Naročnina za celo leto za Ameriko $2.50. Za Evropo $3.00 Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50 List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci. ŠTEV. (No.) 19. OCTOBER 1st 1924. LETO (Vol.) XVI. m Prvi Marijanski kongres v Ljubljani. Dr. Fr. -T. Po zadnjem katoliškem shodu je poteklo komaj eno leto, ko je slovensko ljudstvo iznova na veličasten način pokazalo svojo ljubezen do Marije, globoko udanost katoliški cerkvi in neomajno zvestobo vzvišenim in večno veljavnim katoliškim načelom. V dneh 6., 7. in 8. septembra t. 1. se-je namreč vršil v Ljubljani prvi Marijanski kongres, kojega glavni namen je bil: poživiti že obstoječe in oživiti nove Marijanske kongregacije po vsej Sloveniji. Zato sta bila prva dva dneva odmerjena zlasti progra-■ matičnemu delu za bodočnost. Duhovni in svetni zastopniki vseh slovenskih pokrajin — tudi iz neodre-šene Primorske in usužnjene Koroške — so v odsekih obširno poročali o vspehih in ovirah dosedanjega dela in si hkrati začrtali nove' smernice za pri-hodnjost. V slovensko prestolico je prihitelo v teh dneh nad 50.000 Marijinih častilcev, katerim je poskrbel pripravljalni odbor duševnega in telesnega razvedrila v obilni meri. V nedeljo dopoldne dne 7. septembra, je v frančiškanski cerkvi daroval slovesno sv. mašo kardinal Janez Cagliero, ki je iz Rima prihitel na kongres. Ob osmi uri zvečer je priredilo slov. glasb, društvo "Ljubljana" v stolni cerkvi sv. Nikolaja Marijin oratorij, to je zbirko 17 najbolj značilnih Marijinih pesmi, ki so že od 1. 1678. dalje med našim ljudstvom udomačene. Istočasno so molile neštete množice v frančiškanski in uršulinski cerkvi Presveto llešnje Telo, ki je bilo na obeh krajih celo noč izpostavljeno. V "Ljudskem domu" pa smo videli skioptične slike, ki so nam predstavljale Marijo v slovenski in slovanski umetnosti sploh. Tretji dan se je vršila veličastna manifestacija v proslavo One, do katere je vedno gojil slovenski narod posebno udanost in češčenje. Ob 2. uri popoldne je bilo na Valvazorjevem trgu pred Križankami kronanje Marijinega kipa z Jezuščkom in posvetitev slovenskega ljudstva Presveti Devici. Kronanje je izvršil belgrajski papežev nuncij msg. Hermenegild Pellegrinetti, posvetitev pa naš knezoškof dr. A. B. Jeglič. Kdor je bil tu pričujoč, ne bo celo svoje življenje pozabil tistega ginljivega trenotka in mogočnega, pietresujočega vtisa, ko so neštete množice slovenskih mož in fantov, žen in deklet, za svojim višjim pastirjem glasno molile: Ave Marija! Milosti polna, Tebe blagruje zemlja vesoljna, Bog s Teboj. Blagoslovljena Ti med ženami, blagoslovljen na veke med nami Sad je Tvoj. Ave Marija! Tebe blagruje zemlja slovenska: divna Dolenjska, gorska Gorenjska Notranjska vsa. Koder pozdrave sestrska Soča Savi in Dravi zvesto sporoča — Tvoja so tla. Ave Marija! Ave Marija! Naše darilo najdi pri Tebi eno plačilo, en spomin: Vire velike Tvoje ljubezni v srca slovenska globlje pogrezni — v dno globin. Ave Marija! 306 AVE MARIA" Ko so utihnili zadnji odmevi te prekrasne posvetitve, so dvignili štirje bogoslovci Marijin kip in ga ponesli v. slovesni procesiji po ljubljanskih ulicah v ravnokar dograjeno cerkev na Rakovniku. Procesija je korakala nad eno uro, udeležilo se je je do 70.000 ljudi. Zastav in banderov je bilo okrog 250. Spremljale so jo tudi štiri godbe, med njimi celo vojaška s kapelnikom dr. Cerinom na čelu. Koder se je pomikala procesija, je povsod stal gost špalir ljudstva, ki se je obnašalo zelo spoštljivo. Moški so stali odkritih glav. Ljubljana je v resnici za hip odložila vse, kar nas razdvaja, pokazala je, da še imamo nekaj, v čemer moremo biti edini — in to je ljubezen do naše in božje Matere. Dasi so skušali v dneh pripravljalnega dela nekateri nasprotniki z raznimi izmišljotinami begati ljubljansko meščanstvo in ljudstvo po deželi, so vendar v dneh kongresa utihnili nasprotni glasovi. Ulice, po katerih se je pomikal slavnostni sprevod, so bile v zastavah in o-krašene, kakor o priliki procesije sv. Rešnjega Telesa. Praznično razpoloženje je vladalo v srcih vseh, saj je bil kongres, kakor je takrat lepo zapisal "Slovenec," strogo verska prireditev, ki pa je vendar i-mel hkrati odličen narodni značaj. Versko življenje Slovencev je namreč tako tesno spojeno z Marijinim češčenjem, da si brez tega ne moremo niti predstavljati verskega čustvovanja in življenja slovenskega naroda. Neštevilne cerkvice po Sloveniji, posvečene Materi božji, romanja k Marijinim svetiščem, številne javne Marijine pobožnosti, Marijino češčenje v slovenskih družinah, nebroj narodnih Marijinih pesmi, ki jih naše ljudstvo prepeva in so za našo glasbeno literaturo še po veliki večini ne-dvignjen narodni zaklad, vse to priča, da je Marijino češčenje v slovenskem narodu tako globoko uko- reninjeno, kakor ne lahko v katerem drugem. Pol svoje poetične duše bi izgubil naš narod, ako bi izgubil to svojo osobitost, ki predstavlja pol jedra njegovega verskega življenja in čustvovanja, polnega zdrave mistike in čara, ki pa hkrati moralno dviga in plemeni naš narod. Kdor ne živi in ne misli več z našim narodom, ta vsega tega ne bo videl in ne doumel. Kdor pa je živ član našega naroda, kdor pozna njegove srčne utripe in misli in živi z njim, ta bo znal pravilno presojati pomen I. slovenskega marijanskega kongresa, ga ceniti in se ga veseliti. Ob pol 5. uri popoldne se je vsa ta tisočglava množica zgrnila pred Marijinem svetiščem na Rakovniku. Na vzvišenem prostoru zavodskega dvorišča so postavili altar z Najsvetejšim, pred katerim je molila častna straža mož in fantov. Hrib nad cerkvijo in dolinica pod zavodom je bila en sam prelep vrt v gaju visokih mlajev, zastav, banderov in utripajočih človeških src. Dokler je'neslo oko, sami Marijini častilci! Slovenski možje, slovenski fantje, slovenska mladina! Samo enkrat v življenju sem videl tako pestrobojno sliko, ko sem iz štefanskega zvonika na Dunaju zrl na evharističm obhod. Ko je podelil omenjeni g. apostolski delegat papežev blagoslov in blagoslov z Najsvetejšim so se upognila vsa kolena, nato pa je zaorilo iz tisoč grl: Marija skoz* življenje, Ti srečno vodit znaš . . . Nepopisen prizor navdušenja in svetega veselja! Med popeva-njem Marijinih pesmi in zvoki godb so se nato začele razhajati množice, hitele so proti kolodvorom, kjer so že čakali nanje posebni vlaki, v Ljubljani ostali gostje pa so prisostvovali slavnostni akademiji, s katero je bil na lep način zaključen prvi slovenski marijanski kongres. Ali je to samo slučaj? Dr. Fr. Tr. Preteklo leto je napisal bivši boljševiški minister Lunačarski šaloigro "Pravi Bog." V njej se na prav nesramen način norčuje posebno iz vere v božanstvo Kristusovo. Ko je skušal spraviti igro na gledališki oder, je zadel na zapreke, katerih prej ni videl. Ponudil je igro raznim gledališčem, toda nobeno je ni maralo vpri-zoriti, ker ni bilo mogoče dobiti igralca, ki bi se bil drznil, javno sramotiti Kristusa. "Splošno udru-ženje igralcev v Petrogradu" je celo enoglasno protestiralo in sklenilo, da se ta blasfemična (bo- goskrunska) igra črta iz gledališkega repertoarja. Ko je Lunačarski izvedel za ta moški nastop, je sporočil igralcem "Narodnega gledališča v Petrogradu, da bodo vsi, ki se bodo branili igrati njegovo dramo, strogo kaznovani. Sila in strah zmagata, igralci se končno uklonijo in pokore. Približa se dan prve poskušnje. Toda ravno večer prej zadene kap i-gralca Leškova, ki je imel nastopiti v vlogi Kristusa. Umrlega i-gralca nadomesti njegov tovariš Maljutin. Toda v trenutku, ko začno novo poskušnjo, nastane na odru požar in Maljutin zadobi smrtonosne opekline. Hkrati se zruši oder in pokoplje pod seboj dva delavca, ki sta pripravljala nadaljno scenerijo. Nevem, če bo brezbožni Lunačarski še dalje grozil in silil vpri-zoritev nesramne drame. Za trezno mislečega človeka je vsekakor zanimivo, da so se ti slučaji dogodili ravno neposredno pred vpri-zoritvijo grde komedije. So v življenju slučaji, ki se dajo P° Človeško umevati in razlagati, a so tudi slučaji, kjer mora človek nehote priznati neki višji vpliv in reči: Bog se ne pusti sramovati. Molitveni apostolat za oktober Rev. John Plaznik. 4 4 Letos, na dan Kristusovega vnebohoda, 29. majnika, je sveti Oče slovesno naznanil celemu svetu, da bo prihodnje leto, 1925. »sveto leto. Ta navada, da se praz-njuje sveto leto po preteku določenega časa, izvira od leta 1300. Leta 1470. je papež Pavel drugi določil, naj se praznjuje sveto leto vsakih 25 let; to praznovanje naj se prične na božični večer in sklene na božični večer drugega leta. Cerkev ima tako leto za izredno sredstvo, katero daje vsemogočni Bog, da pripelje na pravo pot take, kateri so zapustili pra- ZA VSPEH JUBILEJNEGA LETA. vo vero, ali pa so zanemarili svoje dolžnosti, da se vrnejo in delajo pokoro za svoje grehe. Vsa prejšnja sveta leta so imela velik vspeh. Papež nas vabi, da storimo vse, da bo tudi prihodnje sveto leto vspešno in da bomo storili vse, kar je potrebno za pridobitev odpustkov. Sveti oče želi, da bi bilo to leto ne samo sredstvo, da se vsaka posamezna duša spravi z Bogom, ampak, naj bo tudi čas, ko se bo svet zopet pomiril. Želi tudi, da molijo verniki posebno za dve stvari: Da bi nekatoličani pristopili v pravo Kristusovo cerkev in bi se razmere v Palestini tako uredile, da bi se ne kratile pravice katoličanov. Želi, da molimo v mesecu oktobru za vspeh svetega leta. Molitev vsakdanjega jutranjega dobrega namena. O presveto Srce Jezusovo! Po rokah prečiste Device Marije ti darujem vse molitve, dela in trpljenja današnjega dne; prvič, v spravo za vsa razžaljenja, katera trpiš v zakramentu presvete-ga Rešnjega Telesa; drugič, za vspeh svetega leta. Dr. Fr—ič. Naj grem res ob nedeljah k maši? Morda slišiš tupatam trditev: "Zakaj bi moral ob nedeljah in praznikih k sv. maši? Saj vendar doma ravno tako lahko molim k ljubemu Bogu." Kaj boš odgovoril? Morda boš prav storil, če boš tako-le rekel: 1. Praviš, da doma ravnotako lahko moliš ko v cerkvi. Oprosti, toda moram te kar naravnost vprašati: Ali pa res doma ob nedeljah prav pridno moliš. Ne vem kako to, da se mi vzbuja velik dvom in slutnja, da oni, ki nočejo ob zapovedanih dneh v cerkev k maši, bore malo doma molijo. 2. Pa — tudi če bi! Saj se tu ne gre za to, če se doma lahko lavno tako pobožno moli ko v cerkvi. Marveč zato se gre, če je Bog dal človeku na izbiro, da moli ob gotovih dneh doma, ali pa da mora v cerkev in biti pri sv. maši: In odgovor na to je kratek in jasen: Bog hoče in zahteva, da prideš k maši. Kristus — Bog je namreč vsta-novil sv. Cerkev. Mnoge zadeve, vse temeljne namreč, je sam natančno določil, n. pr. o zakramentih, o predstojnikih sv. Cerkve, o verskih naukih itd. Mnogo zadev je pa prepustil Cerkvi, da jih ona določa v podrobnosti, n. pr. koliko časa in kedaj se mora vernik postiti, kateri prazniki so taki, da je hlapčevsko delo prepovedano in vsakdo dolžan iti k sv. maši, kolikokrat se mora na leto prejeti sv. obhajilo in iti k spovedi itd.; takih vprašanj Jezus ni določil v podrobnostih, marveč je prepu- stil, da določi to sv. Cerkev, katero vodi sv. Duh in v kateri je Jezus "vse dni do konca sveta," kot je rekel sam. Sv. Cerkev je prejela od Božjega Učenika nauk o vsem, kar je potrebno za daritev nove Zaveze, za sv. mašo; Jezus pa ni natančno povedal, kolikokrat naj gre vernik k sv . maši, marveč je to prepustil Cerkvi, naj ona določi. Sv. Cerkev bi lahko rekla n. pr.: Vsak vernik mora iti na leto desetkrat, dvajsetkrat k sv. maši, in treba bi je bilo ubogati, saj je rekel Jezus: "Kdor pa Cerkve ne posluša, naj ti bo ko nevernik in očiten grešnik." V 2. cerkveni zapovedi je pa Cerkev določila, da mora iti vsak vernik ob nedeljah in praznikih k sv. maši, torej na leto te in te dne- 308 AVE MARIA" ve; treba je je torej ubogati, saj ji je dal božji Izveličar to pravico in dolžnost, da vodi ljudi k izve-ličanju tudi s tem, da natančno določi obisk sv. maše. Če torej pritrdiš, da je Kristus res Sin božji, in če ti pove sv. katoliška vera, da je sv. Cerkev božja ustanova, tedaj moraš nujno pritrditi, da ne moreš sam izbirati, če naj greš ob nedeljah in zapovedanih praznikih k sv. maši ali pa naj morda kar doma od-moliš. Cerkev pravi v božjem imenu: "Pridi k maši." Torej moraš priti, v vesti si vezan na njeno za-povfed. Jezus je rekel apostolom, cerkvenim predstojnikom: "Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje." E-vangelij sv. Luka 10. 16. in pa sv. Mateja 10. 4. glasno pričata, da more sv. Cerkev dajati zapovedi, ki vežejo pod velikim grehom v vesti. Ce te torej ni v nedeljo k sv. maši, pa bi bil lahko prišel, grešiš zoper sv. Cerkev, grešiš zoper Boga, katerega s tem zaničuješ. 3. Kakšni nagibi pa so bili za sv. Cerkev merodajni, da je zau-kazala ob nedeljah in gotovih praznikih skupno službo božjo, namreč sv. mašo? Mi nismo le posamični ljudje, ampak smo tudi člani človeške družbe, n. pr. občine, dežele, države itd., smo pa tudi člani sv. Cerkve, ki je verska družba. Tu- M. Elizabeta, O. S. Urs. Na vsako mojih zemskih cest, na skrite sreče smehljaj, na ostrih križev tiho bolest, na gorkih solza sijaj; di družba kot taka je božje delo, Bog nam je dal potrebo, da se družimo v družabne skupine; zato mora tudi družba kot taka dajati Bogu čast. Kako se naj to zgodi? Tako, da se družba snide gotove dneve in skupno opravi bo-goslužno dejanje; mašnik namreč, zastopnik verske družbe, o-pravi daritev sv. maše, verniki so pa pobožno pričujoči. Ob nedeljah in praznikih se torej v cerkvi pri maši zavemo, da smo člani vidne družbe: Sv. Cerkve, škofije, župnije; da smo vezani eden na drugega z vezmi sinovstva božjega in medsebojnega bratstva. 4. Čimbolj proučuješ veliča-stvo, svetost in popolnost daritve sv. maše, toliko bolj boš hvaležen sv. Cerkvi, ki ne pusti, da bi njeni otroci-verniki bili brez tega milosti polnega pripomočka za časne in večne, lastne in tuje zadeve. Ce bi ne bilo stroge cerkvene zapovedi, da moraš priti k sv. maši, kolikokrat bi ostal brez pravega vzroka doma! Koliko milosti, dušne tolažbe, pomoči itd. bi bilo zate izgubljenih! Saj je sv. maša središče vsega našega verskega življenja! 5. Pa še bolj ozir na lastno korist zahteva vdeležbo pri sv. maši ozir na božjo čast. Bog je naš Stvarnik in naš zadnji in edini cilj, Bog je naše vse; vse, kar smo in kar imamo, vse imamo od <0> MATI BOŽJA MISLI NAME. na jutra zlatih upov in sanj, v poldneva moreče skrbi, na sveže grobove prevar in spoznanj, na vročo molitev brezzvezdnih noči njega; njegovo delo je tudi vse vidno stvarstvo, živo in neživo. Naše srce je pa tako, da čuti potrebo, da to svojo zavest odvisnosti od Boga izrazi na zunaj; to se zgodi v javni molitvi, še bolj pa v daritvi. Le poglej v zgodovino, daritve je poznalo vsako ljudstvo, vsi tudi poganski narodi so čutili, da morajo darovati "višjemu bitju" vidne darove. In sv. Cerkev, ta od Boga ustanovljena verska družba, bi naj bila brez daritve ?! — In brez nje, saj je Sin božji v svoji neskončni ljubezni tako določil, da je na besedo posvečenega mašnika On sam pričujoč pod podobo kruha in vina. In ker je po povzdigovanju evharistična Je'zusova Kri ločena od evharističnega Jezusovega Telesa, je ta Jezusova pričujočnost pod dvema ločenima podobama hkrati daritev Nove Zaveze. Jezus, druga božja Oseba, se daje kot človek Bogu; s tem mu daje najvišjo čast, zahvalo, prošnjo, zadoščenje, saj je njegova človeška narava združena z božjo naravo v eno osebo in zato neskončne vrednosti in milobe pred Bogom. Glej torej, da je Cerkev prav storila, da ukaže vernikom, priti gotove dneve k temu največjemu bogoslužnemu dejanju! Moliš pač lahko povsod; pri daritvi pa moreš biti le tam, kjer se daritev vrši — v Cerkvi pri sv. maši. Hodi torej vestno in zvesto k nji! sije misel — luč iz raja, pesem sreče v blesku maja: Mati božja misli name. Spisal: Ivan Joergensen VI. Ko dospe Bjerre domov, so njegove sobe že vse svetle in prav tako puste in prazne kakor včeraj ob tem času. Ko zre proti svetlobi, opazi, kako na debelo leži prah na lesketajočem se pohištvu, in ko privzdigne pletilke svoje žene, katerih se Katinka ni dotaknila, vidi, da je napravil vzorec za kleklanje nov vzorec iz prahu na mahagonijevi plošči. Po dnevi in po noči je padal prah v njegove sobe, kjer ni bilo nikogar doma — fini belkasto sivi prah, ki pada tako po tihem in na lahko, kakor nevidno drobne snežinke. Bjerre položi čipke na kup knjig in uredi stol, na katerem je sedela predvčerajšnjim zvečer njegova žena. V hipu mu tako živo stopi pred oči, kako si je u-božica po dnevnem delu slednjič zaželela miru in razvedrila ob njegovih novih knjigah ... In potem je brala in brala, in pri vsakem novem listu, ki ga je preobrnila, se ji je storilo, kakor da ji meč prebada srce. Slednjič ne more več brati, zato vrže knjigo proč in sede k pisalni mizi. In ko je bilo pismo končano, si v jasnem jutru ogrne jopič, posadi klobuk na glavo, urno in z nervoznimi rokami ter v strahu, da ne pride on, še predno ona odide. Postavila se je bila pred veliko zrcalo, kakor je vedno imela navado in je z iglo urejevala lase pod pajčolanom. Nato je vzela svoje rokavice in odšla — morebiti samo pet minut prej, predno je on prišel domov. Lahko bi jo bil na cesti srečal . . . In zdaj — da, zdaj je ona doma — tam pri svoji materi, v malem mestu, kjer je bila rojena in kjer se je bil vanjo zaljubil, enkrat v poletnih počitnicah, ko je bil še mlad študent z belo Čepico na glavi . . . EVA Roman iz modernega sveta. To malo mesto — to vidi tako razločno pred očmi, kako leži zdaj v jasnem jutru med višnjevo vodo in zelenimi gozdiči in bogato obloženimi travniki, skrivajoč svoje strehe v orošenih in bujno cvetočih vrtovih. V tem hipu se ga spominja čudovito natančno — spominja se njegovega glavnega trga, njegovih gotskih cerkva in njegovih neštetih cest, ki se vi-jejo med mogočnimi prodajalnami in zelenimi lesenimi ograjami, raz katerih visi cvetoči nagnoj in španski bezek. Zvečer so naznanili glasno doneči zvonovi svoj mir nad mestom in spodaj v luki, v kateri je le nekaj jadernic vkrcanih, so se zbirale gruče ljudi pod lipami okrog žuborečega vodometa, se prijazno razgovarjali in kadili svoje pipe . . . Na tem mestu je Janko Bjerre prvikrat videl Evo Kruli. V svetli poletni obleki je stopala ob roki svoje matere, prehodila nasip prav do konca, do tam, kjer je stala na stebru rdeča svetilka, predstavljajoč svetilnik, nato se je vračala po isti poti mimo mladega študenta, ki je sameval na klopi ob vodometu pod temnimi drevesi in mislil na otožne pesmi. Pozneje jo je videl od daleč pri gozdnih koncertih in nekega večera je bil ves zamaknjen, ko je šla z neko družino, katero je poznal, tako, da je tudi njo mogel pozdraviti . . . Potem so prijazno poskrbeli znanci obeh, da so ju povabili na izlet po morju. Tu se je Eva zabavala s tem, da je lovila bičje, ki je plavalo mimo in on ji je pri tem pomagal. Drugega sredstva se tedaj v njeni družbi še ni mogel izmisliti. Ko so že pičlo uro veslali, so dospeli do zelenega brega ob gozdnem robu, kjer so nameravali večerjati. Stopili so na suho preko majhnega, lesenega in od solnčnih žarkov pobledelega mos- Prevel: Prof. Dr. F. T. tička, stoječega na pol trhlih stebrih. In kaj diši bolj kot jed na prostem? Najbolj priprosto in trdo jajce zadobi zunaj nekak poseben okus. Kako prijetno de, po-makati košček prigrizka v papirnato solnico — in kako razveseljivo je gledati, ko se kobilica usede v skodelico surovega masla in rije vanj. Ko pa privzdigneš glavo, da izprazniš vrček piva, gledaš naravnost v solnčno jasno nebo. Človek se zamisli nazaj, na blažene otoke starih Grkov, ko je mlad in vesel in v družbi z drugimi, ki so pravtako veseli in mladi, in zre v bližini bitje, katero je začel ljubiti, bitje, ki je belo in nežno kot cvetka v zeleni travi .. . in potem se dan nagne, zlat, miren in tih . . . Po večerji so drugi igrali na velikem travniku v dolgi hladni senci gozdnega roba otroške igre, z erotiko prepletene. Študent Bjerre in Eva Kruli pa sta šeta-la po zeleni obali, kjer rastejo rdeči nagelni in druge rdeče cvetke — in on ji je imenoval imena cvetk, ki jih je zanjo trjral. Po končani igri so ju poklicali, nastopili so pot proti domu . . . Bil je izredno tih in miren večer, ker je sapico, ki je zdaj pa zdaj zapihljala, zadrževal gozd. Veslati so morali gospodie, menjaje se. Bilo je izredno veliko smeha in veselosti, če je kteri veslal proti levi, ali če ni mogel zaradi močnega toka, ki je gnal nroti bregu, obvladati vesla. Tudi "študent" je prišel na vrsto — ta zmedeni študent, ki je postal še bolj zmeden, ker je sedela njemu nasproti Eva Kruli, z roko čez rob čolna, kakor prej, ko so se tia peljali. Pri veslanju je hotel Bjerre pokazati vso svojo moč in se je trudil, da bi delal prav dolge potiske. Vendar se je zavedal, da . so mu vesla v vodi zastajala in da jih je le s težavo izvijal temu čudovito trdemu elementu. Zato so ga kmalu zamenjali. Osramočen se je vsedel spredaj, kolikor mogoče daleč proč od Eve Kruli. In tako je sedel Bjerre na sprednjem delu čolna, ko se je na zemljo spuščala noč, in je zrl tja v temno modro, na lahko gibajočo se vodo, ki se je, liki srebrna pena, ob bokih ladjice lomila na dvoje. Nad temnimi griči je plaval mesec, velik" in rdeč in okrogel, in tvoril preko preliva most v podobi vzbočene zlate lise. Ko so mladi ljudje v čolnu zagledali mesec, so vsi postali sanjavo tihi. Tudi vsenaokrog se je razprostirala velika vodna tišina, slišati je bilo le krepkemu taktu odgovarjajoče udarjanje vesel in šumenje penečih se valov. Od daleč zunaj na vodi, s krova neke jadrnice, ki je bila usidrana, so prihajali glasovi in čuli so se daljni koraki. In Bjerre je sedel na sprednjem delu ladjice z navznak položeno glavo in motril visoko temno modro nebo, v srcu pa je imel samo eno željo, naj bi se to vodno drsenje v noč nikdar ne končalo! In vendar se je slednjič končalo. Po raznovrstnih težkočah, ki so mu jih povzročale trmaste vrvi, ki jih je ovijal okrog nepremakljivih stebričev, se mu je posrečilo, da je ponudil spremstvo gospodični Kruli, še predno bi ga mogel kdo drugi prehiteti. S srcem, ki je tako glasno tolklo, da je menil, da je mora najbrž tudi ona slišati, jo je po tihih ulicah spremljal proti domu. Govorila sta le malo, Janko Bjerre je bil preveč zmeden. Na kamnitih stop-njicah pred njeno hišo pa se je vendar Eva obrnila in mu podala roko z jasno žarečim nasmehom — z nasmehom, ki je v hipu spremenil ves njen obraz in ki ga je ona, kakor je bilo videti, hranila za ta zadnji trenotek. Ves zmeden in ginjen in utripajočega srca je obstal mladi . mož in videl, kako se je za oknom v prvem nadstropju posvetila luč. Vendar ni bilo opaziti nobene sence na belem zastoru; tudi je kmalu ugasnila luč in za-stor je obsevala samo še bleda mesečina. Mesec je namreč tedaj stal že nad mestom, oj ta mesec . . .! Vedno bolj trdo je spavalo mesto, vedno bolj se je razlivala nanj mesečina. Bela mesečina se je kot mogočna reka valila po dolgih in praznih ulicah, žuborela je kot sinji potok po zakajenih mestnih stezah in kot slap padala preko senčnatih odprtin. Mesečina je kukala izpod zaprtih vrat velikih starih dvorišč, ki so bila tla do podstrešja polna luninega svita; drla je preko razpok lesenih ograj, ki so obkrožale mesečno jasne vrtove; kapala je in se razlivala na orošene liste živih mej in plotov ob stezah. Mesečina je razsvetljevala bela pota daleč zunaj na meglenih tleh; odbijala se je višnjevo in srebrnobelo na orošenih opekah cerkvenega zvonika in lesketala mrzlo kot jeklo na šipah snjivajočih hiš. Belo in čisto — kot bele samostanske stene — pa se je svetila bela zavesa pred Evinim oknom — in tu je odslej neštetokrat postajal Janko Bjerre v senci nasproti ležeče hiše in zrl navzgor proti oknu . . . Neštetokrat je tu postajal in belo okno je postajalo še bolj belo in tišina je postajala še bolj tiha. Brezslišno je mimo njega smuknila mačka, v starih poslopjih pa so se oglašale miši . . , Nekaj dni po tem dogodku je Bjerre posetil vdovo gospo Kruli, ki pa ga je hladno sprejela. Z Evo je govoril v jedilnici, kjer je sedela tudi mati in kjer so, kakor je bilo videti, navadno stanovali. Pred hišo se je razprostiral majhen vrtič, poln starih sadnih dreves, vendar ga niste tja povabili. Pri odhodu ga je Eva prosila, naj zopet pride. Ko ga je spremljala do vrat, se je smehljala prav tako kakor tisti večer. Ali je pa bilo kaj več kot sama prisrč- nost to, kar je žarilo iz njenega svežega smehljanja in iz njenih drobnih, kostanjevočrnih oči ? Naj je bilo karkoli, Janko Bjerre je mislil samo na to, kako je Eva krasna, in ko je stopal dalje, mu je neprestano plavala pred očmi njena glava ob izhodu pri vratih . . . Pozneje sta se tu in tam srečala— na izprehodih ali pri koncertu v gozdu . . . Janko Bjerre jo je začel zalezovati, štirikrat ali tudi petkrat na dan je šel po tisti ulici, kjer je Eva stanovala in nekega dne je bil res tako srečen, da jo je zagledal na oknu in jo globoko pozdravil. Toda vee to so bili samo hipni sviti, skromni trenot-ki. Poletje se je nagibalo; v kratkem so imele poteči njegove počitnice. Tako je napočil dan, ko je hodil po mestu in se poslavljal, predvsem seveda pri gospe Kruli. Navdajala ga je otožnost slovesa, War se je vselej dogajalo, kadar se je imela kaka stvar končati in je morala prenehati. Morebiti mu je bilo težko pri srcu samo zaradi tega, ker je moral zapustiti te ulice in pota, po katerih je do zdaj tolikokrat stopal in ki jih ne bo več videl in ne več po njih hodil. Bilo mu je, kakor da nese svojo dušo v re-šetu. da jo razsiplje po vseh potih. Iz vse njegove preteklosti so mu bile ostale le naznatne kapljice samega sebe— te so zdaj ležale pred njim in ga klicale kot krvave kapljice v pravljicah. In zdaj naj da slovo poletju in solncu, svobodi in sreči, naravi in ljubezni, vsemu, vsemu . . . "Na vrtu sta obe, milostljiva gospa in gospodična," je rekla služkinja, ko mu je odpirala vrata. "lločem ju poklicati." "Ni treba!" je dal razumeti Bjerre odločno, "poiskal ju bom sam." In ne da bi se neodločeni deklici dalje opravičeval, je stopil v vrt. g=="-1,==11 =11 =i- ZGODBE OTROK., ki so mater iskali. H. B. 1 KORDULA PEREGRINA. Sledeči veliki četrtek je sporočila svojemu očetovskemu voditelju Stolzu, kaj se je zgodilo. Dolgo pretresljivo pismo mu je napisala. Naj je kratko povzamemo : Moje srce je strto, pravi, toda jaz hočem svojemu Zveličarju tudi s strtim srcem zvesta ostati. Pri njem je vse mogoče. On me lahko reši tudi iz te zagate in me mora, ker sama ne vidim nobenega izhoda. Cvetna nedelja je bila menda zadnja cvetna v mojem sedanjem življenju. Za njo sem imela same velike petke. Papa je po onem Vašem usodnem pismu zahteval od mene vso korespondenco z Vami in vso prebral. On vse ve. Kajpada je tudi mami vse povedal. Njej je hotelo srce počiti žalosti. Moja draga sestrica Klara je vsa objokana hodila okrog mene. Tri naslednje dni, ne tri večnosti skupaj, so vsi molčali. Naša prej tako vesela hiša je postala pravcata mrtvašnica. Od prevelike žalosti so jim o-nemela usta. Govorile so le solz^ in zadušeni vzdihi. Govorili so tako očitajoče, da mi je bilo znore-ti. Šele četrti dan je prihrula name toča. Papa mi je rekel, da sem obsedena in da ste Vi tisti satan, ki me je obsenčil, s katerim bom ne samo mami, ampak celi družini skopala prezgodnji grob. Povem Vam, da zavidam sv. Nežo, sv. Cecilijo in druge device mučenice za njih kratkotrajno telesno mučeništvo. Moje je dušno in trajno, zato tisočkrat hujše." Vendar je to ni omajalo v njenem sklepu, da hoče k materi cerkvi. "O, mama," je vskliknila, ko bi mogla umreti za te, da ti pokažem svojo neomajno ljubezen, kako rada bi. Samo moje duše ne zahtevaj, ker te ti ne morem prodati. Ne, tega ne. Vse sem pripravljena trpeti, vse prestati, vse žrtvovati. Če bi mi bilo treba skozi samo peklo, bi se prav nič ne obotavljala, samo da pridem do nebeških vrat prave cerkve. Gospod tako sem ti prisegla. Saj še veš, kedaj. V Lincu, ko sem klečala pred tvojim križem, na katerem si ti visel, zame. Pri tvojih prebodenih rokah in nogah sem prisegla, da hočem k materi katoliški cerkvi. Tej prisegi hočem ostati zvesta, četudi na notranjem križanju izkrva-vim." Iluda nevhta se je polagoma razlekla. Nastopili so zopet lepši dnevi za Kordulo. Celo mati, ki jo je to razkritie naibolj zadelo, se je potolažila. Še z večjo ljubeznijo je hodila okrog Kordule kakor prej. A ta je lahko z njenega obraza brala, da ne zato, kakor bi se bila sprijaznila z njeno namero, ampak zato, da bi jo še tesneje navezala na svoje strogo protestantovsko srce ter na ta način uničila Stoi-zevo delo. To je bilo za Kordulo še hujše mučeništvo. Rai.ši bi bila videla, da bi je nobeden domačih ne bil več pogledal in vsak pljunil pred njo, kadar bi io srečal. Kajti v tem slučaiu bi ii bila ločitev od njih in dragega doma lažja. Njena edina tolažba je bila Žalostna Mati božia. Ko še nihče ni slutil, kaj se plete za hrbtom, je ona vsaki dan klečala pred njeno podobo, ki jo je zavrženo nekoč staknila mej staro šaro iz katoliških časov. Očistila jo je, postavila v skriven kot, ki ga je krstila "katoliški kotiček" in tja hodila prosit Marijo, naj ji pomaga premagati vse težave in naj jo popelje v cerkev, v kateri je ona mati. Zdaj, ko ste se dve materi borili za njeno srce, je po petkrat na dan pohitela v svoj katoliški kotiček, prosit naj je Nebeška mati tik pred zaželje-nim ciljem ne zapusti, ker je pripravljena žrtvovati še tako sladko ljubezen telesne matere in se nie okleniti. Vsakokrat se je po-tolažena in opogumljena vrnila s te božje poti. Mei tem so stariši in drugi sorodniki pridno stikali glave in se posvetovali kai storiti, da io oz-draviio "katoliške bolezni." Fdi-ni so bili v tem, da mora takoj pretrerati vsa>o zve70 z A Ihanom Stolzem. Mati se je ogrevala tudi za to. da bi io dali Vot vzgojiteljico v kako nastorsko družino. Ta nredlog so sicer vsi odobravali. a se vendar ni i?,vedel To na zato ne. ker se ie bilo mei-tem po žunniii že z^edr-lo kai namerava nastoripva i-iv -in bi'o stansom slrrninn ro|is Milili. d. Po $2 00: Matej Molk, Frank Mcr-var, Kari Otoničar, los. Marčerola. An- ton Hlapše, Andro Braun, Frank Kern. Vsi iz Clevelanda, O., Mary Mrak, Ely, Minn., Frances Motoh, Kemmerer, Wyo., Matija Hajdinjak, Chicago, 111. e. Po $1.25: Anton Petrovič. Frank Budan. Oba iz Clev. O. f. $1.00: Anton Fink, Denver, Colo., Anton June, Forest City, Pa., Mary Zore Olyphant, Pa., Agnes Smuk, Rice. Minn., John Smuk, Rice, Minn., Justi Kosmach, Chicago, 111,, Math Ermako-ra, Frances Rus, Ana Kolar, Thom. Pu-stotnik, Albert Simins, Ignac Zupančič, Mary Strojin, Mary Thiers, Klara Thiers Mrs. J. M. White, Mrs. C. Aumocida, Gregor Grenko, Jennie Vintar, Louis Zakrajšek, John Petrič, Mary Mišmaš, lakob Jamnik, Tereza Kocjančič, Anton Skulj, John Horvat, Frank Sever, Peter Kodrič, Ernest Anžur, Jos. Kopri-vec, Icrry Glavač, Robert Sterilen, Alouis Prijatelj, Jakob Intihar, Frank Zalokar. John Simonič, Joseph Oražen, Christian Lozar, Frances Pirman. Vsi iz Cleveland. O. ir. Po $0.50: Frances Pcvc, Brezy Hill, Kans., Barbara Omahne Brezy Hill. Kans., Tlios Arko. Adolf Kremžar, Joseph Uršič, Mrs. Petkovšek, Mike Raubojšek, los. Zabukovec, Matija Bradač, John Klančar, Frank Skodlar, Anton Zupančič, Frank Berkopec, Frank Skabar. Mrs- P. Stenger, Mrs. Giman, Louis Somrak. Frank Kostelc. Nik Bali«—. Fany Gerjevč, Peter Julius, Anton Zagodnik, Vincenc Erčul, Mary Štrukelj. Vsi iz Cleveland. O. h. $0.45: Frank Korošec, Cleveland. Ohio. i. Po $0 25: Agnes Opaskar, Frank Suzman. George luhas, Mary Gregorčič, Math Znidaršič, Helena Schafer. Ana Derwud, Jakob Pirman, Adolf Kralj, Alojzij Kralj, John Pako, Mike Valenčič. Vsi iz Cleveland. O-, Mike Habiaix. Harrietta. Mich. j. Pod $0 25: Math Bower (20), Mrs. Parenti (10), Joseph Gregorič (10). Vsi iz Clev. O. 2. Kolekta Mr. Marko Blutha, Joliet, 111. $16.50. Mr. Bluth je bil zadnje čase bolan. Bali smo se. da bi ga ne zgubili. Vendar ;--v <& RAZNO. ton) in Lucija Dobravec $10.00, kar je v članski knjigi pravilno zabeleženo. Zmotil se je prepisovavec- Zahvale in sv. maše slede v naslednji štev. ki bo takoj za to izšla, da pridemo zopet v red, ki ga je Kol. zmešal. OPOMBA: Ako je kedo že prej kaj dal in morda celo svoto za Apostolat izplačal, prosimo naj v pismu ali kolek-torju pove, ker mi ne moremo 2000 imen imeti vedno pred očmi, ali vsakokrat sproti pregledati vsega zapisnika. DAROVI ZA SVETOGORSKE ZVONOVE. Nedavno tega je urednik dobil iz svoje rojstne župnije oficiclni poziv, naj še za cerkev svoje rojstne župnije, sv. Gora nad Litijo, kaj naredi. Malokje so menda tako pogrešili zvonove, kakor sveto-gorčani. Saj so bili pa tudi, dokler so še vsi štirje viseli v zvoniku, glede blago-glasnosti na tretjem mestu v celi ljubljanski škofiji. Rajni naš nepozabni komponist Rihar je nalašč zato romal tja gori, da tiho prazniško jutro prisluškuje njih opojni harmoniji, ki mu je izzvala marsikak blagoglasni akord za njegove nesmrtne Marijine pesmice. Umevno ie bilo tedaj domotožje svetogorčanov po dveh izbornih pevcih, ki jima je vojska zavila slavčev vrat. Ker jih je pa premalo, da bi kvartet spopolnili, so dolgo odlašali. Šele zdaj so se obrnili name, ko je Amerikancem že otopel čut za starokrajske zvonove. Zame, ki ravno zdaj na vso paro beračim za druge nam bližje in splošnejše namene, ie to naj- bolj nepripraven čas. Zato prošnje nisem objavil, ampak jo le zasebno poslal nekaterim ožjim rojakom, če morejo kaj storiti. Ker pa ne vem za vse, ki so nekdaj prisluškovali srebrno-čistim glasovom svetogorskih zvonov, jim tem potom sporočam prošnjo svetogorčanov za pomoč. Gotovo se ne bodo samo oni spomnili svetogorske Marije, ki so bili pri njenem kamnu krščeni, ampak tudi oni iz okoliških fara. ki so mej mašami kedaj romali k njej. ali prisluškovali sladkemu odmevu njenih zvonov, ki se je z gorske višave daleč naokoli razlival. Prva, ki se je odzvala je bila Mrs. Zore iz Olypliant, Pa. Nabrala je mej svojci $10.00 Imena bomo priobčili, ko se še drugi odzovejo. Urednik (Svetogorčan). ZAHVALE: . Prisrčna hvala prebl. Devici Mariji za prejete milosti. M. S. V zahvalo Brezmadežni za uslišano prošnjo pošiljam $1.00 za razširjanje ka, toliskega tiska. Neimenovani, Pittsburgh, Pa. Mike Oražen pošilja $1.00 v dar Ave Mariji, $1.00 pa za eno sv. mašo, da bi mu Marija izprosila kar želi. Mrs. Frances Oražen, Cleveland, O. Da bi mi Marija pomagala v mojih stiskah pošiljam za tri sv. maše, ki naj se bero pri Mariji Pomagaj v Lemontu. ena izniej teh na praznik sv. Frančiška. Kn dolar in 50 pa za svečke istotam. Mrs. Frances Mestek, Cleveland. O. Te dni bomo priredili kapelo Mariji Pomagaj v novem poslopju, kjer se bodo poslej lahko opravljale sv. maše pri njenem altarju. Kdor želi da se pri naši Mariji Pomagaj opravijo poslane sv. maše naj to izrecno pove, dsf ne bo kake zmešnjave. Tudi lučke bomo prižgali pri njej, ako bo kdo želel in opravljali devetdnevnice na priporočene namene. Urednik. OSTALE ZAHVALE SLEDE: Vi ne morete biti zdravi brez notranjega reda in čistosti. Triner's Bitter Wine vam očiščuje črevesje, je ohrani čiste in v redu. Je najboljše zdravilo proti sguffi slabemu teku, zaprtju, glavobolu, nervoznosti in vsem drugim notranjim nerednostim. Dobite ga pri vseh drugistih. JOSEPH TRINER CO. 1333-45 S. Ashland Ave. Chicago, 111. ANTON GORNIK SLOVENSKI MESAR Rojakom v Tower in Soudan, Minn., pri poročam svojo mesnico. Najboljše blago. Nizke cene. Tower, Minnesota ieeeBBBseBBBSEeii PRISTOPAJTE NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI slovenski katoliški podporni organizaciji: Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti ki posluje že 30 let, (od 2. aprila 1894.) Glavni urad v lastnem domu na 1004 North Chicago Street, Joliet, III. Njeno skupno premoženje znaša $1,200,000.00. SOLVENTNOST 100.36% K. S. K. Jednota ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev z 21,300 člani obeh oddelkov. Od svojega obstanka do 1. febr. t. 1. je K. S- K. J. izplačala že $2,298,835.00 skupne podpore. Pri K. S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino v znesku $250, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in $2,000.00. Dalje se lahko zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost, in bolniško podporo; pri slednji za $1.00 ali $2.00 dnevne podpore in za dolgotrajno bolezen. Dalje ima K. S. K. J. tudi 20 letni zavarovalni oddelek in zavarovanje do 70 leta. Sprejema se člane od 1 — 55 leta. Rojaki(inje) so uljudno prošeni, da naj dobri katol. stvari na ljubo ustanavljajo nova krajevna društva naše Jednote. Za nova društva zadostuje 8 članov(ic). Geslo K. S. K. Jednote je: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD!!!" Glede vstanovitve novih društev in glede drugih pojasnil se obrnite pismenim potom na glavnega tajnika: Josip Zalar, 1004 North Chicago Street, Joliet, Illinois. 1 6? Slovenska dekleta—pozor! Ce katera misli na samostan, ima sicer veliko izbiro. Nebroj raznih ženskih redovnih kongregacij imamo tu, ki se vse požrtvovavno trudijo z nami za razširjanje kraljestva božjega po naši prostrani državi. A slovensko dekle najbolj spada v našo edino slovensko žensko kongregacijo na amerixkih tleh—k Šolskim sestram sv. Frančiška. Slovenci še za te šole, ki jih imamo, nimamo zadosti.svojih narodnih sester. Zakaj ne? Ker se tudi tu kaže naš narodni greh-needinost in cepljenje naših moči. Ko bi mi zbrali vse Slovenske, ki jih imamo po raznih rodovih kongregacijah, v eno samo, domačo, bi nobena naša šola ne bila v zadregi za svoje rodne učiteljice. Seveda tega ne moremo in ne smemo, če bi tudi one hotele. Tiste, ki so drugje, bodo tudi ostale, kjer so. Bolje je tako. Toda zanaprej naj bi se slovenska dekleta, ki mislijo na samostan zavedala, da so s svojim najvišjim krščanskim idealizmom dolžna v prvi vrsti svoj narod in njegove mladino dvigati k vzorom. Tudi tu, da, v prvi vrsti tu, velja: Svoji k svojim ! Svoji za svoje ! Dekleta, ki Vas Bog kliče v samostanske celico, ne pozabite tega in izvajajte primerne posledice. Vaše najbolj naravno mesto je pri naših Šolskih sestrah. Tu boste doma, sestre po duhu in narodni krvi mej seboj. Ne bojte se, da bi vam kako starokrajsko "ruto" dale. Predno tedaj storiteodločilni korak, se obrnite na: 9542 EXCHANGE, Sisters of St. Francis, SO. CHICAGO, ILL. "AVE MARIA Božično darilo Svojcem v staro domovino Slovenci, kadar pošiljate denar v stari kraj, se z zaupanjem obrnite na nas. Denar poslan skozi našo banko bo dostavljen na dom Vaših sorodnikov v starem kraju, kar najhitreje mogoče. Denar pošiljamo po najnižjem dnevnem kurzu. Kadar imate kak posel z banko, kakor pri: Vlaganju denarja. Kupovanju prvih hipotek, Potovanju v staro domovino, Kupovanju državnih, občinskih, mestnih in obrtnih bondov. Dviganju posojil za nakup domov in zavarovanja istih i. t. d., Zapuščinskih poslih, nasljcdstvu, kakor tudi pri vseh ostalih bančnih poslih, se z zaupanjem obračajte na nas. Pošteni, zanesljivi in postrcžlji-vi uradniki Vam bodo najboljše postregli. Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS. Imovina 520,000.000 Glavnica in prebitek $2.000.000 VARNA BANKA ZA VLAGANJE VAŠEGA DENARJA. RADIO! — RADIO! — RADI 50 > D RADIO s katerim sprejemate lahko novice, govore, koncerte in petje v krogu 25 milj od raz-pošiljevalne postaje, dobite popolnoma brezplačno, ako pošljete ENEGA CELOLETNEGA ALI DVA POLLETNA NOVA NAROČ-NIKA NA "AMERIKAN-SKI SLOVENEC IN EDI-NOST." ZA 4 CELOLETNE ALI OSEM POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV pa dobite poleg RADIO APARATA« tudi slušalnik (Head Phone) z dvema slu-saloma. Tudi druge iako priljubljene nagrade sp Vam na razpolago. Pišite za pojasnila ali pa poiščite tozadevni oglas v "Araer. Slov. in Edinosti." JO > D O 50 > D JO > D I 50 > D O 50 > D * EDINOST PUBL.C0. » > > 2 1849 — West 22nd Street, 2 0 O - CHICAGO, ILL. ~ 1 I lava — ioiavH — ioiavH