169. številka Ljibljana, ? sredo 26 julija 1905. XXXVIIL let*. , a vsak ian zvečer, lsimi! nedelj« to prasulke, ter vajja pO poitl prajamaa aa avstro-ogrske deiele aa vse lata 16 K, aa pel lata 11 K, se eetrt leU 1 K 60 h, aa en meeee ! I 80 k. Ze LJubljano ■ polUJsnJeu na dom sa 4» 14 K, aa pol leta lt K, aa četrt leta 6 K. aa aa ntesee t K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vsa lata 11 K, aa pel leta 11 K, aa eetrt leta 6 K 60 a, aa en mesee 1 K 90 a, — Za tuja deiele toliko vet!, kolikor saaSa pofitnina. — m ^iroob* brea istodobna ▼pošilja trs naročnina se ne oaira. — Za oananlla se plačuje od peterostopna petlt-vrste pa 11 a, ee se se eananila tiska enkrat, pa 10 h, Se ae dvakrat, in pa 8 h, de ho tiska trikrat sli vočkrat. — Dopis* s«} t9 iavole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uradnlitvo ta upravnlitvo Je v Kaaflevih nliaah it. 6, ia sieev vedniltve v I. nadstropja, apravniitve pa v pritličja. UpravniStva naj se blagorolije poSilJsti naročnine, reklamacijo, eananila, t. j. administrativna stvari. „Slovenski Narod" telefon at. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Blagoslovljeni falsifika-torji. Fej-duhovniki okrog »Slovenca« niso vredni, da jih pea povoha. Vsa■ ■*« grdobija jim je dobra aa politično borbo, laž in perfidnost pa sta jim prešla popolnoma v kri in v meso. Evo dokaza! »Slovenec« je v ponedeljek priobčil prevod iz pulj-skega »Omnibusa«. Iirečno je tam čitati: »Puljski hrvaški dnevnik »O.nnibus« piše« — iz česar mora vsak spodoben človek sklepati, da navaja »Slovenec« res to, kar piše »Omnibus«. Alt »SiovenČevim« duhovnikom se nikdar ne sme verjeti. M ;ral* sv. Liguorija se jih je tako oprijela, da Bploh ne morejo več pošteno pisati. »Slovenec« je v ponedeljski številki navede), da je »O m n i b u s« zapisal tudi naslednje: »Tema lista (»Slov. Narodu«) je klerikalce vsak, sdor ne sledi pravcu in stopinjam ljudi okoli tega lista, ki se trudijo, da ljudstvo čimpreje poživinijo." Po »S i o v e n č e v :« naredbi je torej »O.Tini bus« očita! vsem tistim, ki se zbirajo okrog „Slotr. Naroda", da hočejo ljudstvo čimprej p o ž i v i n i t i. Crno na belem je bilo to tiskano v škofovem »Slovencu«, ali ker vemo, kako brezetidno se ti Kristusovi namestniki lažejo, nismo verjeli, da bi bila to resnica. Io res: »Slovenčevi« duhovniki sc zopet lagali in prav nesramno falsificirali. Tudi »Edinost« od torka navaja »Ononibuaov« članek in citira tudi to, kar je vedoma lažnjivo »citiral« Škofov »Slovenec«. Ali med citatom »Eiinoeti« in med citatom »Slovenci« je velikanski razloček. Glasom »Edinosti« piše »Omni-bus« tako-le: »A borba hrvatsko slovenske stranke v Istri proti zakletim našim sovražnikom Italijanom in Nemcem, škofom in svečenikom, ki si z vso silo prizadevajo, da bi odtujili narod naš materinemu mleku in ga a tem pozi v i n i 1 i, je njim (pri »Slovenskem Narodu«) ta mukotrpna in sveta borba — borba klerikalna itd.« Jasno je kot beli dan, da po poročilu »Edinosti« očita »Omnibus« Italijanom in Nemcem, škofom in duhovnikom, da hočejo narod polivinili — Bona-venturov »Slovenec« pa je to fal-sif iciral in popačil v tem smislu, da hočejo pristaši Slovenskega Naroda" narod polivinili. Nimamo »Omnibusa« pri rokah in zato ne moremo citirati hrvaškega besedila, vendar ne dvomimo čisto nič, da je »Edinost« vestno in pošteno preložila hrvatsko besedilo, dočim so »Slovenčevi« duhovniki to besedilo falsificirali. Nam niti v sanjah ne prihaja na misel, da bi se zaradi tega razburjali. Konštatujemo samo suho dejstvo, saj govori to dejstvo dosti glasno, saj priča, da so laški in nemški škofje in duhovniki, o katerih pravi »Omnibus«, da hočejo narod poživiniti, kranjskim klerikalcem in fej - duhovnikom pri »Slovencu« tako pri srou, tako ljubi in mili — gliha vkup štrifca — da n j i m v korist celo falsifioirajo in s l e p a r i j o, in saj je to dejstvo nov dokaz, kaka je morala, po kateri se ravni glasilo ljub-ljanskegaškofa in njegove duhovščine. In potem se ti ljudje, katerim namen posvečuje vsako sredstvo, še čudijo, da jih zaničujemo. f ojna na Daljnem Vitokn. Vesti iz severne Koreje, »Daily Telegraph« poroča iz severne Koreje: Tisoč in tisoč japonskih vojakov, ki so zbrani na določenih krajih, prosi boga, da bi se ne sklenil mir, dokler ni osvojen Vladivoatok. General LineviČ je poslal močne voje v severno Korejo, da bi potisnili japonsko armado po Sejonski cesti na jug in osvojili Geoaan in Seal. Prvo japonski voj je bil postiran v Sjongjina in ko so Rusi osvojili to mesto, so upali, da bodo lahko prodrli do Ganzana. Težkoče pa, ohraniti zvezo i glavno rusko armado v Mandžuriji, so Ruse prisilile, da so se zopet umaknili. Proti Vladivostoku. »fioho de Pariš« poroča iz Pe-trograda: Po poročilih vladivostoškega poveljnika, prodira general H as t ga va v brzih pohodih proti reki Tumen. Japonski napad na Po rt Mu-zun, v katerem je bila močna ruska posadka, je bil vkljub ljutemu japonskemu artiljerijskomu ognju odbit. Tudi dva japonska bajonetna napada sta se ponesrečila. Japonci so pustili na bojišču 220 mrtvecev in se umaknili. Nato je ruska posadka for razstrelila v zrak in ee umaknila proti severu. »Novoje Vremja« pa javlja: 18. t. m. so se približale japonske torpedovke pod zaščito megle zalivom v bližini Vladivostoka in baje:izkrcale vPaskevičevem in Posjetskem zalivu s transportnih ladij mnogo vojaštva. Sodi s?, da je to začetek aktivnih operacij proti Vladivostoka. Ruska posadka v Vladivostoka šteje približno 60000 mož. Vprašanje o premirju. »Lokaisnzeigorju« ae brsoj&vlja iz Nrw Yorkt»: Po poročilih iz Washingtona se bodo mirovni delegati v Ports-mouthu najprvo posvetovali o premirju na bojišču. Kaktr se čuje, je Japonska pri pravljena dovoliti premirje pod pogojem, du ne traja dalje kakor en mesec Poli-g glavnih pooblaščencev barona Ko m ure in poslanika Taka-hire bodo Japonsko na mirovni konferenci Še zastopali: polkovnik T a hi bana, legaoijski tajnik A dali i, izvedenec v mednarodnem pr*?u S a to, japonski pomorski ataše Ta-kešita, p slaniški tajnik Hani-hara in načelnik japonskega pelitč nega urada Jama za. Baron Komura o japonskih uspehih. Iz Washingtona se poroča: Japonski mirovni pooblaščenca baron Komura se je v St. Pavla izrazil o vojni, da so japonske uspehe povzročili trije momenti: 1. pravičua stvar, 2 korupcija na ruski strani in 3. preprosto življenje japonskega naroda Ogrska kriza. Budimpešta 25. julija. Nasproti vestem, ki se širijo po raznih Časopisih, da vladajo nasprotstva med posameznimi člani ministrstva glede postopanja napram občinskim zastopom, se zatrjuje s kompetentne strani, da so ministri Fejervarvjevega kabineta kakor v vsakem vprašanju, tako tudi v tej zadevi popolnoma solidarni. Budimpešta 25. julija. V „Egyetertesuu razpravlja dr. W e k e r 1 e o političnem položaju in pravi, da je prepričan, da bo kralj odnehal. Zdi se mu, da bi bil vladar že zdavna dovolil madjarsko poveljevanje, ako bi se mu dala jamstva, da bi ta novi red in nagodba trajala najmanj tako dolgo kakor nagodba L 1867., torej 30 do 40 let. Ako bi se kralja v tem oziru pomirilo, da bi se s tem končali vsi politični boji in da bi ta koncesija ne značila prehoda k personalni uniji, b i se madjarsko poveljevanje v armadi dovolilo tekom š t i-r i i d d v a j .s t i h ur. Sestanek carja Nikolaja s cesarjem Viljemom. Dunaj 25. julija. Neki inozemski aktivni diplomat je izjavil, da sta vladarja pri sestanku po inicijativi carice-vdove razpravljala tudi o novem položaju, ki je nastal vsled ločitve Norveške od Švedske. Na Ruskem vlada bojazen, da bi se vkljub ločitve Norveške od Švedske osaovala zveza vseh treh severnih držav, Norveške, Švedske in Danske, s čimer bi se Rusiji prav tako zaprlo pot iz Baltiškega morja, kakor ji je sedaj zaprt izhod iz Črnega morja. Atentat na sultana Carigrad 25. julija. Policija strogo zaslišuje vse uslužbence v Ildic-Kiosku in vse prebivalce bližnjih privatnih hiš. Sultan je dovolil znatna podpore rodbinam onih, ki so bili pri poskušenem atentatu ubiti, in jim je obljubil, da be tudi v bodoče zanje skrbel. Carigrad 25. julija. Stališče načelnika mestne policije, F e h i m paše, je omajano, ker ni znal [preprečiti atentata. Tudi stališče drugih dostojanstvenikov ni več trdno. Atentatorja še sedaj niso izsledili. Sodi se, da je storilcu padla bomba na tla in se raz-počila, predno jo je mogel vreči na sultana. Ločitev Norveške od Švedske. Š t o k h o 1 m 25. julija. Unijski odbor je odklonil predlog švedske vlade, da bi se pogajal z Norveško, in odloČil, da se imajo pogajanja z Norveško poveriti državnemu zboru. S t o k h o 1 m 25. julija. Danes se je predložilo drž. zboru poročilo o uniji z Norveško. V poročilu se zahteva, da se ne smejo preje pričeti pogajanja z Norve- Perorisi izza rimskih kulis. VI. Ko je izšla opisana brošura o papeževih namenih, ko je svet čul uničujočo obsodbo o kardinalih, škofih, relatih in drugih duhovnikih, je bilo vse radovedno, kaj poreče vatikansko glasilo »Osaervatore Romano« o avtorju te brošure. Vsi evropski časopisi so poročali, da je papež sam čital in odobril ta spis, predno je izšel in »Osservatore« je molčal kakor grob, dasi 80 nekateri listi kričali na ves glas. Končno je — en mesec po obelodanjenja priobčil »Osservatore Romano« dne 3. maja lakonično no-tieo, da papež te brošure ni provzro-šii in je pred obelodanjenjem ni odobril. Valit temu pa lahko rečemo, d a ja papež zadovoljen a to brošuro, da se strinja z njenimi navedbami in da odobrava njeno obsodbo sedanjih cer- kvenih razmer, katera obsodba kulminira v trditvi, da je papežu nemogoče izvršiti program »Omnia instaurare in Christo« dokler je duhovščina tako malovredn a, kakor je sedaj. Evo dokazov! Pater Ignacij, posebni intimu s papeža Pije, je v papeževem »leib-journalu« v beneški »Difeai« tO brošuro na vse pretege hvalil in se sa njene nasvete zavzemal z vso gorečnostjo. Tega bi čisto gotovo ne bil storil, ko bi ne vedel pozitivno, da je tudi papež sam tega mnenja. SolnograŠki nadškof kardinal dr. Katsohthaler ima svoje glasilo, ki se imenuje »Katholisehe Kirehen-zeitung« in ki ima med duhovščino velik vpliv in ugled. Ta list je priobčil dolgo razpravo o rečeni brošuri in jo vneto odobrava. List pravi, da je pa pel brošuro inspiriral in priinava, da bi ta brošura gotovo prišla na indeks, ie bi ■• papež sam i njo ne strinjal. List priznava, da vlada ▼ cerkvi korupoija, priinava, da ■• posvetnjaki čedalje bolj odvračajo od eer- kve in se veseli, da je končno na merodajnem mestu prodrlo spoznanje, da je treba cerkev reformirati, sicer mora propasti. Končno je dokaz za zgoraj omenjeno trditev tudi članek rimskega prelata, ki dopisuje v veleklerikalno »KGinisohe Volksseitang«. V št. 368. piše ta prelat, da je mogoče, da papež brošure ni provzročil, dostavlja pa: »Dejstvo je, da so knjigotrŽoi v Rimu vprašali kompetentno eerkveno oblast, če smejo to knjigo prodajati in da se jim je reklo, da se brošura sioer ne aprobira, Zli razprodaja naj se le kar mogoče, ker bi merodajni krogi radi videli, da se brošura čim bolj razširi. Is tega izhaja, da eim-patizirajo merodajni krogi z mislimi, ki so izražene v tej brošuri« Po teh navedbah pač ni dvoma, da se papež ujema z uničujočo obsodbo, ki jo je izrekla rečena brošura o duhovščini v obče začenši odkardinalov pa doli do kaplanov. Ali pa bo mogel papež doseli svoj namen in pripeljati duhovščino nazaj h Kristusu kralju? To je jako dvomljivo. Kakor po svetni vladarji, tudi če imajo najboljšo voljo, ne morejo uresničiti svojih namenov, ker se jim če ne posredno pa neposredno ustavljajo njih ministri, uradniki in generali, tako tudi papež ne more vselej tega storiti, kar bi rad. Kardinali, kar jih živi v Rimu, prelatje in drugi cerkveni možje mu delajo ovire in mu mečejo polena pod noge pri vseh atvareb, slasti pa pri takih, kjer se gre sa njih žep. In dalje je slodej to, da je papež odvisen v denarnih stvareh od škofov in duhovnikov, će bi ti nehali ispreševati is ljudstva denar sa rimsko gospodo, bi se pspežu in kardinalom kmalu začelo slabo goditi Denar je v Vatikanu vladar. Za denar se v Rimu vse dobi. Španski kralj Alfonso je imel prav, ko je dejal: »Desetoriea eerkvenih sapovedi o nato ji le i a desetih črk »Da peou-ntam« (daj denar) in prav ima tudi rimski narodni pregovor, ki pravi »Corte Romana no vuol peeora aenza lana«, to je: Rimaki dvor ne mara ovee brea volne«. Brat Justin. (Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan.) (DaUe.) Dne 11. septembra. Na svojem cilja ee m, na Kre-mencu v samostanu, imam svojo celico in sem tako ločen od vsega posvetnega hrupa. Zopet je ura devet zvečer. Ukazali so mi, se uleči v posteljo in zaspati, da bom jutri čvratejši in toč-nejši v vsem, kar me zadene tekom dneva. A meni ni mar spanec. Ce pride, ga odženem s silo. Tebi pa, moj ljubljeni dnevnik, hočem zaupati dogodke današnjega dne, ki so mi še vsi živo v spomina in ki so se mi do velike množine nagrmadili. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali is M. do S. a vlakom, to je jaa in moja dva tovariša. V S. smo stopili is vlaka ter ae preselili v nizek poštni vos, ki nas ja škripajo in gugaje ae srečno potegnil do trga Vretena, kjer izstopimo. Trg Vreteno je prijazna naselbina, ki iteje na prvi pogled kakih osemsto ljudi. Na zahodu in deloma tudi proti ko, dokler se na Norveškem ne razpišejo nove volitve in ne dado jamstva za razmerje med obema državama. Z ozirom na to poročilo je ministrstvo R a m s t e d t dalo demisijo. Dogodki na Ruskem. London 25. julija. „Standardu44 se poroča iz Odese, da je policija v zadnjih dneh aretirala izredno veliko Število sumljivih oseb v najuglednejših krogih. VeČ nego 400 zdravnikov, odvetnikov in časnikarjev je bilo pretekli teden prijetih in odvedenih v trdnjavo. Prebivalstvo je vsled tega silno razburjeno in prav lahko je mogoče, da izbruhnejo novi nemiri. Novo Čerkask 25. julija. Šest donskih kozaških polkov, pri katerih je bila pravkar končana splošna mobilizacija, se je uprlo. Kozaki se upirajo, da bi opravljali policijsko službo, ki je sramota za vsakega vojaka. Kozaškemu hetmanu je moštvo sporočilo, da so vsi polki pripravljeni, Žrtvovati svoje življenje za domovino na bojišču na Daljnem Vz-toku, nikdar pa se nečejo ponižati, da bi doma opravljali policijsko službo. Vojni minister je bil o tem brzojavno obveščen. L o d Ž 25. julija. Policija je našla v neki hiši veliko izdelovalnico bomb. Poleg materijala za izdelovanje bomb se je našel tudi imenik 20 anarhistov in štirje zaboji razstreljiv. Policija je zaprla lastnika dotične hiše in vse one osebe, ki so navedene v imeniku. Varšava 25. julija. Včeraj so tu revolucionarji zaklali nekega detektiva. Istočasno so ubili tudi enega redarja v Možici, enega policista v Ka iišu in enega detektiva v Sosnovicali. T i f 1 i s 25. julija. Danes zjutraj je nekdo vrgel bombo pred policijskega načelnika K o v a 1 e v a, ki je bil težko ranjen. Policija je prijela dve osebi, ki ste na sumu, da ste izvršili atentat. Dopisi. Iz Metlike. Dne 22 t. m. s: je vršila v Metliki pod predsedstvom g. okr. nadzornua Turka okrajna učiteljska konferenca belokranjskega učiteljstva, katero so počasiiii s svojo navzočnostjo tudi g. okr. glavar V. Parma in nekaj sosednih kolegov. Po običajni otvoritvi m pozdravu se je spominjal g nadzornik umrlega učite! i* g. K en de. Na dnevnem redu je bita dobro uspela hospitacija: »Strupene jagode«. Gosp. nadzornik nam je podal obširno, vsestransko premišljeno in poučno poroČiiO o posameznih predmetih ijuisfce šole. Razdelil je tud: od njega sestavljen, času in krajevnim razmeram primeren in podroben učni načrt za po navljalno diako in dekliško šolo. Nato sta se prebrala dva res izvrstno izdelana referata giede učiteljskega vpliva na disciplino v šoli in zunaj šole. Poročilu knj. odbora in voiitvi taistega je sledilo več samostojnih predlogov, r-*k«r je g. nadzornik s trikratnim »Z*vin« na cesarja zaključil konferenco Zbrano učiteijstvo je slo k skupnemu obedu na vrt gOBp. M a kar j a, ki je poskrbel za to- Beveru se razprostirajo mogočni gozdi Vretenčanov, na jugu pa se širi lepo obdelano polje. Na vzhodu trga buči reka Sumnica, ki se na levem bregu zajeda v mogočne skale hriba Kre-menca, na katerem stoji samostan s oer&tijo istega imena. Samostan in eerkev sta pač toliko šarita med gozdnim in sadnim drevjem, da ne vidiš iz tega ničesar drugega, kakor pri dobrem opazovanju pozlačeni cerkveni križ. Mi trije L »doći samostanski prebivalci sprva Še tega nismo vide!i, zato poprašam jaz, ki sem imel in sem si lastil komando nad onima dvema, v trgu kmeta, ki si je prižigal ravno tobak pred hišo, kod pelje pot v samostan. »Ali greste v klošter?« hiti možic in vleče iz pipe, da so se mu delale take jamioe v licih, da bi lahko lešnike noter vtaknil. »Seveda, drugače ne bodemo vpraševali«, mu odvrnem. »Jaz mislim, če mislite postati menihi« »Menihi, da, vsi trije; a sedaj nam povejte, po kateri poti naj gremo!« rečem zvedavemu možu. »Kar po tej poti pojdite, dokler ne pridete do velikega križa; tam se čno in dobro postrežbo. Posetilo naa je več učiteljskih prijateljev. Med prijasnimi napitnioami in živahnimi govori, ki ao alikali alaati obupni gmotni položaj, je učiteljatvo abrano s svojimi prijatelji preliv-lo tako redko odmerjen čas skupnega ae stanka. Vsak pa je odhajal četudi veselega obrasa, s pekočo nado na zboljšanje svoje krvavo zaslužene plače. Na svidenje prihodnje leto. Vsak delavec ima pravieo do plačila. Zakaj ga jemlješ ti nam — domovina? Trgovska in obrtna zbornica. Včeraj popoldne ob petih je imela »Trgovska in obrtna sborniea« sejo, na katere dnevnem redu je bila predvsem določitev onih zborničnih članov, ki se imajo koncem tega leta podvreči novi voiitvi. Sejo je otvoril predsednik gosp. Josip Lenarčič, ki je imenoval za overovatelje zapisnika zbor. svet. gg. Mejača in Zamijeni. Zapisnik zadnje seje se je brei spremembe odobril. Predsednik je nato naznanil, da je zbor. svetnik g. Josip Petrič odložil svoj mandat in da je predsedstvo na njegovo mesto pozvalo g. Karla Pollaka, ki je dobil pri zadnjih volitvah za PetriČem največ glasov. Ker je pa g. Pollak izjavil, da ne sprejme mandata, prideta v poštev gg. Lovro Rebolj in Iv. D o v g a n. Ker sta oba dobila pri voiitvi enako število glasov, mora med njima odločiti žreb. Predsednik je takoj odredil žrebanje. Žreb je odločil sa g Ivana Dovgana, ki je torej postal s tem Član zbornice namesto odstopivšega J os. Petriča. Pri točki »VII mednarodni shod v zadevi delavskega zavarovanja«, ki se ima vršiti meseca septembra na Dunaju, je predlagal gospod predsednik v imenu združenih odsekov, da se naj na ta kongres pošlje zbornični Ujnik in se naj v to svrho dovoli 230 K. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Takisto soglasno se je sklenila sprememba volilnega reda v tem smislu, da pripade vsaki volilni kategoriji po p e t mandatov. O zborn.čoih članih, ki imajo koneem tega leta izstopiti, je poročal zbor. tajnik g, dr. V. Murni k. V smislu § 6. poteče volilna doba konoem tega leta g. P. Velka-vrhu in Iv. Dovganu, drugi člani, ki naj izstopijo, pa se morajo določiti po žreba, ker je funkcijska doba pri vseh enaka. Predsednik je z izžrebancem poveril zbor. svetnika gg. C P i r c a in A D i t r i c h a. Žreb je odloči), da izstopijo letos iz zbornice ti-le svetniki: F r. Koli-mann, V. Rohrmann, Feliks Urbana,Leopold Fursager, J. Gassner, J Luckraann, J. 3ohrey, FilipZupančič, Josip Vidmar in Ivan Rakove c Na predlog poročevalca g. Zamijeni je zoornica sklenila, za obrtno nadaljevalno šolo v Radečah vsako leto prispevati 100 K. O prošnji za podporo sa prireditev razstave vajenskih del v Radovljici je poročal tajnik gosp i dr. M u r n i k. Zbornica je sklenila, da se dovoli v to podpira 100 K. Tudi prošnji »Društva katoliških rokodelskih pomočnikov« v Ljubljani obrnite na levo roko, pa pridete kmalu do znamenja, v katerem je Mati Božia; tam zavijte na desno in držite se vedno prave roke toliko časa, da pridete na most. Na drugi strani mosta je pa le ena pot, in ne morete se zgubiti, če bi hodili opolnoči.« Po označeni poti pridemo dn samostana; a tu se nam je stavila zopet nova zapreka: nikjer ni bilo pravega vhoda. Trkali smo na neka hrastova vrata, ki pa nikakor niso imela volje se odpreti. Tu nam pride pomoč v podobi starega patra, ki je prišel is gošče. Ime mu je bilo Vigilij, kakor sem izvedel pozneje. »No, kaj bi pa radi ?« vpraša prijazno, »koga iščete?« Jas stopim korak naprej in mu povem, da smo prišli v samostan, pri sebi pa da imamo sprejemne liste od prečastitega patra provineijala. »0, o, o!« vzklikne veselo pater Vigilij, »kdo bo znal bolje pridigovati? Koliko šol ste pa izvršili?« Povemo: jaz da sem lopnil v sedmi, moja tovariša pa da sta prinesla krepki trojki is pete. Bilo ju je nekoliko sram, moja bodoča sobrata, da sta bila le v peti in da je nista aa podporo sa prireditev razstave, o kateri prošnji je poročal svetnik g. Josip Vidmar, se je ugodilo in se je dovolila po kratki debati podpora do najvišjega sneaka 100 kron. O predlogih zbor. svetnika gosp. J. K r e g a r j a glede nakupa »Obrt nega rada«, ki ga iada »Slov. kršč. aosialna zveza« in glede gotovih odlikovanj, ki jih baje dobe obrtniki na raznih razstavah, je poročal g. dr. Fr. Windischer. Zborniea je sklenila, da ne kaže, da bi nakupila .»Obrtni red«, pač pa bode opozorila obrtne sadruge na to, da je »Obrtni red« izšel in da bi bilo umestno, da bi ga nakupile. Glede odlikovanj je sbornioa sklenila, da je potom zadrug na primeren način opozoriti obrtnike, da 80 diplome fingiranih in zakotnih razstav brez vrednosti in brez vsakega pomena. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik sejo zaključil ob šestih zvečer. Dnevne vesti V Ljubljani, 26. julija. — Brezmejna podlost. »Slovenec« nadaljuje s svojimi sramotnimi obrekovanji o ljudski veselici v korist Prešernovemu spomeniku. Sieer se skuša nekoliko opravičevati, ali to opravičevanje je prepleteno z novimi napadi in lažmi. Tako pravi, da »ni povedal tisočerih podrobnosti, ki so se javno videle«, da bi lahko »navedel stotine pikantnih posameznosti« in vprašanje, ali naj našteje »cele zgodbe o posameznih liberaloih, kaj se jim je primerilo vse to noč.« Le na dan, kar na dan z vsem, kar more »Slovenec« dokazati. Liberalci se nimajo ničesar bati. Na veselici je bilo 14000 ljudi in vendar se ni zgodila niti najmanjša rabuka, niti najmanjši prepir, kar je naravnost občudovanja vredno. Kajti zbrani niso bili sami akademiki. Ob nedeljah je skoro v vsaki gostilni, če je le 50 ljudi zbranih, kak prepir in pobožni kierikaloi na deželi se koljejo pri takih prilikah, kar se da. Tu pa je bilo na tesnem prostoru 14000 oseb in vendar je vladal najvzor-nejši red in res indealna harmonija in ne enkrai ni bilo treDa intervenirati. Na Dunaju so bili različni klerikalni »Kinderfesti« in »Zuckerfesti«, pri katerih je imela policija vse polno opravka tudi z nadelanimi prelati — pri naši slavnosti pa ni bilo niti najmanjše disharmonije. To je pa najboljši dokaz, kako nesramno je »Slovenec« lagal, zakaj kadar so ljudje pijani, tedaj se vedno in povsod kaj zgodi, pa naj bodo pijani liberaiei ali klerikalci. Sploh naj »Slovenec« kar lepo imlči o treznosti in spodobnosti. K|e je več pijanosti kakor na novih mašah, kje se gode večje nespodobnosti kakor na božjih potih? In tudi nemški listi si lahko prihranijo svoje opazke, kajti poglavje o živalskih pijanostih v kazini, o pretepih in škandalih je polno zanimivosti in dobro znano o »Sio- mogla dalje pribrisati, a pater Vigilij ju potolaži s milimi besedami: »Nič, strahu, le korajžo, pri nas ne izbiramo mnogo, koliko šol ima kdo, čeprav bi jih postavno moralo šest izvršenih biti. Tudi mene so pobrali kakor ranjenega vojaka, ko sem svojemu rajnemu očetu prinesel v šesti šoli mogočno dvojko domov, pa sem vseeno star postal med tem zi-dovjem. O saj ni nič hudega tu pri nas; ko smo lačni, gremo jest in pit, če Brno žejni; drugače pa nekoliko beremo, se sprehajamo, spovedujemo itd.« Zasmejal se je in nas nekoliko rešil strahu, ki smo ga imeli pred strogim samostanskim Življenjem. »No, pa pojdite s menoj,« pravi pater Vigilij po onem smehu, »vam bom pokazal, kam vas bodo spravili.« Peljal nas je v samostan v prvo nadstropje k vratom, ki so nosila na čelu napis »Clerieatus«. Posvoni in nedolgo potem se odpro vrata, in pater Vigilij nas porine noter s besedami: »Tako, drogo boste že izvedeli.« V tem so se odpirale posamesne eeliee in is njih je pokukala na lonee ostrižena glava, h o teč isvedeti, kdo si upa motiti jih v njihovi tihoti. »Kandidati, kandidati!« so si šepetali venee« pa naj ee spomni katoliškega bala na starem strelišču. Mi smo o njem doslej molčali, zdaj pa ne bodemo vel in bodemo natančno pojasnili, kaka velikanska pijanost je bil ta katoliški bal — pijanost je bila tolika, da je skoraj bilo treba čolna, ki bi bil prevažal ljudi čez luže pred streliščem — in koliko posla so imeli policaji, da so rasne parčke vsaj is obličja strelišča odganjali. »Slovenec« in »Tagespošta« iskoriščata nedolžne dovtipe, ki smo jih priobčili v soboto. Sioer vesta oba ta lista prav dobro, da je bila to šala, ali vzlio temu skušata iz tega kovati dokazila za svoja obrekovanja. »Slovenec« ima zdaj predrznost trditi, da ni žalil narodnih dam. Ali naj le kdo prečita soootno njegovo številko in videl bo, da je vsaka beseda najnesramnejše žaljenje in da popisuje veselioo tako, kakor bi ae bili tam kar očitno godili spol-aki ekscesi. Naj »Slovenec« nikar ne misli, da se je z včerajšnjo notico opravičil in popravil storjeno lumparijo. Taka imfamija se ne pozabi, taka infamija se mora kaznovati in mi mu jamčimo, da, kolikor je v naših močeh mu bomo to z obrestmi vred vrnili. Razloček bo le ta, da je »Slovenec« lagal, mi pa bomo razkrili dejstva in jih dokazali. — Nemško trpljenje. Pred nekaj dnevi je došlo več čeških trgovcev v Ljubljano, da si ogledajo našo lepo domovino. Trgovsko društvo »Merkur« jim je priredilo prijateljski sestanek na vrtu »Narodnega doma.« Ta sestanek je bil tako mnogobrojno obiskan, da je bil vrt nabito poln. Udeležilo se ga je poleg slovenskih trgovcev najodličnejše slovensko občinstvo. Ljubljanski dopisnik »Tagespošte« je pa videl in slišal čudne reči na tem seBtanku. Slovenskih trgovcev sploh ni bilo nič na-vzroČih, ker so ostentativnoiz ostali! Izborno, kar klasično! Trgovci prirede častni večer, potem pa ostanejo doma in zapahnejo vsa vrata, da ne bi bilo treba iti na od njih prirejeni sestanek! Taka moda vlada menda pri nemških trgovcih, sicer bi se ne mogla poroditi v skisanih možganih ljubeznivega dopisnika »Tagespošte« Peščica ljubljanskih nemških trgovcev si menda domišlja, da brez njih ni moči sploh ničesar prirediti, zato pa pošiljajo take kulobocije med črvive predale »Tagespoštinega« jalovega uredništva. Tako pisanenje pa tudi priča, kako pri tleh se giblje razum bralcev omenjenega lista, da jim taka hrana tekne. In potem ta otročja trditev: Nemški se je govorilo! čemu neki. Ceh govori češki — Slovenec pa slovenski in razumeta se prav dobro in prav nič jima ni treba nem ščine. Ljubi nemški šovinisti se morajo že sprijazniti z resnico, da dan danes slovanskim izobražencem ni prav nič več treba nemškega obče-valnega jezika. Za Nemce je to sicer bridko, pa jim ni pomagati. mladi nuenišoi, med katerimi sem spoznal par znancev z gimnazije, ki so lansko leto omagali in ker ni bilo drugega pripomočka, potegnili so jo v samostan. Sprejemni list smo oddali patru magistru, ki ima lepo ime Gelestin. Njegova zunanjost se mi zdi smešna. Meri najmanj dva metra, a je suh kot pajek, »obligatnega predmeta« pa nima prav nič. Vrh telesa se mu guglje velikanska glava, velika kot čeber. Če je kaj dosti v n,ej, bomo že videli, saj pater magister je vsgo-jevatelj nas kremenŠih novisev. Ko je pater magister vsprejemne liste z naslovom »leoturia salutem!« preštudiral, nam je odkazal vsakemu svojo eelioo z besedami: »Vi greste sem, vi tja in vi tja«, nakar je izginil v svojo sobo, ki je tudi v novicijatu. Jas sem dobil številko trinajst. Nehote mi je noga zastala na pragu, kajti vera v vraže se je kar nana-gloma vzbudila v meni, in takoj mi je reklo nekaj v srcu, da ta številka trinajst mi ne bo prinesla prave sreče in zaželjenega notranjega miru, ampak da je usodepolna aa mene. (DaJie prih.) — Škofovi zavodi. Poročali smo te dni, da se je snaženje š*0 fovih zavodov oddalo gosp. Antonu Karblu, ki je pred nekaj časom it. stopil is katoliške eerkve in prestopil k protestantizmu. To je resnično. Q Karbl je bil pri nas in nam je to sai* potrdil. Prosil nas je pa, naj zabele, žimo, da je prevzel vse snaženje zavodov, a ne sa 2200 K, nego le u 900 K in da nista oba njegova pr. močnika prestopila k protestantizam, nego Bamo eden. — Odlikovanje. Cjsar je d*, želnemu veterinarnemu rtferectu pti o. kr. deželni vladi v Ljubljani, » Ivanu Wagn erju podelil p0. vodom njegovega zaprošenega umi-rovlje ja vitežki križec Franc Josi-povega reda. — Skušnjo za uradnega vodjo so napravili pri centralni oblasti na Dunaju v spomladanskem terminu 1905 sledeči gg. peštni rfi. oiali v Ljubljani: Ivan Jun z t odličnim uspehom, Teodor K e 11, Alojzij Gregorič in Alojzij Czernioh z dobrim uspehom. — Za 40let.no zvesto službovanje so dobili sledeči ualu-žbenci papirnice v Vevčah častno svetinjo: Jernej Čer ne, Fr. Kernc Franc Lampret, Uršula Gregor o Neža Lampič, Uršuli Ocvirk Jerica Skotin ln Uršula T rt ni k. — Čisti dobiček Prešernove veselice. Pri včeraj šoj i moškega odbora za Prešernovo veselico je predložil gosp. Fr. Trdina računski zaključek o dohodkih in stroških Prešernove veselice. Vseh dohodkov je bilo 26.12 1 kron i 1 v, v pa 13.492 kron 78 v. Ker se bo pa pri stroških še doseglo najmanj 500 K popusta, ostane za Prešernov spomenik Čistega 13.128 kron 93 v kar je vsekakor prav znatna svota I — Odborova seja „Društva slov. književnikov in časnikarjev" bo v soboto dne 29 t. m. ob p e t i h zvečer v ur<*d niških prostorih »Slovenskega Na rodi«. Posvetovalo se bedj o izdaji poljudno pisane knjižice o Prešernu povodom odkritja njegovega spomenika. Knjigo le spisal, kakor smo že poročal', g. E G&ngl Ker je torej seja izredne važnosti, se gospodje odborniki vljudno poz*vliaio. d-pridejo c n n e s i i i v o k ti sb»i! — »Glas Svobode" in slovenska Matica". Danes nam došla številka ameriškega slov. lu u „Glas Svobode" prinaša ostro ure ško izjavo, naperjeno proti „Slov. Matici." Uredništvo pravi, da pošilja svoj list „Slov. Matici", da je pa zadnja Številka prišla nazaj z opazko „Se ne sprejme." Tudi mi smo mnenja, da ima „Slov. Matica" nalogo, zbirati slovenske knjige in časopise in zato umejemo nevoljo ameriških tovarišev. Mislimo pa, da se je bržkone zgodila kaka zs in ne dvomimo, da bo „Slov. Matica" stvar zadovoljivo pojasnila. — Unski župnik se v Ik cunji krčevito brani, da ni zaprl vod« njaka, ko je na Uncu gorelo. Povemo mu, da smo to, kar smo poročali, izvedeli od avtentične strani tako da je vsako zavijanje od strani, un^ župnika nepotrebno, kajti uraduo dognana stvar se tudi z vpitjem D utajiti. Sicer pa Župnik tudi upehanim vojakom ni privoščil vode. Ko je prišel pri marketenderju nastavljeni ljublj.. postrešček prosit župnika vode za i jake, ga je župnik osorno odgnal. V ostalem pa poznamo bolezen miŠkc-a Župnika in mu njegovega vedenja prav radi te bolezni ne zamerimo tako, k.. bi jo zamerili komu drugemu. — Iz St- Lovrenca se nam piše: Kdor hoče videti lepo živino, naj pride v temeniško dolino. Sejmi na Vel. Loki, v Št. Lovrencu in Vel. Gabra, spadajo gotovo med najboljše na Kranjskem. V torek se je naložilo na Vel. Loki 36 vagonov goveje živine iu k je primanjkovalo prostorov, da bi se bili kupci skoro stepii zanje. Par volov 1000—1200 K, to ni redka prikazen. Le žal, da je prejšnji dan deževalo, vsled česar se ni prignalo toliko Živine kakor po navadi. Dne 10. avgusta pričakujemo zopet Živahne kupčije. — Meteor. V nedeljo zvečer so videli v Novem mestu na jut-nem koncu rimske ceste izredno lep meteor, ki je izginil čez poldrugo sekundo. Kakih 12 zveid se je utrnilo nato. — Mlada navihanka in tatica. 16letna Jerioa Berentio, pristojna v Mirno na Dolenjskem, ie kradla, kamor je prišla. Žts leta 1901 je bila zaradi neke tatvine poslan« v poboljševalnioo v Lanzowitz pri Gradcu. Dekle se sna prav čedno oblačiti in pripoveduje, da je pridi* iz samostana v Ljubljani in da prosi za uboge. Mnogo se jih je dalo ujeti* da so ji dajali obleko in denar. V •li to U-Pii a. im U. »je *! *i le- 8. >o- lišila ini 5 na a. z !ii 2. lu-no »c, '*> r« eji ico ski reje ov bo inj ov iliri a e >d-ta-aji QU leže rej Ije da im sta oi- Ca-roj y'a ne na ke no >a, >ta >vi >d-no reda s- da im šel 5ki TO V ga av ;or km iaj el. ru, aj-el. še se ov sn. lo, ne ri- er i-sp ?° krili d, je 31 ia ri 10 la •i ti, V jjoljšib hrŠah SS sna narediti tako ponižno in pohlevno in se zna tako gao obnašati, da vedno doseže svoj 0,|j, namreč, da kaj priberači in da ukrade. Ukrade vse, tako je k a piteljskemu vikarju W a t sin v »v';vem mestu odnesla iz kapiteljske ^rkve njegov brćvir V Šmihelu pri jjovem mestu je siser Btrogo pred stcjnioo nalagala, da ji je dala podpore. Naposled pa so se tatvine že preveč namnožile in okrajno sodišče T Velikih Laščah jo je spravilo pod ^Ijuč. Izdala se je pod imenom M* rija Se d »o. — Bralno in pevsko dru itvo Toplice priredi v nedeljo dne 30 t. m. vrtno veselico v prostorih 2 kneza Auersperga z ljudsko pred 8tsvo »Kje je meja«. Veselica se prične ob 7. uri zvečer. Vljudno se rabijo gOBtje iz bližnjih krajev. V gluiaju slabega vremena se vrši ve gelica teden pozneje. — Posebna va bila se ne razpošiljajo. — Strela je udarila 22 t popoldne msd nevihto v hlev posestnika Andreja Hrasta v Za tiJn*. Ogenj je uničil hlevovo atreho d in okoli 500 stotov sena. Škode okoli 4000 K. Hrast je bil zava iovan. O/enj je lokalizirala požarna hramba iz Višnje gore s pomočjo domačinov in topničarjev iz Ljub sne ko so bili ravno nastanjeni na svojem potovanju v Višnji gori. — Strela je ubila v ponedeljek pri Sv. Dubu pri Stari Loki Marijo Šetina in Marijo Jelov 5an. ko sta z Marijo Jenko vedrili pod neko lipo. Jenko je bila le noamliena. Ljudje res kar sami drve t smrt! — Čitalnica v Cerkljah na Gorenjskem priredi v nedeljo 30. t. m. na Vavknovem vrtu I. javno veliko vrtno veselico, pri kateri sodeluje gitalniški pevski zbor iz Kranja, I. slov. pev. društvo „Liraw, solisti in domači pevski zbor. Po pevskih točkah se rprizori igra: „Nemški ne znajo," burka : em dejanju, pri kateri nastopijo same domače kmetske moči. Cisti dobiček je namenjen kranjski dijaški kuhinji in citaluiški knjižnici. — Razstava vajeniških del v Radovljici, pod pokrovi- ijstvoro £0?poda c. kr. okrajnega glavarja Osoua plem. Dete ia, se c ri — zajedno z razstavo izdelkov obrtn h nadaljevalnih šol v Rađov-n na Bedo — v nedeljo, dne aiija t. 1. ob 9. uri dopoldne v : p u Ludske šole v Radovljici. — K otvoritvi se vljudno vabijo ptni m o j tri in njihovi vajenci, ki istavili, nadalje pa sploh i ' ki se zanimajo za napredek obrtnosti. — Splošnemu obisku bo ustava odprta še istega dne, takoj po otvoritvi, do 5. ure popoldne, na-: i pa vsak dan od 9. do 12. ure i Idne in od 2 do 6. ure popoldne — Vstop je brezplačen. — Raz-Biava se zskijuči v nedeljo, dne 6. vgusta t. 1. popoldne. — V glavo je ustrelil 24 rc. hlapec Ivana Trpinca, gostilničarja m posestnika v Kamniku. Rana menda ni nevarna. Hlapca, ki je nekoliko slahumen, so zaprli. — Z nožem je zabodel 25. t. rn. učenec druzega razreda Mbin Košir, svojega součenca olja Loboda v Kamniku, w mu ni hotel dati dveh cimbar. zbodel ga je tik srca. Lobodo so feE&vestnega prenesli k zdravniku. — Netočnost poštnih tehtnic. Tajnik delavskega bralnega frnštva v Idriji je 19. t. m. osebno &ddal pri poštnem uradu v Idriji isnoo za »Narodno tiskarno« v Ljub sni ter prosil, da bo tehta, da je primerno frankovatl. Poštna 2pr*vitelj'oa je p smo pretehtala in ifavila, da znamka 10 h zadostuje, društvo je po nekaj dneh zastonj ričakovalo tiskovin, ki so se z istim Rsmom naročile. Ko se je prasalo n poštnem uradu po tej pošiljatvi, & Goe 24 t. m. zvečer dobilo pismo tozaj v opazko, da ni bilo sprejeto, e* ni bilo dosti frankirano. 0;>ra-Hfteno se po tem postopanju vpra-a^o. kako je s točnostjo tehtnic c. :r- poštnih upadov. Pismo se je po iraitvi zopet Uhtalo vpričo nekega Ntnega uslužbenca in je tehtalo [J toraj je znamka 10 h zadobila, — llirsko-bistri&ko-tr nov-Jka moška podružnica sv. '■rila in Metoda je imela bvoj ^oi zhor v nedeljo v hotelu »Ili Po nagovoru gosp. predsednika Zarnika, nam je g. blagajnik V. 3t*t v kratkih potezah očrtal delo-'inje in denarno stanje podružnice. -e*08 je podružnica čez 300 kron na-)r*la ia Ciril Metodovo družbo. Da )e za naše razmere tako velika r*ot& nabrala, se je zahvaliti v prvi rtatl g- Sketu. Sklenilo se je, ds bode "Ob podružnico pri glavnem zboro-f4nm zastopal g. dr. Kržišnik, od-oano g. Sket. Predlog, naj bi po fQinica napravila vsaj enkrat v me JJJJ »jour fix«, je bil sprejet. Stsri abor je bil zopet izvoljen. Gospod tajnik je porabil ugodno priliko inje nabral kakih 26 K — Prememba posesti. Ne kdaj Aleksandrovo premožeoie v Ilir aki Bistroi je kupil g. Ant. Ličan ia 26 000 K Sarin vo premoženje je prešlo v roke goap. Ivana Tomšiča v Ilirski Bistrici. Tudi nekdanje Mekolfoovo premoženje je kupil pred nekaj ča som g. Vinko Štet v Ilirski Bistrici sa vsoto 30.000 K. — Notarijat v Mariboru Notar g. Karel Hauk iz Slovenske Biatrioe pride 1. avgusta v Maribor na mesto umrlega notarja dr. Rei-dingerja. — Narodni dom v Vojniku na Štajerskem. Vojniška posojilnica je kupila v trgu hišo, iz katere se primerno prenaredi „Narodni dom." Nemce in nemčurje strašno peče nameravani „Narodni dom" in že zdaj vpijejo kot divji. Zoper ustanovitev „Na-rodnega doma" pa nimajo drugih pomislekov, kot da zabavljajo in obre-kujejo zavedne slovenske VojniČane. — Brata umoril. 20 etm Ant. Majcen iz Prerada pri Polenš%ku bliiu Ptuja je v prepiru sunil svojega brata Jjžefa z nožem in ga zadel naravnost v sroe, da je ta čez pol ure umrl. Morilca so zaprli. — Težka poškodba vsled ljubosumnosti. V Radovini na Štajerskem so imeli predzadnjo nedeljo ples Neki dragonec iz Maribora se je posebno sukal okoli žene ne kega civilista, ki je postal silno Iju-boBumen. Sledil je prepir in civilist je dragonoa z litrsko Bteklenico uda ril tako močno po glavi, da se je dragoneo onesvestil. Malo upanja je, da bi okreval. — Bombardiran brzovlak. Ko je v soboto zvečer vozil reški brzovlak proti Kilovčam, je pričelo v vozove leteti pest debelo kamenje. V prvem razredu je bilo več šip zdrobljenih, v III razredu je bil neki potnik na roki rahlo udarjen. Orož-ništvo zasleduje zločince. — Iznajdba. Tržaški tehnik Mihaei Micheluzzi je iznašal aparat, s katerim se prepreči, da ne tr čita ob megli dve ladji druga cb drugo. Delniška družba John Coekeriil v Bruslju mu bo dala 4 milijone frankov, da si odstopi iznajdeni patent. — Težko ranil je v Pulju neki Dominik Chiaruttini 29iet-nega stavbinskega podjetnika Emila P ern j ača ve!ed nekega besedičenja. Rane so smrtnonevarne. Napadalec je zbežal. — Za svojo 56letnico je prišel pod klju£. Smoii je prišel s prisilnim potnim listom v Ljubljano oženjeni krojaš&i pomočnik Vii|em Kaučnik, rojen 28. julija 1849 v Dovjem in tudi tja tristojen. Mesto da bi bil kreoil prave pot, je šel r*i£i po kavarnah »puaat kljuke«. Ko je prišel ob polu 2. iz kavarne »Evropa«, ga je stražnik Jezovšek aretoval. Med aretovanjem je izustil besede, ki ae po § 63. kan. zak. kaznujejo s težke ječo od enega do pet let, (razžaljenje Nj. Veličanstva), potem pa še velel, da naj ga le dobro zapro. Kaučnik je bil že enkrat zaradi tega delikta kaznovan s 13mesečno ječo, enkrat je sedel 6 mesecev zaradi nevarnega pretenja, 8krat zaradi prestopka tatvine in goljufije, največjo kazen je obsedel zaradi hudodelstva tatvine s petletno ječo. Navedenec je tudi poznan v Italiji in od tam za vedno izgnan. Oddali so ga o. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. — Ceno vino je včeraj pilo na Karlovski cesti nekaj žensk in otrok. Dva voznika sta namreč peljala po Karlovski cesti vino in se pred Je-rančičevo prodajainico umaknila na sproti dirjajoČemu električnemu vozu. Pri tem je pa zadel s ojem zadnji voznik s tako Bilo v sod, ki je bi na vozu, da mu je predrl dno in vino je drlo iz njega, kakor iz stiskalnice. Ko so to zagledale Žejne ženske in otroci, so iz vseh strani drii skupaj s posodami in loviii vino, katerega seveda niBO dale vozniku nazaj, ampak je ponesle vsaka na svoj dom. Take nesreče, oziroma sreče si žele nabniee gotovo vsak dan. — Tatvina. Luciji in Antoniji Balantovi, delavkama v tobačni tovarni, BtanujoČima na Krakovskem nasipu št. 10, je bil ukraden etni, v kojem je bila zlata double verižica, vredna 6 K in srebrna oklopna verižica, vredna 12 K. Tat je dosedaj še neznan. — Z motorjem sta zadela predvčerajšnjim popoldne gg. Jakob B in Anton R. na »Llovdovem« dvorišču v hotelski voz, slomila pri tem oje, poškodovala svetilke in konjsko opravo. Hotelir ima 170 K škode. — Božjast je sinoči vrgla na Marije Terezije cesti delavca Avguština čebulja, katerega bo morali prepeljati s rešilnim vosom v deželno bolnišnico. — Tatvina v vlaku. Danes zjutraj je bila v vlaku, ki pelje is Trata na Dunaj, med spanjem ukradena kuharici Ani Zupančičevi zlata ura, vredna 200 K s 120 K vredno slato verižico in 60 K denarja. Tat je nesnan. — Dalavsbo gibanja. Včeraj ae je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 70 Slovencev, 30 Hrvatov in 35 Macedonoev. 25 Hrvatov je Šlo v Sshaibs, 30 pa v Inomoat. 30 Lahov je šlo na Jesenice, 19 v Hrušioo, 16 v Bohinj, 18 jih je prišlo is Heba, 30 pa is Hrušis«. — Ljubljanska društvena godba priredi danes sveder koncert v Gdsski pivarni (S r. Petra cesta). Začetek ob 8 ari. Vstop prost. — Mestna kopel. Od dne 21. junija do dne 20. julija t 1. se je oddalo v mestni kopeli vsega skupaj 3724 kopeli, in sicer za moške 2762 (prsnih 2000, kadnih 763), za ženske 962 (prsnih 640,kadnih 322). — Hrvatske vesti. Občinske volitve v Dubrovniku. Občinskih volitev v Dobrovniku se ne udeleži srbska stranka, ker se ni mogla sporazumeti s »Hrv. stranko«. A tudi »Hrvatska stranka« z dosedanjim županom dr. P čingrijo je sklenila, da ne postavi pri volitvah svojih kandidatov. Občina torej preide brez boja v klerikalno pravaške roke. — Bivšemu podbanudr. Sumano-viču je podelila hrvatska vlada do voljenje sa izvrševanje advokature v Zagrebu. G >vori ee, da bo dr. Suma-novic izstopil ia madjaronske stranke in se pridružil opoziciji; z njim izstopi baje tudi več njegovih ožjih somiš ljenikov. — Klerikalna stranka na Hrvatskem. Kose je nedavno tega osnovalo na Hrvatskem kleri kalno glasilo »Hrvatstvo«, so nekateri naivni ljudje mislil1, da patroni tega lista nimajo drugegu namena, kakor da si ustanove svoj organ. Kako na pačno mnenje je to bilo, kaže dejstvo, da se je uvedla akcija za usta novitev posebne klerikalne stranke na H vatskem. Urednik klerikalnega »Hrvatstva«, Ho k, je namreč jel razpošiljati vabila na shod v Zagreb, na katerem bi ae naj organizovala hr vatska klerikalna stranka. V kratkem bodo torej imeli tudi Hrvati svojo organizovano klerikalno stranko in bodo lahko na svojem telesu poskusili, kako težka je borba s to kugo, ki zastrupi vse javno življenje, čim se pojavi — Slovenci v Ameriki. Klerikalni sadovi. Jožef K as telio in Juri Bi žal, slednji iz Poljane v Beli Krajini, sta v ćikagu in oba huda klerikalca. V gostilni rojaka Jakšeta eta se pa sprla radi Bižalove seetre, nak»r jo KaBteli« potegnil sa mokrea in issUetil 4 krogle na Biž&Ia. ki je bil zadet cd treh m kmalu izdihnil. _ * Najnovejše novice. Štrajk V Belgradu. V Beigradu ao stopili v štrajk uslužbenci tramvaja, katerim so se pridružili delavci elektrarne, da je bilo zvečer mesto temi. — Anarhist aretovan. Poli oija v Budimpešti je aretovala anarhista Petra Wei la-Jerren-sen, ki je na sumu, da se je udeležil v Parizu atentata na španskega kralja Alfonza. — Schillerja so ukradli neznani zlikovci v mestecu H a i m -burg na Nemškem. — Strašna nesreča V Budimpešti je na nekem si dar s k e m odru, kjer je bilo 40 ljudi, nastal ogenj. 22 oseb je padlo v glo bočino. Trije so bili takoj mrtvi, štirje s rar t n o n e v ar n o, osem težko in osem lahko poškodovanih. — Sultanov dar. Turški sultan je podaril našemu cesarju dva polnokrvna arabska konja. — Umrl je na Dunaju zdrav nik in docent tehniškega vseučilišča dr. Edvard Lewy. — Strela je udarila v ko lodvor v Cervinjanu. Ubila je enega otroka in poškodovala tri može. — Rumena mrzlica razsaja v Novem O r 1 e an s u. Izmed 17 obolelih oseb jih je umrlo 6. — Deseti mednarodni časnikarski kongres se je pričel včeraj v Luttiohu v Belgiji. Na vzoči so zastopniki časnikarskih dru štev akorai vseh dežel. * Versko-nravna vzgoja. Tiste ljudi, ki so se udeležili ljudske slavnosti v korist Prešernovemu spomeniku in ki jih je „ Slo venecu na žgal s pohotnimi pijanci, bo gotovo zanimalo, če jim predočimo nekaj Kristusovih naslednikov tako, kakor so se izkazali pred sodiščem. Dne 1. t. m. je dež. sodišče v Ioomostu obsodilo katoliškega kaplana in kateheta iz Zella Ivana Hartmanna na sedem mesecev težke ječe in sicer zaradi hudodelstva posilnosti in zapeljavanja v nečistost. Hartmann je bil katehet na ljudski šoli v Zeli am Zillern in je devet do deset let stare šolarice spolsko zlorabljal. Vabil jih je v svojo sobo, Češ, da jih bo učil peti, in zadrževal jih je po pouku v šoli. Da, celo v spovednici je uganjal svoje svinjarije. In nič se ni Ženiral, če je njegovo početje gledalo več otrok. Ko je prišla stvar na dan, je krajni šolski svet zahteval, da se katehet koj odstavi, dekan pa tega ni hotel storiti, češ, da bi to bilo — pohujšanje. Hartmann je pokvaril in demoraliziral vso žensko mladino v svojem kraju. Sploh je Zil-lerska dolina v tem oziru v zadnjih letih veliko trpela. Kaplan v Riedu je dobil štiri tedne ječe, ker je poskusil posiliti nekega dekleta iz Kaltenbacha; Župnik Weber iz Rieda je zbežal, ker so ga iskali žandarji zaradi zapeljavanja Šolaric, župnik Leiters iz Un-dersa, prijatelj malih fantov, pa je poiskal drugo dolino, da tam narod versko nravno vzgojuje. 911 Najlepša princezinja v Evropi. Po dvanajstletnem zakon saem življenju je prišla letos prvikrat rumunska prestolonasUdnioa na Angleško v svojo domovino. S svojo izvanredno milobo in divnostjo oča-ruje ves angleški odlični svet. Ako ravno je že mati štirih otrok, je še vedno tako lepa in dražestna in polna mladostnih čarov, da bi se vsak slikar čutil presrečnega, da bi jo smel naslikati kot vzor lepote. * Z balonom preko Atlantskega oceana. Zrakoplovec Go-dard se namerava z zrakoplovom prepeljati iz Amerike v Evropo. Zrakoplov pojde iz Newyorka ali Washingtona in mora preteči 5000 km. Pri povoljnem vremenu in vetru bo pretekel balon vsako uro 50 km, tako da bo Godard prišel iz Amerike v Evropo v štirih dneh in Štirih urah. V slučaju nepovolj-nega vremena bo rabil 6 dni in 6 ur. Zrakoplov ima 12.750 m:i vsebine. Književnost — Die Misston des oster-reichischen Verwaltungsge-richtshofes. Pod tem naslovom je izdala tvrdka Moritz Perles na Dunaju brošuro, ki jo je spisal Valerijan pl. Piericzykowski. Pisatelj dokazuje, da upravno sodišče po smisla zakona ne sme nikdar prisvajati si legitimacije, da bi uradno vlagalo pritožbe. Naloga upravnega sodišča je, da obdrži upravo v postavnih mejah. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. V »Kurji vasi« alias Hradec kega vasi je nekaj zelo bojevitih žen in deklet. Dne 2 juniia so plele na domačih njivah Josipina Hlebš in Angela Hlebš iz tobačne tovarne ter Ana Jakopič in njena mati. Pepci in Angeli Hlebš pa jeziček ni dal mru; začeli Bta očitati Ani Jskopio najrazličnejše mladostae grehe. Ni pomoč ste jima prišli še šivilja Pavla Hlebš in Frančiška 3chweiger, ki je Jakopičevi zagrozila: »Pri moj' duš', tako ti bom glavo strla, ko kači!« Ker se p) Jakopičevi pretaka šo vroča miada kri, je skočila proti Hiebševim ter Schwdigerjevi, ki pa so Jakopičevo takoj imele pod seboj. Da ni bdo njenega moža, bi se ji bilo godilo slabo. Sodnik je obsodil vsako obtoženko po njenih delih, in sicer Angelo H ebš na tri dni za pora, ki se spremeni v denarno globo 30 K, Josipino Hiebš in FrančiSkn Sobweiger na 2 dni, oziroma 20 K in Pavlo Hlebš na 1 dan zapora, ozir. 10 K denarne globe. Noč ima svojo moč. Okrog ene ure ponoči 13 junija je začni na Marijinem trgu službujoči stražnik Fran Rak neko kričanje Dozde valo se mu je, da prihaja od hotel« »Union«, toda ko je bil tja pritekel, je bilo vse mirno. Kar naenkrat začuje na Francovem nabrežju krik: »Policija! Policija!!« Stražnik se obrne ter teče nazaj. Na Frančiškanskem mostu sreča vojaka Frana S t aut a, ki pravi, da je bil od nekega civilista napaden. Na Franso-vem nabrežju dobi stražnik ležečega na tleh nekega peka, par korakov od njega pa š * nekega obrtnika, katerega je Staut označil kot napa daloa. Obrtnik se je branil aretaciji ter je aakrivil hudodelstvo javne nasilnosti, toda državno pravdništvo je odstopilo celo zadevo okrajnemu sodišču, ker je bil mož takrat popolnoma pijan, kakor je bil pijan tudi njegov tovariš. Sodnik je obrt nika oprostil, ker se je pregrešil v slučajni in ne v zakrivile ni pijanosti. Čudno je, da sta bila ime novana lahko poškodovana, da sta pa na magistratu izjavila, da ne vesta, če sta bila že kdaj skupaj. Tudi neke pekove bukvice so se dobile v obrtnikovem žepu. Is tega se sklepa, da je eelo »afero« provsročil Staut, ki je oba pretepel, potem pa klical po policiji. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Mestni stražnik je na Martinovi oesti zasačil 26 let staro, brezposelno Ivano Ponikvar iz Žile pri Gerkniei doma, katera je bila za dobo 3 let izgnana iz mesta, a se je ie isti dan vrnila. Stražniku je rekla, da se piše Tekavac, vendar ji ta laž ni pomagala iz zadrege; bila je zopet aretovana in tirana na magistrat. Med potjo je pa jela stražnika s lampom in prokletim policajem smerjati ter proti njemu z rokami suvati in z nogami brcati, kar Ponikvar odkrito priznava. Obsojena je bila na 3 mesece težke ječe. Bivši pastir pri Francetu Bab niku v Tomačevem, 17 let stari Jakob Capuder, je svojemu gospodarju iz misnioe ismaknil gotovine 60 K, nato pa pobegnil. Klatil se je nekaj časa brez dela okoli in se preživljal s okradenim denarjem. Neko noč ga je pa mestni stražnik sasačil v mestnem logu v neki šupi spečega ter ga aretoval. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. Prisiljenoa, in sicer cigan Miha Brajdič in M a k s o Potočnik, delaveo, pristojen v Kamnik, sta hotela uživati preljubo prostoBt, zato sta jo od dela popihala. Brajdič je bil takoj na Dunajski cesti prijet, Potočnik je pa z odprtim nožem le tel po B!eiweisovi cesti proti tobačni tovarni, kjer sta ga dva mestna straž nika ujela in uklenila. J<*zen, da se mu ni beg posrečil je Btražnikoma zažugal, da ju bo, ko bo čez 14 dni prost, podušil, pa makari če je potem prav do smrti zaprt Ker je Potočnik, predno je bil oddan v prisilno delavnico, prišel že 16krat s sodiščem v dotiko, obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. JanezKogovšek, posestnik v ZavraČu je letos na Sv Fiorijana dan popoldne pred Ka/č £-vo gostilno v Žireh zagrabil sa bajonet orožnikove puške rekoč: »Mislite, da se vas kaj bojim«, in si tako hotel izsiliti vhod v gostilno, iz katere je bilo malo preje nekaj glavnih razgrajačev odstranjenih. K-r je bil Ko-govšek skoraj do nezavesti pijan, obsojen je bil le na 3 tedne zapora. Telefonska is brzojavna poročila. Trst 26. julija. Mestna delegacija je sklenila resolucijo, s katero odklanja italijansko fakulteto v Roveredu, in zahteva, du se ustanovi v Trstu in nikjer drugje. Budimpešta 26 julija. Vlada je dostavila vodstvu peštanskega komitata odločbo, s katero razveljavlja sklep, da komitat re bo v drž. blagajne oddajal prostovoljno vplačanih davkov. Sodi se, da bo vlada rabila silo, če se komitat ne vda. Petrograd 26. julija. Proti Židom se je začelo v Odesi velikansko gibanje. Zidje se boje velikanskih izgredov. Bukarešt 26 julija. Tukajšnji trgovski listi poročajo, da je trgovina v Odesi vsled revolucije uničena Odesa živi cd eksporta poljskih pridelkov, in ta je zdaj popolnoma ustavljena cena padajo, blago se pokvarja in škoda znaša že zdaj več sto milijonov rubljev. Pariz 26 julija. Witte je danes odpotoval v Cherbourg, kjer se ukrca in odrine v Novj York. Listi poročajo po oficijoznih informacijah, da bo mirovnim pogajanjem najbrže hitro konec, ker neče Rusija plačati nikake vojne odškodnine Pariz 26, julija. Trditve mo-narhistov in klerikalcev, da bo C o m b e s kandidat za predsedstvo republike, so neutemeljene. Com-bes je bolan in tudi ve, da ne bi zmagal. Poslano.*) Na poštnem uradu v Preserju se ne gode nikake pikantnosti, ki so vredne, da se dajo v časnike. Pisma ne ostajajo po 14 dni na pošti nikoli; poštni urad ima dolžnost samo po vasi looo dostavljati pošiljatve, druge vasi, odd Lene po V„ ■/* uro in več jih dobe, ko se pisem nabere več, ter plačajo po 10 h, ali pa pošljejo svoje ljudi na pošto, ni pa resnica, da se računi enkrat 6 h in drugikrat 10 b. Ni res, da isroča poštsrica »Slov. Narod« samasan in raztrgan, res pa je, da ga da čistega s pošte, kje se potem aa-maže, ni njena briga. Dopisnik pač ne more učiti isvežbane poštarice poštnih predpisov, katerih točno izvršitev je pod prisego obljubila. Menim, da bode sedaj mir. To na snsnje. 3357 Prese rje. 26. julija 1905. Marija Garich, _ poStarica. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha jočim ljudem priporočati je porabo;pristnega „Mollovejra Seidlita-praaka14, ki je preskušano domača zdravilo in vpliva na Selo dec krepilno ter pospe ailno na prebavljenje in sicer a rastoCim uspehom. Skatljica 2 K. Po poBtnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni aalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in a podpisom. B 7—10 Darila. Dpravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. Vinko Sket, II. Bistrica K IfUO, nabrano v hotelu „Ilirga" na občnem zboru U. Bistrisko-Trnovske molke podružnice. — G Al Kolenec, učiteljiačnik v Čemšeniku K 6*80 nabral v veseli družbi v toplicah Medija in sicer bo darovali: Minka Perlič 2 K, Ferd. Perlič 1 K, Se-Slar in Slabe 80 vin. in Val. Kolenc 2 K.^ — G. Ivan Kak K 27-50 nabral na novi masi g. Ant. Breznika v Ihanu. — Skupaj K 62 40. --Hvala lepa! Za Prešernov spomenik: Gosp. H. Holler iz Nabrežine 15 K nabral med sledečimi gg.: Marya Kolar, Josipina Stenikogler, Dra-gotin Starec, Max Milic, A. Ličen po 1 K; S. Kampjut, Jela Nemec, M F. Logar, R. L. Lisec in Ant. Mozetič po 2 K. - Zavezna Tiskarna v Celju 40 K. — Gca Pepica Majze\jeva iz Bele cerkve 15 K nabrala v družbi gospodov Novomeščanov in Ljubljančanov. — G. Henrik Rizzardi v Ljubljani 1 K mesto vstopnice. — Skupaj 71 K. — Živeli! Na zdar! Umrli so v Ljubljani: Dne 23,7 Ladislav Furlan, strojevodjev sin, 3 mes., Zalokarjeve ulice 4, driska. — Emilija Colloretto, zasebnica, 70 let, Stari trg 28, otrpnenje srca. V deželni bolnici: Dne 21./7 Lovrenc MarinSek, delavec, 71 let, cstarelost. Dne 22 7 Fran Vidmar, ribič 63 let. Vulnus complic. — Jožef Peterlin. delavec, 51 let, Carcinoma ventriculi. borzna poročita. „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni karei dnn. borze 25. julija 1905. Saloakeni papirji. majeva renta ..... srebrna renta ..... »vstr. kronska renta . alata ogrska kronska „ . , . n zlata u . . . 4°/o posojilo dežele Kranjca« . 41/s° o peaojOe mesta SpHet . »VfVi - » Z**** J 4V«Vj bos.-here. žel. pos. 1902 i " češka. dež. banka k. o. 4°' 491 /o !"/• 4% *°/c it 0 • /j /0 • k tO **///. Ž. . 4*/i° o »at» pis^a gaj. d. hip. b. i*/t*/a PeS*» kom- b* *• lO'/o pr....... zast. pisma Ianerst hr. n 0 ogrske cen. de£. hr. ...... z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železni« d. dr. ... • ax/i*/i obL češke ind. banke . 4C , prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/„ prior. doL žel..... S«/0 „ Juž. žel. knp. 7,7, ■ 41.0 _ avst. pos. za žel. p. 9. . Srečk«. Srečko od L 18601..... , . „ 1864 ..... s tizske ..... \ cem. kred. I. emisije . e b » xi- » • v 9gr. bip. banke . , srbske a fin. iOO* „ tnrsfc* ..... Sasilika srečke . . Kreditne m .... LnomoŠk« m Krakovska » Ljubljanske * avst. rud. križa - .... Ogr. „ 8 » ... Rudolfov« , Saloburske m • • - Danajsk« kom. 9 • • Delnice Južne železni«« ..... Državne železni«« .... avstr.-ogrske bančn« delni«« . Avstr. kreditne banke . . . Ogrska „ • ... ziivnostenske R ... Premogokop v Mostu (Br&r) . Alp laske montan ..... Praške že), ind-. dr. ... . Rtaia-Muranyi TrbovUske prem. družbe . . ▲.▼str. orožne tovT. družbe , . Oeška iladkorn« drnih« ■ . . Valute. O. kr. «ekin ...... 10 franki........ 20 mark«........ Severeigni ....... Mark«......... Laški bankov«* ...... zublji......s » • Dolarji......... Žitno cene v Budirppešti Dn« 26. julij* 1906. T&risukA. Denar Blagv 100-50 100-70 10105 101-26 100-60 100*70 11935 119*55 96 55 9675 116-85 11605 99-60 101 — 10060 101-60 100- — 100 — 100-90 101-85 100S.5 10070 100-2S 100-60 100*80 101-75 10610 107-10 100-50 101-60 10025 100 60 100 05 101-— 100-— «*_ 100-76 101*78 9990 99-60 100-— 318— 320*— 101 05 102 — 190 50 192-50 293 — 29b — 165-75 167 75 302 — 310 — 302 — 311 — 266 — ! 273 — 102 — 108 - 141 40 142-40 26 — 27-20 476-— 483 — 78*— 83*— 88 25 94 25 66- 70- - 54 75 55-75 34 — 36 — 81*60 «5-60 73 — 77 — 635 — 642 — 86-25 87 25 «74 75 675 76 1635 — 1645*— 660 25 661 25 778- - 780-— 246 — «47*— 664 — 660 — 525-60 626 60 2660 2662 646 — 646-76 274-— 280 — 655 — 669 — 154- 167 — 11-36 11-39 19' 10 19-13 23-48 23*66 ia-95 24*03 117-30 117-60 96 50 96-70 153 — 264*— 4-84 6 — Pl«nl«a za oktober . . „ Psaniea , april 1906 . . „ Bi a oktober . . . m Keraza „ maj 1906 . . B Ov«« . oktober . . . „ 20 vin. višje. 100 kg. K 16 04 100 . „ 16-66 100 9 m 12-96 100 , , 11 38 100 . . 11*66 Meteorologično poročilo. »išlu« usd morjem .-".«. iroonjj anuml timk 780*0 mm i Čas opazovanja Stanje barometra V »m firj> Si> iS Vetrovi Nebo 26. B. EV. 736 2 19 d al. jvzhod jasno 26. a 7.rJ. 2. pop 737 3 7369 164 269 al. jvzhod al. sever megla jasno (bromovi! .Žiuio!' I^ličc 6 imendanu (jospici JJnici Gešnovarjevi j3, ^clilogcr. ; 2362 .-gy» T^jT*!t9*±9*±9en««1»ijfr«X««!*«?.» Iščem boljšo, na pod 30 let ataro žensko CM cm (vdovo brez otrok), ki je dobra kuharica in pripravna za vsa domača dela. Plača po dogovoru. — Ponudbe uprav. nSlov. Naroda" pod ,,vdova 40n. Več kleparskih pomočaisov samostojnih delavcev, se takoj sprejme pri tvrd ki 2338—2 L. JI. ECKER v Ljubljani. Učenec iz poštene hiše, s primerno izobrazbo, se takoj sprejme v špecerijsko trgovino v nekem mestu na Gorenjskam. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2356 1 liataRarica se sprejme takoj ali do 20. avgusta. Zahteva se poštenost in nekaj kavcije. Zaslužek je jako dober. Pisma pod A. A., poste restante, Sodražica, Dolenjsko. 2:55—1 2352-1 dalmatinTkalnlslrOanska priporoča po najnižjih cenah (18 do 22 kr.) od 56 litrov naprej po povzetju EGIDIJ VIO zaloga vina v Pulju. 4Y§V odvajalna LEKARJA PICCOLI-JA vLJUBLJANl pospešuje prebavo in odpertje telesa. Csnfk brezplačno Učene z dobrimi šolskimi izpričevali in trsovskesa pomočnika sprejme Špecerijska trgovina v Ljubljani. Ponudbe pod „Trgovina", poste restante, Ljubljana. 23ni l I steklenica 20 vinarjev. 12 Naročila proti povzetju. 1521 Mojstrano! Širom znana gostilna posebno p. n. gg. hribolazoem pri „Smercu" se priporoča vsem p. n. hribolzcem, letoviščnikom in izletnikom k slapu Peričoik, v Vrata, k Aljaževemu domu, na Triglav itd. Cena, dobra in zračna stanovanja. Za letoviščnike je 12 novo opravljenih sob s popolno hišno opravo na razpolago. Razgled na Karavanske in Julijske planine. *3i7—2 Točijo se izvrstna domaČa vina, ter Koslerjevo in gossko pivo. Vsak čas gorka in mrzla jedila. Franc Skumaoc uul$o Jmerc posestnik, gostilničar in gorski vodnik. K današnjemu godu kličemo nail preUuMJenl $ospe ;#nici 7raitn gromovit JlUlor „BO$UflSŽlUl!" Več tihih čestilcev. V361 Mladega pridnega 1 donosilca (Zutriiger) išče za 1. avgust kavarna „AUSTRIA". n na Mestnem trgu se s 1. novembrom odda v najem. Natančneje se izve pri upravništvu i -Slov. Naroda". 2224-6 S Proda se sedaj še neporabljeno * ■ V V obsegajoče 616n sežnjev na voglu levo Resljeve ceste in Miklošičeve u>ice s 3, eventualno 4 stavbnimi parcelami. Oddajo se tudi posamezne parcele. Pojasnila daje Franja Lončarić, Rokan v Selce, Vinodol poleg Cirkve-nice. Hrvatsko preko Rieke. 2282-3 čisti samo Globus Najboljše čistilo J na svetu Stanovanje z vporabo vrta se odda za novembrov termin 1905 v vili na Elizabetni cesti. Poizve se na Rimski cesti št. 13, parter na desno. 2360 V trgovino z mešanim blagom se sprejme kot 2^2*- 2 učenec sin poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo. — Ponuditi se je naravnost na tvrdko Jos. Boncelj v Železnikih. Stanovanje v II. nadstropju, s 4 sobami in priti-klioami. popolnoma prenovljeno, se takoj odda. 2290—3 Natančneje poizvedbe pri lastniku Franc Dolencu, Stari trg št. 1. trgovina z mešanim blagom, v zvezi z gostilno, se odda z zalogo, celo hišo, vrtom, skladišči itd. za dobo od 5 do 10 L t v najem. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2013—10 Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Govekar Fr.: Rokovnjaeif uglusbil Viktor* Parma, kom pletno K 10-70. Posamezno: 1. Ouvertura za klavir . . K 250 2. Kuplet za moSki glas s klavirjem......„ 1'— 3. Zora vstaja, za sopran 8 klavirjem......„ 1 — 4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev (sopran), z mešanim zborom ob sprem-ljevanja klavirja . . . „ 2*— 5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje . . . . „ 1*20 6. a Oj zlata vinska kaplja ti, samospev z moškim zborom. [ m 3 — b) Povsod me poznajo, samospev iz .Zdravic" > Govekar Fr.: Legijonanji, uglasbil Viktor* Parma, kompletno K II 20. Posamezno: 1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pese:.: za sopran s klavirjem . K 1*2 2. V petju oglasimo, moSki zbor s klavirjem . . . „ 180 3. Kuplet za moški glas s klavirjem......„ 1*— 4. Romanca, samospev (tenor) z moškim zborom ob spremljevanju klavirja . „180 5. Ptička, pesem ?a sopran s klavirjem.....„ 120 6. Skoz vas, koračnica. Po besedah J Stritarja. Za idavir (s petjem adlibitum) „ 1*2' 7. Sezidal sem si vinski hram, samospev z moškim zborom. Za petje in klavir iz „Zdranic".....„ 3 — Dalje: -268- 38 Viktor Parma: Mladi vojaki, korač niča s petjem ad libitum. Že 3 daja.........K 120 Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre......„ 1 - Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po slovanskih napevih . . . . „ 260 Viktor Parma: Triglavske rože, vatfek po slovanskih Dapevih.......„ 2 5o Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir.....„ 3 — ŽIrovnik Janko: Narodne pasa z napevi, I. zvezek K 1 20 pv> posti K 130. ŽIrovnik Janko : Narodne peaai z napevi, II. zvezek K 1 -, po posti K 110 Največja zaloga muz i k ali j v 1J obijam Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzika^ j rba*pa 10.000 Btevitk. Mesečni abonement s premijami. Razpošilja tudi na zunaj Oton Fischer trgovina z muzikalijami v Ljubljani. takoj ali pa v 6 tednih v manufakturni stroki dobro izurjenega trgovskega pomočnika proti dobri mesečni plači. — Vojaščine prosti imajo prednost. 2347—2 R. MIKLAUC v Ljubljani. Špitalske ulice št. 5. Ces. ki. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku. Izr^odL Iz voznega reda« VclJATca od dne 1. junija j 905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jui. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri M m ponoći v vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljubno, če« Selsth&l v A J Solnograd, Ces Klcii-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amatetten. _ Ob 5. nri OT zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. _O' 7 ari tjntr?j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaenafest«, Ljubno. Dunaj Cea SeliJ v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, PUen, Marijine are, He j Frioc vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čea Auoatetton na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne omI vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, I^nbno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, Inomost JBr» J Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedel praznikih. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vlsk « Trbiž, Beljak, Pontabelj Celovec sensfeste, Monakovo, Ljubno 6ez Klein Reifling v Steyr. Line, Budejevice, Plzen Marniiit)-Heb, Francove vare, Karlove v«re, Prago Ljubljana-Linc-Praga direktni voa I. La II. Lipsko, na Dnnaj Čez Amstetten. — Ob 10. on ponoči osobu1 vlak v Trbiž, Beljak FrJ sensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. in II razreda) - *PP0i V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob V. uri 17 m zjutraj osebni vlail Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop ietotako. _ Ob 7 uri M EvcCor i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA iZ TRhJ Ob 3. uri ^3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-I v J direkt. voz L, II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Au*see, Ljubno CeliJ Beljak Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri lo m dopoldne osoi> % Dnnaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Une I I bana direktni voz I. in U. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line otevr Pal Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, ZeU ob Jezeru, Land-Gastein, J^jabno, Celovec Jbm J Pontabel. — Ob 4. nr 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna,' Seizthali, h Celovca, Monakovega, Inc mosta, Franzensfesta, Pontabla — Ob 8. uri 06 m zvečer oaobni fl a Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Mar. varov, Plzna Bu Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, če« Selzthal od Inomosta in Solnograda. — uri 5 m zvečtr iz Lesec Bleda 6amo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zve osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih PROtU i NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki ; Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesu Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob H uri 3t ■večer istotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10 uri i?, m poi samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM M Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 ari 10 m t« Ob 9. ari 66 m ponoči sam ob ledeljah »> praznikih. — Srednjeevropski čas i« za 2 ored krajevnim časom v Lin d tmi Srednja vcerajanja temperatura: normaJa: 199*. — Padavina 66 avav. 184* Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrBtnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a zmanjšujoCimi ae vplačili. Vsak (San ima po pretaka petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banka v "Piag-i, Raz. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačano odškodnina In kapltallje: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vacakosl alovsutabo • narodno oprave)« 5—86 V— i«J>ine đa|«: aenerailni Motop w Ljubljani, segat piaarne ao ▼ laatnej bančnej hiši štev. Zavaruje poslopja in premičnine pr -u požarnim škodam po najnižjih cen&b Škode oenjuje takoj in najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder , posluje Dovoljuje iz Čistega dobička iadatn«! podpore v narodne m obfinokoriatne namene. Izdajatelj io odgovorni uradnik: Dr. Ivan Tavtar, Laatniua in tisk .Narodne tiakaraeV