvi za zaščito rastlin
S preiskavami na Zveznem zavodu za varstvo rastlin so dognali, da ostanejo na sedežih tistih kultur, ki jih najbolj intenzivno obdelujejo s kemičnimi preparati (to so sadne plantaže) v najslabšem slučaju popolnoma nepomembne sledi sredstev za varstvo rastlin, če se strogo držijo predpisanih terminov med škropljenjem in obiranjem. Tako važna hranila, kot so sladkor, moka, mast in krompir pa so popolnoma čista, na njih ni niti sledi kemičnih preparatov, ki so jih uporabljali za varstvo rastlin pred škodljivci in boleznimi. Te ugotovitve se popolnoma skladajo z ugotovitvami inozemskih znanstvenikov.
Kemična sredstva za pokončavanje škodljivcev v kmetijstvu so omejena pri nas v Avstriji in v večini drugih držav. Pri nas določata zakon o varstvu rastlin in določba glede sredstev za varstvo rastlin, da se smejo prodajati samo izdelki, ki so~uradno preiskani in je njih prodaja dovoljena. Z dovoljenjem za prodajo takih sredstev je vedno povezana določba, ki jo izda zdravstvena oblast v interesu zdravstvene varnosti. Te določbe se nanašajo ne samo na ravnanje s temi sredstvi, temveč tudi na ukrepe, s katerimi izločijo preostanke zdravju škodljivih kemičnih sredstev na produktih. V bistvu gre tukaj za gotove dobe čakanja med zadnjim škropljenjem in obiranjem. Te dobe so tako odmerjene, da tudi v slučaju neugodnih razmer, n. pr. da nastopi dolgotrajna suša, zadostujejo, da izginejo sumljivi preostanki kemičnih sredstev.
Higienski pomisleki proti kemičnim sredstvom za varstvo rastlin temeljijo v prvi vrsti samo na domnevah, deloma pa tudi na zmotnih predpogojih ali posplošenjih poedinih ekstremnih slučajev.
Izbirajmo za naše kraje primemo
SadnO drevje (Nadaljevanje in konec)
Ontario (I-V). Sad je debel, zelo ploščat, močno rebrast, prezgodaj obran skoraj brez rdečine, pozno obran do Va površine rdeč z modro prevleko, odporen proti škrlupu, na spomlad zelo dobrega okusa, ko drugih dobrih jabolk ni več. Drevo je zelo rodovitno, zelo občutljivo za pozebo na lesu in torej zahteva tople sončne lege. Zemlja naj bo rodovitna, topla, prenese tudi lažje suhe zemljine ob obilnem gnojenju. Cvet je zelo odporen za mraz in tudi ob slani v cvetenju obilno obrodi. Radi tolikih dobrih lastnosti sadu je sajenje Ontarija na za pozebo odpornem deblotvorcu v zavet-nih legah v manjšem obsegu gotovo priporočljivo.
Rumeni Belfer (XII-III) je prvovrstno, debelo, rumeno, visokonastavljeno, rebrasto jabolko, na sončni strani včasih rahlo rdečkasto. Drevo je občutljivo za pozebo na lesu in rak in mora biti cepljeno na za pozebo in rak odporen deblotvorec. Zahteva zavetno lego in dobro zemljo. Ni posebno rodovitna, redno rodi in prinaša lep debel sad in je radi tega priporočljiva.
Starking Delicious (XII-V). Je to ameriška sorta, plod' srednje debel, visoko nastavljen, peteroroben, ob čašici (muhi) močno rebrast, v celoti temnordeč, srednje kakovosti, menda precej občutljiv za škrlup. Drevo je precej močne rasti in redno rodi in je nezahtevno glede podnebja in zemlje. Je to v naših krajih še popolnoma nepoznana sorta in za poskus gotovo povsod priporočljiva radi celotne izredno temnordeče barve in nezahtevnosti drevesa.
Kanadka (XII-I). Sad je debel, sploščeno okrogel, v splošnem širši kot visok, rebrast, zeleno rumen, s precej raskavim olupom in rjastimi pikami in zvezdicami, samo poredkoma malo bledordečkast, izbornega okusa in radi tega tudi na trgu zelo priljubljen, čeravno ni prikupljive zunanjosti. Drevo je močne, široke rasti, zelo občutljivo za pozebo, mora torej biti cepljeno na za pozebo odporen deblotvorec, rabi zavetno lego, dobro zemljo, redno gnojenje in tedaj redno rodi, tudi ob slani v cvetu še nekaj.
Lepi Boskop (XII-IV). Sad je malo podoben Kanadki, debel, bolj visoko nastavljen, zeleno rumene osnovne barve, večinoma rjavkastorjast, na sončni strani včasih rjav-kastordeč, na trgu precej priljubljeno dobro namizno jabolko. Drevo je močne široke rasti, ni zahtevno glede na lego. Zemljo ljubi vlažno. Ker ta sorta sama odvrže odvišne cvetove in plodiče, prinaša precej izenačeno debele kakovostne sadove in ob zadostnem gnojenju skoraj redno vsako leto rodi, razen v letih mraza ob cvetu. Lepi Boskop je po naših krajih že precej razširjen in priporočljiv na splošno, izvzemši male vrtove, kjer bi ne imel dosti prostora.
Lahudska banana (X-XII), poznojesensko jabolko. Sad je srednje debel, visoko nastavljen, oranžnorumene osnovne barve, po velikem delu površine precej temnordeč, izvrstnega okusa in na trgu zelo iskan in dobro plačan. Drevo je bolj slabe pokončne rasti, za pozebo na lesu občutljivo, mora biti cepljeno na za pozebo odporen deblotvorec, potrebuje zavetno lego, gnojenje in dobro zemljo. Ta sorta je amerikanskega izvora, tam imenovana Mother, materno jabolko, našli so jo v Labotski dolini in, ker ima okus in vonj opominjajoč na banane, so jo krstili na Lavantaler Bananen-apfel. Sajenje enega ali par drevesc ob danih pogojih je priporočljive, v večjem številu samo, kjer lahko prodamo več jesenskega sadja.	\
Šampanjka (XII-V). Sad je samo, če drevo ni prepolno in v dobrih razmerah srednje debel, drugače droben, belorumen, dostikrat svetlordeče nadahnjen, zelo ploščat, ker je boljši kot bobovec, je priljubljena sorta za vigred. Drevo je radi zgodnje rodnosti in prirojenosti slabe rasti in se hitro stara. Zahteva boljšo zemljo in gnojenje. Tudi ob mrazu za časa cvetenja še preobilno obrodi.
Carjevič (XII-III). Sad1 je pičlo srednje-debel, zelo dober, rumenkastobel s prijazno rdečimi lici, zelo priljubljen na trgu, če ni preveč droben in krastav. Za škrlup je v vlažnih letih in dolinskih legah z vlažnim zrakom občutljiv.
Kot gospodarske in industrijske sorte so v jabolčnem izboru imenovane: Veliki bobovec (grosser Bohnapfel), Briinnerling, (Welschbrunner), rdeče triersko vinsko jabolko (roter Trierscher Weinap£el), Štajerski zimski mošanckar, (Steir. Winter-Ma-schanzger), renski zimski Rambur (rhein Winterrambour), Baumanka (Baumanns Renette).
P*l*S*A*N*0	* B*R*A*N* J*E
LEV TOLSTOJ:
Pravljica
Dne 28. avgusta 1828 se je rodil v Jasni Poljani blizu Tule veliki ruski pisatelj, Lev Tolstoj.
Pisati je začel že zelo zgodaj in je postal že s svojimi prvimi deli slaven. Svetovno javno mnenje ga je enodušno priznalo za umetnika shakc-spearske sile, ki nima sebi enakega med svojimi sodobniki. Njegova največja dela so: ,,Vojna in mir", „Ana Karenina” in ..Vstajenje.”
O
Siromašen kmet je šel lepega dne na polje orat. S seboj je vzel samo kos suhega kruha. Skril ga je v grm, zgrabil ročico in veselo pognal konja.
Po dveh urah sta bila kmet in konj že u-trujena od napornega dela. Kmet je izpregel konja, da se je mogel pasti na bližnjem travniku, sam pa je stopil h grmu. Iskal je tisti kos kruha, pa ga ni mogel najti. Ko je oral, je prišgl mimo vrag. Vzel je kruh, se skril za grm in se veselil, kako se bo kmet jezil, ko ne bo našel kruha. Toda kmet je samo dejal: „Gotovo ga je vzel nekdo, ki je bil lačen!” Veselega srca se je lačen vrnil na delo.
Peklenšček je bil razočaran. Šel je k svojemu mojstru vragu in mu povedal, da ni mogel kmeta razjeziti. „Malopridneži” je zagrmel vrag nad ubogim peklenščkom. „Če v treh letih ne dobiš kmetove duše, te utopim v vodi!”
Peklenšček se je hudo prestrašil. Premišljal je, kako bi veselega kmeta zapisal peklu. Naposled se je nečesa domislil. Oblekel se je v kmečko obleko in šel h kmetu služit. Ker je kazalo, da bo zaradi suše slaba žetev, je hlapec svetoval kmetu, naj poseje žito v vlažno zemljo. Povsod je bila setev uničena, le kmet in njegov hlapec sta imela tako obilno žetev, da je nista mogla spraviti v shrambo.
Peklenšček v človeški podobi se je zamislil in odvrnil: ,,Če ga ne moreva pojesti, ga lahko popijeva. Tako ga bova vsaj porabila in se hkrati razveselila.”
Zadnje besede je tiho izgovoril in zaškripal z zobmi.
Naučil je kmeta, kako se iz žita kuha žganje, peklenšček v človeški podobi mu je pomagal s pravim vražjim veseljem. Kmet je pijačo pokusil..Pokušal jo je neprestano, jo pil in pil... Tedaj je skočil zlobni peklenšček k mojstru vragu in mu sporočil: ,Kmet je tvoj, ker pije.”
Mojster vrag pa se je hotel o tem sam prepričati. Peklenšček ga je odvedel v kmetovo hišo. Kmet je sedel z županom za mizo pri steklenici žganja. Praznila sta kozarček za kozarčkom. Kmetova žena jima je točila. Ko je s tresočo se roko žganje razlivala, se je kmet ujezil in zakričal:
„Neroda, pazi vendar, sicer te naučim!”
o žganju
Mojster vrag pa se je sladko zasmejal.
Tedaj je potrkal na vrata berač in poprosil za košček kruha.
,,Vseh lačnih ne morem rediti!” je zarobantil kmet in mu zaloputnil vrata pred nosom. Mojster vrag si je zvito pomel roke.
Kmeta sta pila in pila. Drug drugega sta hvalila in se bahala. Peklenšček pa je rekel mojstru: ,,Le glej! Zdaj sta kakor lisjaka. Kmalu bosta kakor volka!” In res! Po hvalisanju sta se začela zbadati. Zupan se je razjezil in svojega prijatelja udaril po nosu. Mojster vrag je potrepljal peklenščka po rami: „Ti, modrijan! Gotovo si pripravil to pijačo iz lisičje, volčje in svinjske krvi!”
„0 ne,” je zadovoljno odgovoril peklenšček. „To pijačo si je človek napravil iz vsakdanjega kruha. Lisičja, volčja in svinjska kri niso v pijači, temveč v človeku, člo-
vek se premaguje, dokler je močen. Ko pa se preda moji pijači, se ne more več premagati in živali v njem se sprostijo. Da, da, ljudje bodo pili in tvoja žetev bo obilna!”
Mojster vrag je peklenščka navdušeno objel. Potlej pa je poklical svoje podložnike. Ko so bili vsi zbrani, je pripel modremu peklenščku največje odlikovanje na prsi in vzkliknil:
„Med vsemi vragi je moj najboljši služabnik — žganje, ki zmaguje s čašo, a za njim pride pekel.”
TOLSTOJEV „HAI)žr MUKAT” V JUGOSLO-VANSKO-ITALIJANSKI PRODUKCIJI
V Rimu so sklenili dogovor italijanski filmski producenti in črnogorsko proizvodno podjetje „Lovčen film”, da bodo v koprodukciji posneli film po Tolstojevi povesti ,,Hadži Murat”. Film bodo posneli v Budvi, na Ivanovih Koritih in v Reki Čr-nojeviča. S snemanjem bodo začeli prve dni oktobra.
OCAKARJEV JANEZ
(Nadaljevanje in konec)
„Ne, kamnali ga ne bomo!” je odvrnila Jera Kobacajeva. ,,Potem bi bili zaprti. Za to so postave. Ampak veste kaj? Pretepimo ga in pa skrijmo mu škornje. Tepen in bos menda vendar ne bo hodil v mesto!”
„Saj je fes, Jera ima prav in še prav imenitno jo reže!” je dejal čenčanov Miha in se praskal za ušesom, dasi ga tam ni nič srbelo. „Kar nadenj!”
Janezova bajta je bila zaprta in o njenem prebivalcu ni bilo ne tiru ne sledu.
„Oježeš!” je zavpila Kobacajeva Jera. „Jo je že popihal! Zdaj pa imamo! V škornjih jo je pobrisal naravnost v Ljubljano! Ali, kadar se vrne! To ga bomo!”
„Dobro si govorila, Jera, ves čas!” je rekel čenčanov Miha po kratkem, toda mučnem premišljevanju. „Tisti mernik pšenice ti pa vrnem že drugi teden.”
Pet dni pozneje je okopavala Kobacajeva Jera krompir na njivi. Trudna se je malo vzravnala in pogledala po poti, gu-beči se med strmovite gore. Naenkrat so se ji razširile oči in letela je v vas.
„Janez gre!” je kričala medpotoma. „Sku-paj, ljudje božji! Carjeva ovca gre in nese škornje v rokah!”
Ko se je prigugal Očakarjev Janez v vas, so bili Telebanovci že vsi skupaj in ga rinili pod lipo na zatožno klop.
»Očakarjev, grdo je to, da si nam ušel,” ga je nagovorila Kobacajeva Jera s srditim obrazom. »Zdaj se pa zagovarjaj in povej, kaj si uganjal v Ljubljani!”
»Oh, v Ljubljani je vse polno samih čudežev,” je odgovoril Janez in si brisal pot-
no čelo z rokavom. »Ljubljančani so čudni ljudje. Ne bodite zatorej preveč sitni, če vam povem kaj takega, kar se vam ne bo zdelo verjetno.”
»Le govori!” mu je velela Kobacajeva.
»Precej prvo uro sem videl v Ljubljani voz, ki je vozil brez konj in volov ali brez druge priprege kar sam po cesti.”
»Lažeš!” so vpili vaščani. »Ti, to te bomo!”
»Prav nič ne lažem! Voz je vozil kar sam. Mož na njem je le malo pozvonil, in odfrčal je kakor zlodej. Tako debelo sem zijal
kakor zdajle vi, in tri muhe so se mi ujele v usta, mislim, da sem jih prav štel. Precej potem me je poklical mlad mož k sebi v štacuno. Povedal sem mu, da sem Očakarjev Janez s Telebanovega. Čudite se, mi je dejal, da drči voz kar sam po ulicah. Pa to še ni nič takega! Poglejte tole! Na to omarico in te rene se lahko pogovarjam z drugim, ki je na drugem koncu Ljubljane ali celo v Trstu in še dalje. No, nisem mu verjel. Pa je pozvonil, se pogovarjal z omarico in dal tudi meni reno na ušesa. In čisto natanko sem slišal, kako me neznan prijatelj zmerja: Očakarjev Janez, ti si velikanski osel! Potem je pritisnil mladi mož na cvek in začele so goreti luči!”
»O ti grdi lažnivec!” je vpila Kobacajeva Jera in drugi za njo.
»In še to mi je povedal, da je ta luč napeljana naravnost iz pekla, koder je razsvetljava hudo poceni.”
»Ali ste ga slišal, prijatelji in prijateljice!” je vikala Jera Kobacajeva. »Kaj bi še poslušali take kvante! Dajmo mu jih petnajst po napetih hlačah pa bo mir! Kaj nas bo imel tako nemarno za norca!”
»Lepo govori Jera vsak dan!” je poudaril čenčanov Miha. »Dobro jo zna zabeliti, to moram reči, četudi sem ji že vrnil tisti mernik pšenice. Janeza pa le našeškajmo.” Položili so grešnika na klop in Kobacajev Šimen je začel šteti in udrihati s krepkim poudarkom. Prav je štel do devet, nato pa je rekel kar enajst.
»Stojte!” je zavpil Očakarjev Janez. »To ni nič. Šimen se je uštel. Oha! Goljufati se pa ne dam, saj nisem neumen! Začnimo od konca! Štel bom pa sam, da se spet ne opeharite!”
Vsi so bili zadovoljni s tem modrim predlogom in potemtakem jih je prejel Očakarjev Janez petindvajset namesto petnajst.
Pa saj srce ni bilo tisto, kar ga je bolelo.
O
Na Dolenjskem
in Svetega Miklav-in Kuma valovi do-
Od Trdinovega vrha ža v Gorjancih do Save lenjski svet. V gričih se dviga, se v gozdovih Kočevskega Roga izgublja in prehaja na drugi strani umirjeno v Ljubljansko barje in v prestolno mesto. Temna, nerazumljiva Krka zbira potoke iz vse Dolenjske in vrti mlinska kolesa.
Griči niso pusti kot drugod: med vinogradi so posejani hrami in zidanice in na vrhovih kraljujejo v senci starodavnih lip pogosto cerkve. V vznožje gričev se stekajo njive, v dolinah diha široko polje. A tudi v ravnini se naenkrat pšenica, krompir in koruza umakne hrastu, bukvi in gabru.
Zgrajena dvorišča, domačija v sredi, sadovnjak okoli poslopij, konji na cesti, živina na paši, pes-spremljevalec in petelin-go-spodar med kokšmi: to je slika dolenjske
vasi. Med večjimi grunti je množica revnih in skromnih domov. Nekdanja despotska vloga gostilničarja v fari odhaja v preteklost, kot je umrla mogočnost graščakov v številnih gradovih.
Ljudje so mehki in veseli posebno v hramu. Ob ganljivi zgodbi se tudi možem takoj orose oči. Radi imajo navade svojih o-četov. V zimskih večerih posedajo okoli peči in za mizo kleče molijo skupno molitev. Gostoljubnosti ne manjka, a zavisti med sosedi ni malo. Utrujene družine romajo ob praznikih na božja pota in fantje kupujejo na žegnanjih dekletom odpustke.
Ob razdejanih ognjiščih in posejanih grobovih otožni in žalostni Dolenjci niso zgubljali vere: Topli vrelci so našli pot do njih in bodo ozdravili tudi njihovo bolno srce.
40
— Zdi se mi, moji vrli poslušalci, da vas nisem prepričal, je povzel s prijaznim nasmeškom. No, bomo pa stvar malo preudarili. Veste, koliko časa Iti porabil brzo-vlak za vožnjo na luno? 300 dni. Nič več. kaj pa je 86.000 milj dolga proga? Niti ne devetkratni obseg zemlje in vsi količkaj razgibani mornarji in potniki so prepotovali v svojem življenju večjo razdaljo. Pomislite, da bom na potu samo 97 ur. Kajne, domiš-Ijujete si, da je luna od zemlje zelo oddaljena in da je treba dvakrat premisliti, preden tvegaš tako potovanje! Kaj pa bi potem rekli, če bi bilo treba potovati na Neptun, ki se suče 1147 milijonov milj daleč okrog sonca! To potovanje bi si moglo privoščiti le malo ljudi, pa če bi tudi stalo samo pet soldov za kilometer. Niti baron Rotschild s svojo milijardo ne bi mogel plačati vozovnice in če ne bi plačal 147 milijonov, bi moral ostati lepo na zemlji!
Ta način dokazovanja je množici zelo ugajal; sicer pa je bil Michel Ardan zdaj v svojem elementu in se je pognal na to področje s silnim zaletom; čutil je, da ga vsi željno poslušajo in je povzel s čudovito samozavestjo:
— Ampak prijatelji dragi, ta razdalja od Neptuna do sonca ni še nič v primeri z raz-
JULES VERNE:
Potovanje na
daljo zvezd; kajti če bi hoteli preračunavati razdaljo teh nebesnih teles, bi se morali spustiti v take številke, da bi nam kar oči jemalo. Pri tisti kalkulaciji ima najmanjše število devet številk. Za računsko enoto je treba vzeti milijardo. Oprostite mi, da sem se tega vprašanja tako oklenil, je pa tako zanimivo, da kar sapa zastaja. Poslušajte in sami presodite! Centavrova alfa je oddaljena od nas 41.000 milijard kilometrov, druge zvezde pa na tisoče in na milijone in na milijarde milijard' kilometrov! Pa naj me še kdo pride dolgočasit z razdaljo, ki loči planete od sonca! In naj trdi, da je ta razdalja resnična! Zmota! Prevara čutov! Veste, kaj mislim jaz o svetu, ki se začne pri soncu in konča pri Neptunu? Bi radi poznali mojo teorijo? Zelo preprosta je! Zame je sončni sistem eno samo telo; planeti, ki ga sestavljajo, se stikajo, dotikajo, privlačujejo in prostor med njimi je prostor, ki loči molekule najgostejših kovin, srebra, železa ali platine! Zato imam pravico trditi in ponavljam s takim prepričanjem, da se ga boste vsi navzeli:
— Razdalja je sama prazna beseda. Razdalje ni!
— Dobro se je odrezal! Živio! so zaklicali zborovalci ko en sam mož, tako so jih elek-trizirale govornikove kretnje, poudarki in njegove smele zamisli.
— Ne! je zavpil J. T. Maston glasneje kakor vsi drugi. Razdalje ni!
Pri tem je tako navdušeno mahal in se
poganjal kvišku z vsem telesom, ki ga je le delno in težko obvladal, 'tla bi bil kmalu padel z odra na zemljo. Pa se je le še ulovil in izognil padcu, ki bi mu bil silovito in temeljito dokazal, da razdalja ni prazna beseda. Potem je privlačni govornik nadaljeval.
— Prijatelji! je dejal Michel Ardan. Mislim, da je to vprašanje zdaj rešeno. Če vas nisem vseh prepričal, je tega krivo moje preveč boječe in slabotno dokazovanje;, pozna se mi, da nimam zadostne teoretične priprave. Naj bo že kakor koli, ponavljam vam, da razdalja od zemlje do lune res ne pomeni veliko in ne zasluži, da bi se resen duh ukvarjal z njo. Zato mislim, da dogodkov ne prehitevam preveč, če rečem, da bomo kmalu začeli graditi vlake — izstrelke, v katerih bomo lahko udobno potovali z zemlje na luno. V teh vlakih se ne bo treba bati udarcev, pretresljajev in iztirjenj, na cilj bodo dospeli hitro, brez sopihanja in v ravni črti, oziroma »tako kakor čebele lete”, da uporabim izraz vaših farmarjev. Preden bo minilo 20 let, bo polovico zemljanov že obiskalo luno!
— Živel Michel Ardan! so klicali tudi najbolj nejeverni poslušalci.
— Živel Barbicane! je ponižno odgovoril Ardan.
Temu priznanju prvemu pobudniku poskusa so začeli vsi ploskati.
— Zdaj pa, prijatelji moji, je povzel Michel Ardan, če bi me radi kaj vprašali, bo-
ste tako revo kakor sem jaz, spravili sicer v zadrego, odgovoril bom pa le.
Dotlej je moral biti predsednik »Topniškega kluba” zelo zadovoljen, da se je razpravljanje zasukalo v tako smer. Saj je šlo za tiste špekulativne teorije, v katerih se je Michel Ardan / zanosom svoje žive domišljije odlično izkazal.Treba je bilo torej preprečiti, da ne bi bil primoran iztiriti k praktičnim vprašanjem, v katerih se najbrž ne bi tako dobro odrezal. Zato se je Barbicane brž oglasil, in vprašal svojega novega prijatelja, če misli, da so na lurli ali na planetih ljudje.
— Pred veliko vprašanje si me postavil, moj dragi predsednik, je odvrnil in se nasmehnil; vendar, če se ne motim, so na to vprašanje veliki duhovi kakor Plutarh, Swedenborg, Bernardin de Saint-Pierre in še mnogo drugih odgovorili z „da”. S stališča naravne filozofije bi jim skoraj pritrdil; dejal bi, da na tem svetu ni nobena stvar nepotrebna in dodal Iti še to, da če na svetovih v vsemirju ljudje sploh lahko žive, potem so ti svetovi ali obljudeni ali so bili obljudeni ali pa bodo obljudeni.
— Prav dobro! so vzkliknile prve vrste poslušalcev, katerih mnenje je bilo za zadnje vrste obvezno.
— Bolj logično in pravilno se na to vprašanje ne da odgovoriti, je rekel predsednik »Topniškega kluba”. Vprašanje je treba torej postaviti takole: »Ali je na drugih svetovih življenje mogoče?” Jaz mislim, da je.
(Dalje prihodnjič)
ob.«,te JESENSKI SEJEN V PLIBERKU
31. AVG. - 1. SEPT. 1958
Tudi letos je veliko zanimanje po vsej Podjuni in še preko njenih mej za PLIBERŠKI SEJEM, ki bo tokrat izjemoma v ‘nedeljo, 31. avgusta, in 1. septembra. Ce nam bo še sv. Peter naklonjen in nam bo dal lepo vreme, je uspeh sejma zagotovljen.
Sicer smo postali zaradi celovškega velesejma že nekoliko razvajeni, a kljub temu je Pliberški sejem posebno za Podjunčane ena najbolj privlačnih vsakoletnih prireditev, saj se letos ponavlja že 565-tič.
V nedeljo pridejo na sejem iz bolj oddaljenih krajev in rekli bi, da je bolj kra-
marski, dočim je ponedeljek namenjen pretežno živinski trgovini. Mladina, pa tudi drugi so že dalj časa varčevali z denarjem, da si bodo mogli kupiti kaj koristnega za sebe, za hišo in za poljedelstvo oziroma za obrt.
Seveda pa tudi ne bo manjkalo razvedrila, zabave, vrtiljakov in gugalnic, tako da bo lahko vsak prišel na svoj račun. Da bodo čevljarji tudi po sejmit imeli dovolj dela, zato bo poskrbelo več plesišč s svojimi muzikanti, ki nam bodo nudili dovolj poskočnih meodij.
Kupujte in naročujte pri trgovcih in tvrdkah.
ki oglašujejo v našem listu!
Ob obisku Pliberškega sejma priporočamo našim bralcem in obiskovalcem, da si ogledajo in nabavijo zaželeno blago in stroje ter ostale potrebščine zlasti v trgovinah in pri razstavljalcih, ki oglašajo v našem listu in ki jih omenjamo na drugem mestu današnje številke lista.
RADIO - ELEKTRO
STROKOVNA TRGOVINA
Jludmuj
Delavnica za popravila
Bleiburg-Pliberk, Kumescljgasse 6
OPEKARNA PLIBERK - BLEIBURG Lastni k :
Johann Krausler
DR VESA VES (Cbersclorf) pri PLIBERKU
Telefon 234
Izdelujemo:
•	ZIDAKE
o VOTLE ZIDAKE, 5-kratne
•	VOTLE ZIDAKE, 4-kratne
O ZIDAKE ZA VMESNE STENE
•	PECN1CE, ’ ŽLEBNIKE
Dobavljamo prvovrstno opeko po najnižjili dnevnih cenah ter zagotavljamo svojim odjemalcem najboljšo postrežbo
DCautfluuu
STEFIIZ
se priporoča na stojnici na sejmišču in v trgovini, ki je ves dan odprta
VSE kupuje spet v trgovini STEFITZ
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiii
Blazine z vzmetnim jedrom, 1 leto garancije,
S 450.—
Ostanki po kilogramu, 1 kg od S 10.— dalje
Posteljnina iz lastne delavnice :
Prevleke za pernice ... S 54.— Vzglavne blazine od ... S 12.— naprej Odeje (prešite) od ... S 98.— naprej Moške obleke od .... S 250.— naprej
Cjjžezclitiaitd
S1EFITZ
Bleiburg-Pliberk irr/K
O&iičiU ca&staua
v GOSPODARSTVU GOSPODINJSTVU in TEHNIKI
(*a (tii&ecSkeitt seinut
pri domači tvrdki
JoUoh
£amšek
ŠT. LIPŠ (Tihoja 2). p. Dobrla ves. Koroška
KINOPROGRAM
Sobota, 30. 8.: ob 19. in 21. uri.
Nedelja, 31. 8.: ob 16., 18. in 20. uri Ponedeljek, 1. 9.: ob 20. uri.
„niE PRINZESSIN VON ST. WOLFGANG” Barvni film!	Za mladino!
Vse poljedelske stroje, radio, električne šivalne stroje nudi najugodnejše
MAX TRAUN
PLIBERK - BLEIBURG

s /jrhen
ŽAGA — TRGOVINA Z LESOM IN IZVOZ LESA
PLIBERK-BLEIBURG
Telefon 223
(Šdblof&itia

Gifuta O P E T N I K ^pllhe.^k
Krojač
Čevljar
Krojaštvo za moške in ženske obleke. Velika zaloga cenenega najfinejšega blaga. — Bogata izbira
Velika zaloga štrapacnih in luksuznih čevljev po zelo ugodnih cenah. — Solidna in hitra popravila

VSAK OBISKOVALEC PLIBERŠKEGA SEJMA bo pil SCHLOSSERAU-PIVO! Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
MNOGO IZREDNIH PONUDB!
Vse kar rabite, po tako nizkih cenah kot še nikoli
v trgovski hiši KRAUT Pliberk - Bleiburg
Na sejemsko nedeljo je trgovina odprta ves dan. Na sejmu imamo stojnice!
Poglejte na naše letake!
URARSKI MOJSTER
Cjjžritz
Q(e(iitud
PLIBERK - BLEIBURG, KOROŠKA
Telefon 277
Ure vseh vrst, zlasti, srebrni in nepristni oktaski, vsakovrstne optične predmete, foto-potrebščine, dobavitelj bolniških blagajn za očala
Obiščite (& pUbevšlcetn
TRGOVSKO HIŠO
Ueeaete
Anton Nader’s Nachf.
P LI B E R K
BLEIBURG
Vse za šolo, zvezke, knjige — molitvenike — pisarniške potrebščine — ročne torbe — aktovke
BLEIBURG - PLIBERK
Največja izbira vteh vrst blaga za moške in damske obleke, konfekcija in špecerija
Kadar pridemo v PLIBERK, obiščimo gostiln o „BRUCKENWIRT”, v Šmihelu pa gostilno ŠERZER
Rostilničarka
Milka Mlinar
Prijazna postrežba — dobre kvalitete!
TESARSKI MOJSTER
llllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllil
IQNAC KOREN
DVOR PRI PLIBERKU sc priporoča za vsa tesarska dela
KROJAŠKI M O J S T E R
Qej'nejj {^f-piedrieli
ŠMIHEL -NAD PLIBERKOM
se priporoča za izdelavo oblek, razne vrste blaga na zalogi. — Izdelam kvalitetno! — Cene solidne!
Stavbeno in pohištveno mizarstvo se priporoča
Leifgeb Anzej
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Izredna kvaliteta! — Cene zmerne!
Vsem poljedelcem:
Pod najugodnejšimi pogoji vam dostavljam vse kmetijske proizvode, tudi umetna gnojila in semena Zamenjujem moko za žito
Fa. KARL FERRA
KMETIJSKI PROIZVODI PLIBERK - BLEIBURG Podružnica Postgasse 13
POLETNA RAZPRODAJA
samo	^
Damske nogavičke (Sokctts).........................
Damske nogavičke s krožnim vzorcem (pisane) .	.
Damske hlačke, umetna svila........................
Damske garniture ..................................
Damska spodnja krila...............................
Damski puli........................................
Damske vestje......................................
Damski puliji, tričetrtinski rokavi................
Damske bluze iz popelina...........................od
Damska krila, rožasta..............................od
Damske obleke, kreton..............................od
Damski plašči iz popelina .	.
Damski plašči iz ripsa, podloženi
Damski paletoji ..................
Damske kratke hlače iz popelina Damske kopalne obleke, kreton Damske kopalne obleke, popelin
4.50 12.-
6.50 15.80 18.-25.-38.-38.-40.-40.-
65.	-180.-250.-318.
49.-
66.	-
98.-
Damske kopalne obleke, lastex......................
Damski in moški kopalni plašči.....................
Damske kožnate rokavice (se dajo prati) .	.	.	.
Moške nogavičke (soketts)..........................
Moške podkolenke ..................................
Moške podkolenke, („krausel”)......................
Moške majice ......................................
Moške srajce iz cetirja............................
Moške srajce iz cefirja, dolgi rokavi..............
Moške srajce iz popelina, ostanek..................
Moške hlače iz močnega blaga.......................
Moške dolge hlače iz popelina .	.	.............
Moške hlače iz gabardina......................
Vistra blagovi za obleke...........................
Popelin za obleke..............*...................
Cottenette.......................................
179.-
280.-
39.-
4.50
18.-
26.-
15.-
30.-
40.-
50.-
50.-
110-
145.-
7.-
11.-
11.-
r/)opel in ftialel, poletne oh teke in kopnine obleke
PO do
znižanih cenah
WARENHAUS	KLAGENFURT
BRUNNER
tefd Mtu imeti VSok!
MALI STROJ ZA M0LZ0
jmrjF
M 0 D E U
►	Za obrate z največ 5 kravami.
►	Hitra montaža zaradi gibljive vakuum cevke.
►	Nova konstrukcija po nizki ceni, a vendar svetovno znane ALFA-kakovosti.
Zahtevajte prospekte!
AKTIENGESELLSCHAFT
ALFA • SEPARATOR
WIEN KII/02. WIENERBERGSTRASSE Sl - TEL 5« 46 II
ALFA molzne aparate in nadomestne dele za molzne stroje pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT, Paulitschgasse - Prosenhof
Mnoga presenečenja	PERILO P° 9*0^°*t0 zn'"
pri ostankih!
Žanih cenah le
8 dni še v POLETNI RAZPRODAJI pri KLAGENFURT	MAURER ALTER PLATZ 35
Vse za šolo
na drobno in debelo kupite ugodno pri
Cfosej
trgovina s papirjem KLAGENFURT, 8.-MAI-STRASSE 7
Kraj, kjer kupujete opravo za spalnice, dnevne sobe, kuhinje, oblazinjeno pohištvo, žimnice:
OHuMLl
(Slama
KLAGENFURT, St. Veiter Strassc 15 und Sponheimer Stasse 1C
Ugodno odplačilo na obroke; tudi zamenjava za uporabni les je možna. Brezplačna dostava z avtomobilom.
Odkar so uvedli tudi v Avstriji televizijske oddaje, so prodali že 35.000 televizijskih aparatov. Industrija upa, da bo jjro-dala do konca tega leta še nadaljnjih 50.000 aparatov. Za leto 1959 računajo s prodajo najmanj 80.000 televizijskih aparatov, do-čim jih hočejo spraviti v promet leta 1960 že 100.000.
MOBELHAUS
STADLER
KLAGENFURT
Theatergasse 4
kas Uaus dec	l/Kefad
❖ Modeile:
1.	Riesenausvvahl - uber 100 Ausstattungen
2.	Die besten und billigsten Mobel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 3.900
3.	Ratenzahlung ohne AuEschlag, ohne Zin-
sen
4.	Zustellung frei Haus mit eigenem Spe-zialauto
GROSSTE AUSWAHL IN:
Polstermobeln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr maBigen Preisen
SW - NOBEL - VERKAUFSSTELLE
Berafung durch eigenen Architekfen I
Pred 10 leti je bilo razmerje med aktivnimi kmečkimi delavci in rentniki 8:1, danes pa je to razmerje 2:1. Število kmečkih delavcev v Avstriji je padlo od leta 1947 od 260.000 na 114.000, število rentnikov pa je jjorastlo od 32.000 na 70.000.
(/$£ asa šola oz ene coUc
ŠOLSKE KNJIGE, ŠOLSKE ZVEZKE, RISALNI MATERIAL IN PODOBNO, V NAJBOGATEJŠI IZBIRI V KNJIGARNI IN PAPIRNICI
.CaMUia*
DRUŽBA SV. JOŽEFA
KLAGENFURT, Volkermarkter Ring 26 - Tel. 36-51
Podružnice:
KLAGENFURT, Sternallee 5 KDTSCHACH v Ziljski dolini ŠT. VID ob Glini WOLFSBERG
Sončna očala - Sonnenbrillen
OPTIKER SEKERKA
KLAGENFURT. 10.-OKTOBER-STR.
Vsa sadna drevesca — jabolčna do 20% cenejša kot drugod — vam
dostavi domača drevesnica ing. Marko Polzer, pd. Vazar, p. St. Veit i. Jauntal.
Zanesljivo katoliško dekle za naj-inodemeje opremljeno gospodinjstvo na Dunaju iščemo za september. Dobro plačilo in prijazno
ravnanje. Ponudbe na upravo li-lista pod značko ..Zanesljiva’.
Naprodaj kmetija z zelo lepo in ugodno lego južno od Drave, s posebnim sezonskim dohodkom. Več sc poizve na upravi Našega tednika pod značko ..Ugodna prilika".
DCfunfiki kvintet
VINO
KAVA
PEČENE RIBE
na Pliberškem sejmu pri BREZNIKU
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 Sil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri št. Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.